Seznam socioloških vsebin

Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.

Kazalo

511 odnosi: Absolutizem, Adhokracija, Afriška unija, Afrika, Agnosticizem, AKC Metelkova mesto, Alkoholizem, Altruizem, Ameriška vojna za neodvisnost, Anarhizem, Anarho-sindikalizem, Animizem, Anketa, Anomija, Anoreksija, Anti-Dühring, Antika, Antiklerikalizem, Antisemitizem, Antropocentrizem, Antropologija, Apartheid, Apatija, Apoteoza, Arheologija, Aristokracija, Aritmetična sredina, Asimilacija, Ateizem, Avtarkija, Avtokracija, Avtomatizacija, Avtonomija, Avtoriteta, Behaviorizem, Biološki spol, Biotehnologija, Birokracija, Blog, Bolezen, Boljševiki, Bolnišnica, Bonton, Brezdomstvo, Brezposelnost, Bruto domači proizvod, Budizem, Bulimija, Buržoazija, Ceh, ... Razširi indeks (461 več) » « Shrink indeks

Absolutizem

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Absolutizem

Adhokracija

Adhokracija je fleksibilna organizacijska struktura, ki temelji na združevanju moči in znanja v multidisciplinarnih timih.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Adhokracija

Afriška unija

Afriška unija (kratica AU) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena julija 2002 in je naslednica Organizacije afriške enotnosti (OAE).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Afriška unija

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Afrika

Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Agnosticizem

AKC Metelkova mesto

Masarykove ceste AKC Metelkova mesto (tudi samo Metelkova) je avtonomni kulturni center, ki se nahaja v središču Ljubljane v severnem delu kompleksa nekdanje vojašnice iz časa Avstro-Ogrske ob Metelkovi cesti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in AKC Metelkova mesto

Alkoholizem

Alkoholízem ima več nasprotujočih si opredelitev.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Alkoholizem

Altruizem

Altruízem (lat. alter, drugi) ali nèsebíčnost v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična dobrodelna dejanja (altruistična dejanja) ali normo, etično vrednoto, ki določa, da se je potrebno žrtvovati za druge.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Altruizem

Ameriška vojna za neodvisnost

Ameriška osamosvojitvena vojna (tudi ameriška revolucijska vojna) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ameriška vojna za neodvisnost

Anarhizem

Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Anarhizem

Anarho-sindikalizem

Anarho-sindikalizem (omenjen tudi kot revolucionarni sindikalizem) je teorija o anarhizmu, ki vidi sindikalizem kot metodo za delavski razred v kapitalistični družbi, da pridobi nadzor nad ekonomijo in s tem nadzorom vpliva na širšo družbo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Anarho-sindikalizem

Animizem

Animízem (latinsko animus, anima - duh, mišljenje ali duša) je verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Animizem

Anketa

Anketa je sistematična metoda zbiranja podatkov na podlagi (vzorca) enot z namenom kostruiranja kvantitativnih opisov značilnosti širše populacije, katere člani so preučevane enote.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Anketa

Anomija

Anomíja (iz grš. α (a), ne- predpona odsotnosti in νόμος (nomos), zakon, red) je stanje družbe, v kateri ne obstaja ali ne delujejo zakonski predpisi niti po običaju urejena razmerja (običajno pravo).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Anomija

Anoreksija

Anoreksija ali neješčnost pomeni pomanjkanje ali izguba teka.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Anoreksija

Anti-Dühring

Anti-Dühring oziroma Gospoda Evgena Dühringa prevrat znanosti je literarno delo Friedricha Engelsa.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Anti-Dühring

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Antika

Antiklerikalizem

Antiklerikalizem je nasprotovanje zlorabi moči, ki jo imajo kleriki in laiki kot pripadniki cerkve, pri odločanju o javnih zadevah.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Antiklerikalizem

Antisemitizem

Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Antisemitizem

Antropocentrizem

Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Antropocentrizem

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Antropologija

Apartheid

Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989) Apartheid ali apárthajd (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katero je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja od leta 1948 do 1994.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Apartheid

Apatija

Ivan Grohar: ''Dekle iz Sorice'', olje na papirju, 1893 Apatija je najpogosteje definirano stanje kjer vlada pomanjkanje občutka in čustev.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Apatija

Apoteoza

Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Apoteoza

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Arheologija

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Aristokracija

Aritmetična sredina

Aritmétična sredína ali povpréčje oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Aritmetična sredina

Asimilacija

Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Asimilacija

Ateizem

Ateízem (grško: α-θεος.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ateizem

Avtarkija

Avtarkija je popolna samooskrba v državi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Avtarkija

Avtokracija

Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Avtokracija

Avtomatizacija

Avtomatizirana ali samodejna tehnologija je oblika tehnologije, ki zmanjšujeje človeški poseg v procese, saj njegovo nalogo prevzamejo stroji.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Avtomatizacija

Avtonomija

Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Avtonomija

Avtoriteta

Avtoriteta je lastnost, ki jo lahko pripisujemo neki osebi ali ustanovi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Avtoriteta

Behaviorizem

Behaviorízem, znan tudi kot vedênjska perspektíva, je smer psihologije, ki vsa dejanja živih bitij, tudi mišljenje in čustva, obravnava kot objektivne reakcije oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Behaviorizem

Biološki spol

Samec in samica fazana se na zunaj razlikujeta tako po velikosti kot po obarvanosti Biolóški spôl je posledica kombiniranja genetskih lastnosti organizmov pri spolnem razmnoževanju, pri katerem pride do diferenciacije v moško ali žensko obliko (spol).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Biološki spol

Biotehnologija

Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Biotehnologija

Birokracija

Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Birokracija

Blog

Blôg (in blóg) ali spletni dnevnik, tudi splétnik je spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Blog

Bolezen

Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Bolezen

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Boljševiki

Bolnišnica

Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Bolnišnica

Bonton

Bontón (iz francoščine, pomeni dober ton) je skupek pravil spodobnega vedenja v družbi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Bonton

Brezdomstvo

Brezdomstvo je stanje osebe, ki nima stalnega bivališča, kot je hiša ali stanovanje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Brezdomstvo

Brezposelnost

Sloveniji v letih 1994-2007.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Brezposelnost

Bruto domači proizvod

Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Bruto domači proizvod

Budizem

Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Budizem

Bulimija

Bulimija (bulimia nervosa) je bolezen, ki spada med motnje hranjenja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Bulimija

Buržoazija

V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Buržoazija

Ceh

Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ceh

Centralizem

Centralízem je državna ureditev, pri kateri je celotna država enotno vodena iz enega centra, ne glede na razlike posameznih pokrajin.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Centralizem

Centrizem

Centrizem je politična opredelitev ali nazor, ki vključuje sprejemanje ali podporo ravnovesju med družbeno enakostjo in družbeno hierarhičnostjo ter nasprotovanje političnim spremembam, ki bi privedle do temeljitih družbenih sprememb, bodisi v smeri vizije politične levice ali politične desnice.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Centrizem

Cerkev (organizacija)

Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Cerkev (organizacija)

Civilizacija

Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Civilizacija

Civilna družba

Civilna družba je skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo svoje interese in s tem skrbijo za izvrševanje javnega interesa.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Civilna družba

Coca-Cola

Kozarec Coca-Cole Coca-Cola (tudi Kokakóla) je popularna gazirana brezalkoholna pijača podjetja Coca-Cola, ki je nekoč vsebovala izvlečke rastlin koke in kole (glej pod mamila), ima precej kofeina in nekaj ortofosforne kisline.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Coca-Cola

Daoizem

''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Daoizem

Darvinizem

Charles Darwin Darvinizem je posebna oblika pozitivizma, katere utemeljitelj je Charles Darwin s svojim delom O izvoru vrst.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Darvinizem

Davčna oaza

Davčna oaza je država, ozemeljski teritorij ali otok, ki ima ohlapno zakonodajo in je slepa za kriminalno poreklo denarja ali denar, ki beži pred davkarijo, kateri prihaja v banke različnega porekla in ustanoviteljev.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Davčna oaza

Džainizem

Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Džainizem

Džihad

Džihad (slovensko boj, trud) je verska dolžnost islamskih vernikov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Džihad

Deagrarizacija

Deagrarizacija je preusmerjanje agrarnih (kmečkih) poklicev v neagrarne (nekmečke).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Deagrarizacija

Definicija

Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Definicija

Deflacija

Deflácija v gospodarstvu označuje padec cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju, kar pomeni, da je stopnja inflacije negativna.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Deflacija

Degradacija

Alfreda Dreyfusa, 13. januar 1895 Degradacija (iz latinščine degradatio) je v oboroženih silah kazenska postavitev na nižji položaj oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Degradacija

Deizem

Deizem (iz latinščine deus - bog) je versko-racionalistični nazor, ki sprejema vero v boga le kot v neosebno stvariteljsko počelo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Deizem

Dekadenca

'''Dekadenca Rimljanov''', slika Thomasa Coutura, 1847 Dekadenca (lat. decadentia, de + cadere (pasti), torej.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Dekadenca

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Delo

Demografija

Demografija je statistično preučevanje sestava rasti prebivalstva.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Demografija

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Demokracija

Denar

Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Denar

Denominacija

Denominacija ima več pomenov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Denominacija

Despotizem

Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Despotizem

Determinizem

Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Determinizem

Detomor

Detomor je načrtna povzročitev smrti dojenčka.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Detomor

Dialektični materializem

Dialektični materializem je filozofska smer, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naslavlja pa dve vprašanji.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Dialektični materializem

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Dialektika

Diaspora

Diaspora je skupina oseb z isto etnično ali versko pripadnostjo, ki živi kot priznana manjšina v deželi, kamor se je preselila iz domovine zaradi ideoloških razlogov ali ki je bila prisilno izgnana iz rodnih krajev.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Diaspora

Diktatura

Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Diktatura

Diskriminacija

Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje posameznika oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Diskriminacija

Domorodno ljudstvo

Domorodno ljudstvo (tudi naravno ljudstvo, plemensko ljudstvo) je sodoben sociološki izraz, s katerim označimo etnične skupine, ki ohranjajo etnično istovetnost prek lastnega jezika, kulture, ozemlja in posebne družbene organiziranosti, ki temelji na sorodstvenih vezeh.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Domorodno ljudstvo

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Država

Država (Platon)

Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Država (Platon)

Državljanska nepokorščina

Protest v New Yorku Državljanska nepokorščina (tudi državljanska neposlušnost) je oblika nenasilnega protesta oziroma upora proti oblasti z zavračanjem družbeno nepravičnih ali nelegitimnih zakonov, odlokov in ostalih političnih dejanj.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Državljanska nepokorščina

Državljanstvo

jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Državljanstvo

Državni udar

Tajskem leta 2006. Držávni udár ali púč je hitra, nasilna sprememba oblasti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Državni udar

Družba

Družba je velika množica različnih družbenih skupin.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Družba

Družba Jezusova

Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Družba Jezusova

Družbena slojevitost

Družbena slojevitost je oblika strukturiranja, ki temelji na vlogi oziroma funkciji posameznika v družbi, predvsem na poklicni delitvi dela.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Družbena slojevitost

Družbeni spol

Simbola družbenih spolov. Rdeči je ženski simbol Venere. Modri pa predstavlja moški simbol Marsa. Družbeni spol je nabor značilnosti, ki se nanašajo na moškost in ženskost in ki ju razlikujejo med seboj.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Družbeni spol

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Družina

Drugi svet (Avtomobili)

Drugi svet: 1984–1987 je kompilacijski album slovenske novovalovske skupine Avtomobili.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Drugi svet (Avtomobili)

Duševna motnja

Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Duševna motnja

Egalitarizem

Egalitarizem je politična teorija ali gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi ter zahteva njihovo odpravo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Egalitarizem

Egocentrizem

Egocentrizem je ena izmed omejitev mišljenja na predoperativni stopnji po Piagetovi teoriji mišljenja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Egocentrizem

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ekologija

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ekonomija

Eksistencializem

Eksistencializem (fr. l'existence) je prvenstveno filozofska smer, katere predstavniki so se ukvarjali z vprašanjem človeškega obstoja, eksistence.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Eksistencializem

Empatija

Empatija je psihološka zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive, ki je tudi združljiva s teorijo uma.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Empatija

Epistemologija

Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Epistemologija

Etični kodeks

Etični kodeks uporabljajo organizacije za pomoč uporabnikom pri razumevanju med tem, kaj je prav in kaj narobe in dodaja to razumevanje k njihovim odločitvam.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Etični kodeks

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Etika

Etimologija

Etimologíja (grško: étymología.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Etimologija

Etnična skupina

Etnična skupina (tudi etnija) je skupina, ki se po kulturnih potezah, lastnim njenim pripadnikom, razlikuje od drugih skupin.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Etnična skupina

Etnocentrizem

Etnocentrizem je prepričanje o kulturni večvrednosti, superiornosti lastne etnične skupine, ki se kaže v izraziti etnični zavesti in v podcenjevanju ter zaničevanju drugih etničnih skupin.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Etnocentrizem

Etnocid

Etnocid je kulturno uničevanje etnične skupine.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Etnocid

Etnografija

Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Etnografija

Etnologija

Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Etnologija

Evangeličanska Cerkev

Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Evangeličanska Cerkev

Evgenika

Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Evgenika

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Evropa

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Evropska unija

Evtanazija

Evtanazija (grško εὐθανασία euthanasía, sestavljena iz εὔ eu – dober in θάνατος thánatos – smrt) je povzročitev ali pospešitev smrti, da bi se trpečemu in neozdravljivemu bolniku odpravilo trpljenje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Evtanazija

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fašizem

Fakulteta za družbene vede v Ljubljani

Shema FDV z označenimi letnicami dokončanja prizidkov.Fakulteta za družbene vede (s kratico FDV) je članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fakulteta za družbene vede v Ljubljani

Fakulteta za humanistične študije v Kopru

UP FHŠ in Titov trg Koper UP Fakulteta za humanistične študije. Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (kratica UP FHŠ), s sedežem v Kopru, je fakulteta, ki je članica Univerze na Primorskem.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fakulteta za humanistične študije v Kopru

Fatva

Turški muftija; gravura iz leta 1687 Fatva (arabsko فتوى‎;, fatwā, mn. فتاوى, fatāwā) je v islamskem pravu (šeriat) neobvezno pravno mnenje usposobljenega pravnika kot odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja posameznik, sodnik ali vlada.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fatva

Federacija

Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Federacija

Feminizem

Feminízem je raznolika zbirka socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebej v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Feminizem

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fenomenologija

Fenotip

Fenotip je skupek vidnih in biokemičnih določljivih znakov, ki se razvijejo pri kakem organizmu zaradi njegovega genotipa in vpliva okolja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fenotip

Fetišizem

Fetiš (izvira iz francoske besede fétiche, ki prihaja iz portugalske besede feitiço; ta pa ima korenine v latinski besedi facticius, "umeten" and facere, "izdelati") je predmet, ki naj bi imel nadnaravne moči, ali natančneje, predmet človeške izdelave, ki naj bi imel moč nad ljudmi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fetišizem

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fevdalizem

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Filozofija

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Francoska revolucija

Frankfurtska šola

Frankfurtska šola je gibanje neomarksistične kritične teorije in filozofije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Frankfurtska šola

Frankofonija

Zastava Frankofonije predstavlja pet celin Frankofonija (uradno francosko L'Organisation internationale de la Francophonie) je združenje francosko govorečih držav.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Frankofonija

Fundamentalizem

Fundamentalizem je nazor, ki zahteva popolno privrženost načelom določene ideologije oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Fundamentalizem

Futurizem

Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Futurizem

Gandizem

Gandizem je poimenovan po Indusu Gandiju, bolj znanem kot Mahatma Gandi in je oznaka gibanja za politično osvoboditev in za socialno ter moralno obnovo Indije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Gandizem

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Genetika

Genocid

Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Genocid

Genotip

Genotip je skupek vseh genov v organizmu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Genotip

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Geografija

Gestalt psihologija

Osrednji princip geštalt psihologije je, da človeški um predstavlja celoto (geštalt) oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Gestalt psihologija

Geto

Vrata v Krakovski geto na Poljskem Géto prvoten pomen besede pomeni livarna, nemško-judovska uličica.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Geto

Globalizacija

Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Globalizacija

Gospodarska rast

Gospodarska rast pomeni povečanje ali izboljšanje inflaciji prilagojene tržne vrednosti blaga in storitev, ki jih v določenem časovnem obdobju proizvede gospodarstvo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Gospodarska rast

Gospodinjstvo

Gospodinjstvo je enota družbe, sestavljena iz dveh ali več oseb, ki živijo v istem bivališču.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Gospodinjstvo

Govorica telesa

Govorica telesa je oblika neverbalne komunikacije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Govorica telesa

Grešni kozel

Grešni kozel je izraz za osebo ali stvar, ki jo neupravičeno, po krivici obdolžijo česa.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Grešni kozel

Greh

V verskem kontekstu je greh kršitev Božjega zakona.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Greh

Gverilsko bojevanje

Gverilsko bojevanje je metoda nekonvencionalnega bojevanja, ki zajema hitre akcije proti nasprotnikovim silam, ki so številčnejše in bolje opremljene, a manj mobilne.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Gverilsko bojevanje

Hare Krišna

Gibanje Hare Krišna je popularno ime za Mednarodno društvo za zavest Krišne (v izvirniku International Society for Krishna Consciousness, ISKCON), vajšnavsko versko skupnost, ki izvira iz hinduizma.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hare Krišna

Hegemonija

Hegemonija ali nadvlada, prevlada, je političen, kulturni ali ekonomski vpliv ali dominacija enega naroda, družbe ali skupine nad drugim.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hegemonija

Henri de Saint-Simon

Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Henri de Saint-Simon

Herezija

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Herezija

Heteroseksualnost

Heteroseksualnost je romantična privlačnost, spolna privlačnost ali spolno vedenje med osebami nasprotnega biološkega ali družbenega spola.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Heteroseksualnost

Hevristika

Hevrístika (starogrško: heurísko - najti, spoznati, odkriti, ugotoviti, izvedeti) je metoda za reševanje problemov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hevristika

Hinduizem

Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hinduizem

Hiperinflacija

Hiperinflacija v Argentini tapet (slika iz leta 1923) bilijonov mark iz 1924 dinarjev iz 1993 Hiperinflacija predstavlja bliskovito upadanje kupne moči denarja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hiperinflacija

Hipi

''Pripadnik sodobnega hipijevskega gibanja v Rusiji'' Hipi je izraz, ki pokriva neizmerno množico boemskih in študentskih subkultur.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hipi

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hipoteza

Historični materializem

Histórični materialízem je aplikacija dialektičnega materializma na zgodovinski razvoj družbe.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Historični materializem

Historicizem

Historicizem oziroma historizem (glede na ožji ali širši pomen tudi zgodovinarstvo oziroma zgodovinstvo) je miselna smer, ki trdi, da so znanje, miselni tokovi misli ali družbene vrednote povezani z ustreznimi zgodovinskimi razmerami.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Historicizem

Hitra hrana

Hitra hrana (iz angleškega izraza fast food) je oblika množično proizvedene hrane, prilagojene za prodajo končnim strankam, pri čemer je glavni poudarek na hitrosti postrežbe.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hitra hrana

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Holokavst

Homofobija

grafit s homofobnim geslom v Ljubljani Homofobíja (in) označuje sovražnost do homoseksualnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Homofobija

Homoseksualnost

Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Homoseksualnost

Hrana

Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Hrana

Huliganstvo

Huliganstvo je izraz, ki opisuje vedenje, ki krši družbene norme, pravila, bonton, zakon in splošno destruktivno vedenje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Huliganstvo

Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Humanizem

Idealizem

Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Idealizem

Identiteta

Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Identiteta

Ideologija

Ideologija (gr.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ideologija

Igra na srečo

Igralni kocki Igra na srečo ali hazard (oziroma hazardiranje) je igra za denar, navadno s kartami, kockami, ruleto ali drugo pripravo, ki ni predvidljiva ali ne vodljiva.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Igra na srečo

Imperializem

Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Imperializem

Imperij

Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Imperij

Incest

Incest (latinsko incéstus; tudi krvoskrunstvo, krvosramnost, rodoskrunstvo) označuje spolni odnos med družinskimi člani ali sorodniki.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Incest

Individualizem

Individualizem je na splošno izraz s katerim opisujemo teoretičen ali praktičen poudarek na posameznika nasproti, ali celo na račun, skupine.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Individualizem

Indukcija (logika)

Indúkcija je v logiki metoda za sklepanje iz delnega k celotnemu oziroma iz individualnega k univerzalnemu, torej na osnovi opazovanja išče vzorce in jih povezuje v teorije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Indukcija (logika)

Industrija

Industrija se lahko nanaša na.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Industrija

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Industrijska revolucija

Inflacija

hiperinflacije leta 1993 Inflácija v gospodarstvu je rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Inflacija

Informacijska revolucija

O informacijski revoluciji govorimo v času po 1970-ih, ki predstavlja obdobje širjenja informacijske kulture.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Informacijska revolucija

Informacijska tehnika

Informacijska tehnika obsega področja zajemanja, obdelovanja, shranjevanja in prenašanja vseh vrst informacij.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Informacijska tehnika

Infrastruktura

Infrastruktura je temeljna naprava ali objekt, ki omogoča gospodarsko dejavnost določene skupnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Infrastruktura

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Integral

Inteligenčni količnik

Inteligenčni količnik (angleško Intelligence Quotient, kratica IQ) je številčna vrednost, ki naj bi določala inteligentnost človeka.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Inteligenčni količnik

Interakcija

Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Interakcija

Internet

Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet, medmrežje ali medomrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Internet

Interpelacija

Interpelacija je z ustavo določen institut parlamentarnega nadzora nad delovanjem vlade ali posameznega ministra.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Interpelacija

Intervju

Intervju je pogovor med vsaj dvema osebama, v katerem ena oseba ali skupina postavlja vprašanja, s katerimi želi pridobiti določene informacije od osebe ali skupine, ki so ji ta vprašanja namenjena.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Intervju

Invalidnost

Mednarodna oznaka za ''dostopno invalidom'' Invalidnost je trajna telesna ali duševna okvara posameznika, ki je z medicinskim zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Invalidnost

Involucija (matematika)

Involucija je funkcija f:X\to X\,, ki pri dvakratni uporabi privede stanje na začetek. Involúcija je funkcija f\,, ki je sama sebi inverzna, kar se lahko zapiše kot.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Involucija (matematika)

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Islam

Izobraževanje

Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Izobraževanje

Izum

Izúm ali iznájdba je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Izum

Izvršilna oblast

Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Izvršilna oblast

Javna hiša

Javna hiša (tudi bordel) je prostor v katerem je za plačilo mogoče s prostitutkami imeti spolne odnose.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Javna hiša

Javni interes

Javni interes v slovenski zakonodaji omenja, in sicer v 144.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Javni interes

Javnost

Javnost je v komunikologiji in odnosih z javnostmi skupina ljudi, ki je pred nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem (komunicira med seboj o problemu) ter se organizira, da bi ga rešila.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Javnost

Jaz

Jaz je lahko.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Jaz

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Jezikoslovje

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Judje

Judovstvo

Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Judovstvo

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kalvinizem

Kanibalizem

Braziliji 1557, kot ga je opisal Hans Staden Kanibalízem pomeni prehranjevanje s pripadniki lastne biološke vrste in se običajno nanaša na prehranjevanje ljudi s človeškim mesom (kar imenujemo tudi ljudožêrstvo ali antropofagíja).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kanibalizem

Kapital

Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kapital

Kapitalizem

Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kapitalizem

Kariera

Kariera je izraz za uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kariera

Karizma

Karizma je sposobnost jasne in vizionarske komunikacije, katere sporočilo je navdihujoče in pritegne ter motivira druge posameznike.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Karizma

Karma

Kárma (pali kamma) je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Karma

Kibernetski prostor

Kibernetski prostor (grško: kybernao - krmariti) je virtualno-omrežni prostor v katerem brskamo po svetovnem spletu, wapu ali beremo elektronsko pošto.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kibernetski prostor

Kibuc

Kibuc (hebrejsko קיבוץ; množina קיבוצים; dobesedno zbiranje oz. skupaj) je planirana skupnost z visoko stopnjo socialne interakcije v Izraelu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kibuc

Kjotski protokol

Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kjotski protokol

Kloniranje

Kloniranje je proces ustvarjanja identične kopije originalnega organizma ali reči.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kloniranje

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Književnost

Kolonializem

Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kolonializem

Komuniciranje

Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Komuniciranje

Komunistični manifest

Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Komunistični manifest

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Komunizem

Koncentracijsko taborišče

Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Koncentracijsko taborišče

Konflikt

Konflíkt (iz lat. conflictus) je stanje, ko dva ali več sistemov znotraj istega sistema oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Konflikt

Konfucijanstvo

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Konfucijanstvo

Konkurenca

thumb Konkurenca pomeni tekmovanje med posamezniki, skupinami, narodi, živalimi, itd.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Konkurenca

Konservatizem

Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Konservatizem

Konvencija

Konvencija je nabor dogovorjenih, določenih ali splošno sprejetih standardov, družbenih norm ali drugih kriterijev, pogosto v obliki običaja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Konvencija

Korelacija

Korelacija ali korelacijski koeficient je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh spremenljivk.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Korelacija

Korporacija

Korporacija (lat. corpus.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Korporacija

Korupcija

Indeks zaznavanja korupcije leta 2018 Korupcija (iz – pokvarjen) v pravnem smislu pomeni zlorabo zaupanega položaja v izvršilni, zakonodajni in sodni veji oblasti ter v političnih in celo neekonomskih organizacijah z namenom pridobiti si materialno ali nematerialno korist, ki ni pravno utemeljena.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Korupcija

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Krščanstvo

Kriminal

Kriminal v pogovornem jeziku pomeni neko nezakonito dejanje, ki je kaznovano s strani države.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kriminal

Kriminalistika

Raffaele Garofalo - italijanski profesor, ki je prvič omenil besedo "Criminologia" Kriminalistika oziroma kriminologija (latinsko crimen - zločin in starogrško -λογία, -logia iz katerega je izpeljano λόγος logos, kar pomeni: "beseda", "razlog") je veda, ki preučuje kriminal in deviantno vedenje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kriminalistika

Ksenofobija

Ksenofobíja označuje strah pred tujci in vsem, kar je tuje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ksenofobija

Kukluksklan

križa Kukluksklan (izvirno angleško Ku Klux Klan; ime je nastalo iz grške besede za krog, kyklos, in besede klan) je tajna politična združba, ki so jo rasistični belci na jugu ZDA ustanovili po zmagi severnih držav v ameriški državljanski vojni in osvoboditvi sužnjev.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kukluksklan

Kult

Kúlt pomeni izkazovanje časti z molitvami ali obredi, čaščenje, navadno pretirano čaščenje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kult

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kultura

Kulturna dediščina

Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kulturna dediščina

Kulturna industrija

Kasnejša izdaja »Dialektike razsvetljenstva« Kulturna industrija je pojem, ki sta prvič predstavila Theodor Adorno (1903-1969) in Max Horkheimer (1895-1973) v knjigi Dialektik der Aufklärung.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kulturna industrija

Kulturna revolucija

Velika proletarska kulturna revolucija (krajše kulturna revolucija) je bilo nasilno množično družbeno-politično gibanje v Ljudski republiki Kitajski od leta 1966 do smrti Maa Cetunga leta 1976.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kulturna revolucija

Kulturni šok

Srečanje osvajalcev s puškami in konji je šokiralo Azteke, zato so Evropejce zmedli s preroki z vzhoda. Po vzoru bodo imeli ljudje najprej (1) obdobje medenih tednov in nato (2) prehodno obdobje, torej kulturni šok. Toda kasneje se bodo ljudje začeli prilagajati (3) (pikčasta črta kaže, da bodo nekateri sovražili novo kulturo).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kulturni šok

Kurikulum

V formalnem izobraževanju kurikulum oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Kurikulum

Laik

Laik (v širšem pomenu) je človek, ki se z nečim ukvarja ljubiteljsko in ne poklicno.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Laik

Lakota

Sestradana deklica Lakota je občutenje potrebe po hrani.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Lakota

Legalizem (kitajska filozofija)

Šola legalizma oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Legalizem (kitajska filozofija)

Levitan

Levitan je zaporniški roman z avtobiografskimi prvinami, pisatelja Vitomila Zupana (1982).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Levitan

LGBT

LGBT je kratica, ki zaobjema '''l'''ezbijke, '''g'''eje, '''b'''iseksualne in '''t'''ransspolne osebe.

Poglej Seznam socioloških vsebin in LGBT

Li

Li ali Lee (pinjin: Lǐ; Hangul: 이/리) je najbolj pogost kitajski priimek, saj ga nosi 7,9 % populacije na Kitajskem, 103 milijoni ljudi na Kitajskem in še 108 milijonov po svetu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Li

Liberalizem

Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Liberalizem

Literarna teorija

Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Literarna teorija

Ljudstvo

Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ljudstvo

Ločitev oblasti

Ločitev oblasti ali delitev oblasti je izraz, ki se v demokratičnih državah uporablja za razpršitev moči med različnimi akterji v državi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ločitev oblasti

Lobiranje

Lobiranje je proces vplivanja interesnih skupin in/oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Lobiranje

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Seznam socioloških vsebin in London

Lumpenproletariat

Lumpenproletariat označuje najnižje sloje delavskega razreda, ki so potisnjeni na obrobje družbe.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Lumpenproletariat

Manipulacija

Umetnikov vtis prisile in pranja možganov, kar je značilno pri manipulaciji. Manipulacija je psihološka vrsta družbenega vpliva, katere namen je spremeniti vedenje ali dojemanje drugih s posrednimi, zavajajočimi ali podkritimi taktikami.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Manipulacija

Manjvrednostni kompleks

Manjvrednostni kompleks, je vedenje, ki se kaže s pomanjkanjem samospoštovanja, povečanjem dvoma in negotovosti, ter z občutkom, da se posameznik ne more kosati s standardi družbe.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Manjvrednostni kompleks

Maoizem

Mao Cetung, po katerem je ideologija poimenovana Maoizem oziroma misel Mao Zedonga (tradicionalne pismenke: 毛泽东思想; poenostavljene pismenke: 毛泽东思想; pinyin: Máo Zédōng sīxiǎng) je marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Zedong (tradicionalne pismenke: 毛澤東; poenostavljene pismenke: 毛泽东; pinyin: Máo Zédōng) v razmerah kitajske socialistične revolucije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Maoizem

Marksizem

Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Marksizem

Materializem

Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Materializem

Matriarhat

Matriarhat je politično-socialna ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto ženske predstavnice družin, ki sestavljajo skupnost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Matriarhat

McDonald's

McDonald's je največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu, saj dnevno postreže 68 milijonov strank v 119 državah sveta in teritorijih ter skupaj v 36535 restavracijah.

Poglej Seznam socioloških vsebin in McDonald's

Mediana

Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Mediana

Meditacija

Meditacija (iz latinske besede meditatio, ki je izpeljana iz glagola meditari, kar pomeni "premišljevati, oblikovati") je vsakršna dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Meditacija

Menedžment

Menedžment ali upravljanje je proces odločanja, načrtovanja, osmišljanja, usmerjanja, razporejanja (alociranja) organizacijskih resursov (virov), vodenja ter nadzora in vrednotenja izvajanja različnih aktivnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Menedžment

Merkantilizem

Merkantilizem je predstavljal vodilno gospodarsko teorijo med 16.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Merkantilizem

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Mesto

Metafora

Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Metafora

Metonimija

Metonimíja (metōnymía – zamenjava imena ali napačno imenovanje) ali preimenovanje je retorična figura, v kateri je ime za neko stvar zamenjano z drugim imenom, ki je s prvim v vzročni ali kateri drugi zvezi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Metonimija

Migracije

Migracije oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Migracije

Mileniarizem

Tisočletna vladavina svetnikov Vse od samih začetkov krščanstva so ljudje ugibali, kdaj bo prišlo sveto tisočletje, ki so ga povezovali s koncem sveta in drugim prihodom Jezusa Kristusa.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Mileniarizem

Mir (družbeno stanje)

Simbol za mir Mir opisuje družbo ali razmerje, ki operira harmonično in brez nasilnega konflikta.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Mir (družbeno stanje)

Misijonar

Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Misijonar

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Mitologija

Mladina (revija)

Mladina je slovenska levičarska revija, ki izhaja enkrat tedensko.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Mladina (revija)

Mladostništvo

Skupina mladih iz Osla na Norveškem Mladostništvo ali adolescenca je razvojno obdobje pri človeku med otroštvom in odraslostjo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Mladostništvo

Množično občilo

Množična občila, množični mediji oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Množično občilo

Moda

Móda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Moda

Modernizem

Modernizem je lahko.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Modernizem

Modrost

Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Modrost

Modus (statistika)

Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Modus (statistika)

Molitev

Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Molitev

Monokultura

Monokultura krompirja Monokultura je povezana z enostranskim načinom gospodarjenja z zemljo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Monokultura

Monopol

Monopol je starogrški pojem in izraz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Monopol

Monoteizem

Monoteizem je vera v enega boga.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Monoteizem

Morala

Morala, moralnost (lat. mos, mores.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Morala

Multinacionalka

Multinacionalka je korporacija ali veliko podjetje, ki organizira in vrši poslovanje v vsaj dveh državah.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Multinacionalka

Nacija

Nácija (iz latinskega nātĭo prvotno »rojstvo«, izpeljanka iz nātus »rojen«, nāscī »roditi se«) je skupnost posameznikov, ki delijo določene značilnosti kot ozemlje, kultura (npr. jezik, vera/religija, zgodovina in tradicije), etnija in, eventualno, vlada.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nacija

Nacionalizem

Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nacionalizem

Nacionalna država

Nacionálna držáva (tudi polítični národ) je družbeno-politična kategorija naroda kot etnične skupine, oblikovanega oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nacionalna država

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nacionalsocializem

Nadnaravno

Françoisa Boucherja S pojmom nadnaravno opisujemo domnevne pojave ali entitete, ki niso podvržene zakonom narave.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nadnaravno

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Narava

Naravni izbor

Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Naravni izbor

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Naravoslovje

Narcis

Narcis je moško osebno ime.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Narcis

Narcizem

Narcizem je izraz, ki izvira iz grške mitologije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Narcizem

Narod

Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Narod

Nasilje v družini

Nasilje v družini (tudi zloraba, zloraba med zakonci, nasilje nad partnerjem, pretepanje ali družinsko nasilje) je vzorec vedenja, kjer ena oseba izvaja nasilje ali druge oblike zlorabe v domačem okolju nad drugo osebo, npr.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nasilje v družini

Naturalizem

Naturalizem je umetnostna smer, skrajna oblika realizma.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Naturalizem

Navada

Navada (ali manira kot šaljiv in uraden izraz) je rutina vedenja, ki se redno ponavlja, in ponavadi nastane podzavestno.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Navada

Neliberalna demokracija

Neliberalna demokracija ali iliberalna demokracija je oznaka za obliko demokracije, pri kateri se vladavina prava spoštuje, a omejuje državljanske svoboščine, kot so svoboda izražanja, religije, zbiranja ipd.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Neliberalna demokracija

Neodvisnost

Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Neodvisnost

Nevtralnost

Nevtralnost je politični status države.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nevtralnost

Nomadi

Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nomadi

Norma

Norma je navodilo, ki usmerja vedenje v situacijah oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Norma

Nova revija 57

Nova Revija 57, s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program je bila posebna izdaja Nove revije, intelektualne revije, ki je izšla januarja 1987.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Nova revija 57

Novi vek

Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Novi vek

Občilo

Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Občilo

Objektivnost

Objektivnost je lastnost pomeni pa neodvisno od duhovnega stanja, vedenja, doživljanja, čutenja...

Poglej Seznam socioloških vsebin in Objektivnost

Oblast

Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Oblast

Obred

Azteško obredno žrtvovanje Obred (rudi ritual) je prikaz določenih gest, dejanj, govorniških obrazcev, pogosto spremljanih tudi z glasbo in petjem, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Obred

Odraslost

Odraslost v biološkem smislu pomeni, da človek odraste, ko doseže telesno in spolno zrelost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Odraslost

Oglaševanje

Oglas na jadrnici Oglaševánje je plačana oblika tržnega komuniciranja, del tržno komunikacijskega spleta, ki pa je del marketinga.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Oglaševanje

Ojdipovski kompleks

Ojdipovski kompleks je pojav, ko otrok moškega spola podzavestno usmerja svoja prva ljubezenska čustva k materi in pri tem sovraži ali bolestno ljubosumi očeta.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ojdipovski kompleks

Okoljska etika

Etika je filozofski nauk o dobrem in zlu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Okoljska etika

Okoljski determinizem

Okoljski determinizem (tudi klimatski determinizem, environmentalizem ali geografski determinizem) je nazor o fizičnem okolju, ki tega označuje za prevladujoč dejavnik kulture.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Okoljski determinizem

Oligarhija

Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Oligarhija

Organizacija

Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Organizacija

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Organizacija združenih narodov

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizirani kriminal

Organizirani kriminal je oblika kriminalitete, v kateri se dve ali več oseb združi za izvrševanje kaznivih dejanj.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Organizirani kriminal

Osebnost

Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Osebnost

Otrok

Štiri indijske deklice nosijo vodo Otrok je človeški potomec katerekoli starosti ali deček oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Otrok

Označenec

Označenec (tudi signifikat) je pomenski ali vsebinski del jezikovnega znaka.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Označenec

Označevalec

Označevalec (tudi signifikant) je v strukturalistični lingvistiki in semiotiki (fonetični) izrazni del jezikovnega znaka (jezikovnega) znaka.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Označevalec

Pacifizem

Pacifízem (latinsko pax, pacis »mir« + făcĕre »storiti«) ali mirôvništvo je ideološko in politično gibanje, ki izhaja iz etične obsodbe uporabe vsake sile in zahteva brezpogojno vzdrževanje mira.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pacifizem

Panoptikum

Panoptikum je lahko.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Panoptikum

Paradigma

Paradígma najpogosteje pomeni vzorec delovanja v znanstvenem, epistemološkem ali drugem raziskovanju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Paradigma

Patriarhat

Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Patriarhat

Pismenost

url-status.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pismenost

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Platon

Pleme

Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pleme

Ples

Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ples

Podeželje

Podeželje je skupek manjših mest in vasi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Podeželje

Podnebne spremembe

Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Podnebne spremembe

Poganstvo

Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Poganstvo

Poklic

Poklic je pojem, ki pomeni institucionalizirano sposobnost za opravljanje dejavnosti, za katero smo izučeni, vzgojeni oziroma izobraženi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Poklic

Pokrajina

Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pokrajina

Policija

Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Policija

Policijsko nasilje

Policijsko nasilje (policijska brutalnost) je namerna uporaba pretirane sile, po navadi fizične, opravljene med dejavnostjo kazenskega pregona nad prebivalstvom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Policijsko nasilje

Polis

Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Polis

Politeizem

grške mitologije; relief hrani Waltersov muzej umetnosti, ZDA Politeízem je verovanje v več bogov, navadno zbranih v panteon z vsakemu lastno mitologijo in rituali.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Politeizem

Politična desnica

V politiki se na splošno termin desnica nanaša na podporo za hierarhično družbo, ki temelji na podpori za naravno pravo ali tradicijo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Politična desnica

Politična ekonomija

Politična ekonomija je veda o tem, kako so povezani ekonomski (npr. trgi in narodne ekonomije) in politični sistemi (npr. pravo, institucije, vlada).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Politična ekonomija

Politična levica

V politiki se izraz levica v glavnem uporablja za podporo bolj egalitarni družbi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Politična levica

Politična stranka

Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Politična stranka

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Politične znanosti

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Politika

Popis prebivalstva

Popís prebiválstva je postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Popis prebivalstva

Populizem

Mednarodno gibanje Okupiraj je bilo s svojo retoriko "99%" (ljudi) proti "1%" (eliti) primer populističnega družbenega gibanja. Kot je opredeljeno v Nolanski karti, se populizem (in totalitarizem) nahaja na spodnji levi strani. Risanka iz leta 1896, v kateri je William Jennings Bryan, zagovornik populizma, požrl simbol Demokratične stranke Amerike.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Populizem

Pornografija

Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u Pornografija (grško porne: vlačuga, prostitutka, grafi: pisava) je prikazovanje spolnosti z namenom spolnega vzburjenja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pornografija

Poroka

Edmund Blair Leighton: Podpis Poroka ali sklenitev zakonske zveze je zakonsko dejanje in svečan obred, ko dva človeka – partnerja – postaneta zakonca.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Poroka

Posilstvo

''Bolgarske mučenice'', 1877, slika ruskega slikarja Konstantina Makovskega Posilstvo spada pod kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in je v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije opredeljeno v 180.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Posilstvo

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Poskus

Poslovna etika

Kot oznako za filozofsko disciplino je pojem »Etika« uvedel Aristotel, ki je hotel iz znanstvenega vidika proučiti navade, običaje in tradicije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Poslovna etika

Potrošništvo

Potrošništvo je socialna in ekonomska ureditev, ki spodbuja pridobivanje dobrin in storitev v vse večjih količinah.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Potrošništvo

Pozitivizem

Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pozitivizem

Pravičnost

Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pravičnost

Pravica do azila

Pravica do azila (včasih imenovana pravica do političnega azila ali pravica pribežališča) je starodavni pravni koncept, po katerem lahko ljudje, ki jih preganjajo njihovi vladarji, poiščejo zaščito pri drugem suverenem organu, kot je druga država ali druga entiteta.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pravica do azila

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Pravo

Prazgodovina

Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Prazgodovina

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Prebivalstvo

Predsodek

Predsodki so nepreverjena in neutemeljena stališča do socialnih skupin ali do različnih drugih stvari, dejavnosti ali idej.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Predsodek

Presežna vrednost

Presežna vrednost in profit strogo gledano nista sopomenki.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Presežna vrednost

Prijateljstvo

Prijateljstvo je odnos med osebami, ki niso partnerji, a se med seboj zelo dobro razumejo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Prijateljstvo

Primogenitura

voljena monarhija Primogenitura (iz latinskega primogenitus, 'prvorojeni') po običajnem pravu pomeni prednost prvorojenega otroka pri nasledstvu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Primogenitura

Profesija

Profesija predstavlja tisti poklic, ki je dosegel svoje mesto in status v družbeni delitvi dela.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Profesija

Projekt Človeški genom

Projekt Človeški genom je bil uradno ustanovljen oktobra 1990 v ZDA.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Projekt Človeški genom

Proletariat

Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Proletariat

Prostitucija

Prostitutka okoli 1890 Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred «) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Prostitucija

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Protestantizem

Protislovje

Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Protislovje

Psihoaktivna droga

Različne psihoaktivne droge Psihoaktivne droge ali psihoaktivne substance (pogovorno mamila ali droge) so snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo delovanje možganov, spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Psihoaktivna droga

Psihoanaliza

Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Psihoanaliza

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Psihologija

Rasa

Rasa označuje ljudi s skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Rasa

Rasizem

Risba lobanj, s kakršnimi so zagovorniki rasizma »znanstveno« dokazovali, da so črnci ravno tako različni od belcev kot šimpanzi Rasizem je oblika diskriminacije, ki jo pogosto razlagajo kot skrajni vidik negativnega nacionalizma.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Rasizem

Rastafarijanstvo

Rastafarijanstvo je versko gibanje, ki sprejema Haileja Selassieja I., zadnjega cesarja Etiopije, za džaja (Jah) (rastafarijski naziv za inkarniranega boga, krajša oblika od Jehova, ki jo najdemo v Psalmih 68,4 v Bibliji kralja Jakoba) in del svete Trojice kot mesija, katerega vrnitev je bila napovedana in obljubljena v Svetem pismu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Rastafarijanstvo

Razredni boj

Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Razredni boj

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Razsvetljenstvo

Recesija

Recesíja je v ekonomiji kontrakcija poslovnega ciklusa oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Recesija

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Reformacija

Reformizem

Reformizem v marksistični politični filozofiji označuje politična stališča, ki so v svojih dolgoročnih ciljih opustila boj proti kapitalizmu, ki so torej svoje cilje prizadevajo doseči v okviru kapitalizma.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Reformizem

Regija

Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Regija

Religija

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Religija

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Renesansa

Revščina

Revščina je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Revščina

Revizionizem

Pri revizionizmu ne govorimo o splošni (in neposredni) diskreditaciji marksistične teorije; revizionizem na primer ne trdi, da se je Marx v svojih delih popolnoma motil glede kapitalistične družbe.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Revizionizem

Revolucija

Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Revolucija

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Revolucije leta 1848

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Rimskokatoliška cerkev

Rodnost

Ródnost, natálnost ali natalitéta je pogostost rojevanja živorojenih otrok v kaki populaciji v določenem obdobju, izražena kot število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Rodnost

Rolkanje

Rólkanje je vožnja ali kakšno drugačno manevriranje na rolki.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Rolkanje

Romanje

Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Romanje

Rudolf Otto

Rudolf Otto, nemški luteranski teolog, filozof in primerjalni religiolog, * 25. september 1869, Marburg, Nemčija, † 6. marec 1937, Marburg, Nemčija.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Rudolf Otto

Sadizem

Sadizem je praksa, pri kateri posameznik uživa ob zadajanju bolečine drugim.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sadizem

Samomor

Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Samomor

Samozaposlitev

Samozaposlitev je oblika zaposlitve, v kateri posameznik dela zase namesto za delodajalca, ki mu izplačuje plačo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Samozaposlitev

Sapir-Whorfova hipoteza

Sapir-Whorfova hipoteza je hipoteza, da jezik določa človekovo percepcijo sveta in način mišljenja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sapir-Whorfova hipoteza

Seksizem

Seksizem je izraz za spolno diskriminacijo ali sovraštvo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Seksizem

Sekta

Sékta ali ločina je druga najmanjša verska organizacija in verska skupina, ki je nastala z odcepitvijo od kake že utrjene verske skupnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sekta

Semantika

Semantika oziroma pomenoslovje je veda, ki se za razliko od semiotike ukvarja z nematerialno, tj.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Semantika

Semiotika

Semiotika ali znamenjeslovje je jezikoslovna veda, ki se ukvarja z jezikovnimi znaki (simboli) in sistemi znakov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Semiotika

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Seznam

Seznam sociologov

Poglej Seznam socioloških vsebin in Seznam sociologov

Shizofrenija

Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Shizofrenija

Simbol

Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Simbol

Sindikat

Sindikát je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sindikat

Sinkretizem

Sinkretizem (grško synkretizmos pomeni združitev) je spajanje različnih, tudi nasprotnih verovanj ter prepričanj.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sinkretizem

Sionizem

Sionizem označuje politično gibanje Judov za krepitev nacionalne zavesti in za samostojno državo Izrael.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sionizem

Siva ekonomija

Siva ekonomija je pojav, ki ga najdemo v vseh sodobnih družbah.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Siva ekonomija

Skupnost narodov

Skupnost narodov (od 1964 samo The Commonwealth) je politično združenje 54 samostojnih suverenih držav, ki so skoraj vse nekdanji teritoriji oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Skupnost narodov

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Slovenija

Slovensko sociološko društvo

Slovensko sociološko društvo je bilo ustanovljeno leta 1965 in je najstarejše sociološko društvo v Sloveniji.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Slovensko sociološko društvo

Smrt

Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Smrt

Smrtna kazen

Zemljevid izvajanja smrtne kazni Legenda: '''modra''': odpravljena za vse zločine '''zelena''': odpravljena za navadne zločine '''oranžna''': odpravljena v praksi '''rdeča''': zakonita oblika kazni Cesare Beccaria, ''Dei delitti e delle pene'' Smrtna kazen je zakonsko urejen inštrument uboja zapornika kot kazen za zločin, ki v neki družbi velja za težkega.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Smrtna kazen

Socializacija

Socializacija je zapleten proces, v katerih se ljudje prilagajamo družbi, živimo, se vključujemo v družbo in prejemamo njeno kulturo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Socializacija

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Socializem

Socialna država

Socialna država je država, ki si za cilj postavlja socialno varnost in socialno pravičnost za vse svoje prebivalce.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Socialna država

Socialna moč

Obstajajo čustvene motnje, ki vplivajo na tiste, ki izvajajo moč v kateri koli obliki, med katerimi izstopajo hubrisov sindrom, megalomanija, hamartija ali narcizem. Socialna moč je sposobnost vplivanja ene osebe ali organizacijske skupine na drugo, tako da storijo nekaj, česar sicer ne bi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Socialna moč

Socialna psihologija

Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Socialna psihologija

Socialno delo

Sociálno délo je v praksi utemeljen poklic in akademska disciplina, ki se ukvarja s široko paleto ljudi, z otroki, mladimi, starimi, brezdomci, nezaposlenimi, reveži in drugimi, ki doživljajo različne socialne, duševne, ekonomske, zdravstvene in druge stiske.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Socialno delo

Sociobiologija

Sociobiologija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja s proučevanjem bioloških, zlasti evolucijskih osnov socialnega vedenja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sociobiologija

Sociolingvistika

Sociolingvistika, tudi družbeno jezikoslovje, je veja jezikoslovja, ki obravnava jezik kot družbeni fenomen.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sociolingvistika

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sociologija

Sodna oblast

Sodna oblast je pravica do sojenja na podlagi veljavnih zakonov in ob upoštevanju predloženih dokazov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sodna oblast

Solidarnost

Solidarnost je temeljna vrednota sindikalizma in socialne države.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Solidarnost

Sorodstvo

Sorodstvo je osnovno načelo organiziranja posameznikov v socialne skupine, vloge in kategorije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sorodstvo

Sovražni govor

SIM kartica na Poljskem s sloganom kampanje proti sovražnemu govoru "Besede imajo moč, uporabljajte jih pametno" Sovrážni góvor je izražanje, ki spodbuja sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sovražni govor

Splav

Splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Splav

Splet

Splèt, svetóvni splèt ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Splet

Spletni forum

Splétni fórum, tudi razpravljálnica in splétne dvéri, je spletni prostor, kjer lahko uporabniki v obliki objavljenih sporočil sodelujejo v različnih razpravah.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Spletni forum

Spolna identiteta

Spolna identiteta je osebno doživljanje lastnega spola.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Spolna identiteta

Spolna zloraba

Spolna zloraba je dejanje ali ravnanje, s katerim oseba prisili drugo osebo k spolnim stikom ali spolnemu občevanju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Spolna zloraba

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Spremenljivka

Srednja vrednost

Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Srednja vrednost

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Srednji vek

Stagflacija

Stagflacija (angl. stagflation) je pojav v gospodarstvu, ko se kosmati domači proizvod ne povečuje, torej ni presežnega celotnega povpraševanja, cene pa se kljub temu zvišujejo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Stagflacija

Stalinizem

Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Stalinizem

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Standardni odklon

Staranje

Staranje (s tujko senescenca, iz latinske besede senex - »starec« oz. »starost«) je biološki proces, ki se odraža kot postopno slabšanje fizioloških funkcij organizma, kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Staranje

Stari vek

Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Stari vek

Stavka

Ljubljani, april 2012 Protesti proti varčevalnim ukrepom v Ljubljani, november 2012 Stavka je stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Stavka

Stereotip

norega znanstvenika Stereotip je v obliki sodb posplošeno predstavljanje ali dojemanje družbenih pojavov, družbenih skupin in njihovih pripadnikov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Stereotip

Stigmatizacija

Stigmatizacija je strokovni sociološki izraz, ki označuje poseben odziv okolja na drugačnost/različnost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Stigmatizacija

Stres

Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Stres

Strpnost

Toleranca (strpnost) je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Strpnost

Strukturalizem

Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Strukturalizem

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Suženjstvo

Subkultura

V sociologiji je subkultura kultura ali skupina ljudi s posebnimi vzorci vedenja in prepričanji znotraj večje kulture.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Subkultura

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Sublimacija

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Suverenost

Svetovna banka

Logotip Svetovne banke Sedež svetovne banke v Washingtonu Svetovna banka je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Washingtonu, D.C., ZDA, ki državam v razvoju nudi finančno in tehnično pomoč za razvojne programe s ciljem zmanjševanja revščine.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Svetovna banka

Svoboda (razločitev)

Svoboda je lahko ime več glasil in organizacij.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Svoboda (razločitev)

Svoboda govora

website.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Svoboda govora

Svobodomiselnost

Svobodomíselnost je zavedno ali nezavedno filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam, tradicionalnim stališčem ali dogmam.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Svobodomiselnost

Tabu

Tabu je stvar, ki je prikrita, skrivana in se ne sme kritično obravnavati.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Tabu

Talibani

panjširskega uporniškega gibanja Talibani (ṭālebān – »učenci«; ed. ṭāleb) so sunitsko islamsko fundamentalistično politično gibanje in vojaška organizacija v Afganistanu, ki se bojuje v afganistanski vojni (uporniška skupina ali džihad).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Talibani

Teizem

Teizem je v splošnem opredeljen kot vera v obstoj in vsaj enega božanstva in njegovo vplivanje na svet.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Teizem

Tekmovanje

Tekmovanje je prireditev oziroma dejanje, katerega namen je najti zmagovalca na določenem področju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Tekmovanje

Tekoči trak

Tekoči trak se lahko nanaša na.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Tekoči trak

Televizija

Televizija iz leta 1950 Braun HF1 iz leta 1958 Televizíja (tudi televízija) (z znano kratico TV) je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Televizija

Teokracija

Teokracíja (sestavljeno iz in) je oblika vladavine v kateri ima vera prevladujoč vpliv, tako da svečeniki obvladujejo ključne vzvode oblasti, na osnovi svečeniškega (kleričnega) položaja in v imenu varovanja verskih vrednot in povezanosti z bogom (bogovi).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Teokracija

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Teorija

Teorija razbitih oken

Ta članek govori o kriminološki teoriji.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Teorija razbitih oken

Teorija zarote

Teoríja zaróte (tudi konspiracionízem) je vrsta teorije, ki se močno ali popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Teorija zarote

Terorizem

Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Terorizem

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Točnost in natančnost

Tolpa

Tolpa je skupina ali družba sodelavcev, prijateljev ali članov družine z določenim vodstvom in notranjo organizacijo, ki se identificira ali zahteva nadzor nad ozemljem in bodisi posamično ali kolektivno sodeluje v nezakonitem in morda nasilnem vedenju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Tolpa

Totalitarizem

Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Totalitarizem

Totalna organizacija

Totalno organizacijo ali totalno institucijo ameriški sociolog Erving Goffman definira kot družbeno organizacijo oziroma institucijo, v katerih so osebe izolirane od zunanjega sveta in od trajnih stikov in vezi z družino, sorodniki, prijatelji in sodelavci.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Totalna organizacija

Tradicionalizem

Tradicionalizem imenujemo filozofsko smer, ki so jo začeli intelektualci v 20.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Tradicionalizem

Transspolnost

Zastava transspolnosti in transspolnega ponosa Transspolnost (angleško transgender) je krovni izraz za vse spolne identitete, ki temeljijo na neujemanju spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Transspolnost

Trg dela

Trg dela je trgovanje z delovnimi storitvami.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Trg dela

Trockizem

Lev Trocki, po katerem je poimenovana ideologija. Trockizem je politična ideologija in veja marksizma, ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionar Lev Trocki ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Trockizem

Učitelj

Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Učitelj

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Umetna inteligenca

Umetni jezik

Umétni jêzik je načrtovan izdelek posameznika ali skupine ljudi, za razliko od naravnih jezikov, ki nastajajo s postopnim razvojem kot del kulture naroda ali etnične skupnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Umetni jezik

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Umetnost

Umrljivost

Splošna umrljivost po državah. Umrljívost (tudi mortalitéta, mortálnost) je kazalnik javnega zdravja, ki pomeni število umrlih na določeno število (običajno 1.000) prebivalcev v enem letu.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Umrljivost

Upad populacije

Upad populacije (včasih imenovano tudi depopulacija ali propadanje populacije) je zmanjšanje velikosti človeške populacije na določenem kraju.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Upad populacije

Uporabna etika

Uporabna (apliaktivna) etika je poleg metaetike in normativne etike oddeljeno področje moralne teorije (filozofije morale).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Uporabna etika

Urbanizacija

Urbanizacija je civilizacijski proces širjenja mestnega načina življenja, ki se kaže v prevzemanju mestnih vzorcev, načinov vedenja in mišljenja, kar v razvitem delu sveta povzroča hitro zmanjševanje, izginjanje razlik med mestnim in podeželskim prebivalstvom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Urbanizacija

Urbanizem

Urbanízem je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem novih naselij in mest in s smotrnim vzdrževanjem, prilagajanjem in urejanjem obstoječih naselij in mest.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Urbanizem

Ustanova

Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Ustanova

Utilitarizem

Utilitarízem je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednotenja korist.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Utilitarizem

Utopični socializem

Utopični socializem je skupna oznaka za idealistični družbeni nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne družbene stvarnosti (utopije) kot idealne rešitve na družbene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v družbi in odpravljanja zastarelih družbenih struktur.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Utopični socializem

Utopija

Hinko Smrekar - ''Indija Koromandija'' Utopija je opis skupnosti, ki poseduje zelo želene ali skoraj popolne kvalitete.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Utopija

Varianca

Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Varianca

Vas

Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...

Poglej Seznam socioloških vsebin in Vas

Vegetarijanstvo

Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Vegetarijanstvo

Velika depresivna motnja

Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Velika depresivna motnja

Verska pripoved

Vérska pripôved je sestavina, ki jo vsebuje vsaka religija; razlikuje se le v podajanju pripovedi.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Verska pripoved

Verska resnica

Verske resnice oziroma verske dogme so sestavina religije, ki je obvezujoča za vse člane verske skupnosti (npr. izpoved vere).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Verska resnica

Virtualna skupnost

Virtualna skupnost (angl. virtual community), tudi spletna skupnost, socialna skupnost, e-skupnost ali online skupnost, je skupina ljudi, katerih interakcija v osnovi poteka prek komunikacijskih medijev kot so pisma, telefon, elektronska pošta ali prek Useneta, zaradi socialnih, profesionalnih ali izobraževalnih namenov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Virtualna skupnost

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Vojna

Volilna pravica

Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Volilna pravica

Volitve

volilno skrinjico Volitve so politični postopek, med katerim upravičenci oddajo svoj glas, ki predstavlja njihovo pravico do udeležbe v političnem dogajanju, ter tako prenesejo svoje pravice na drugo osebo - politika, ki se s tem ukvarja poklicno.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Volitve

Vrednota

Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Vrednota

Vseživljenjsko učenje

Vseživljenjsko učenje (VŽU) v današnji družbi zaradi potrebe trga in iskalcev zaposlitve ne predstavlja več neznanke oziroma.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Vseživljenjsko učenje

Vudu

Vudu je sinkretistična religija, ki izvira iz obalnega dela Zahodne Afrike od današnje Nigerije do Gane, od koder se je z uvažanjem sužnjev razširila v Novi svet, kjer obstajajo njene različice še danes.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Vudu

Vzgoja

Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Vzgoja

Vzorec

Vzôrec je lahko.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Vzorec

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zakon

Zakonodajna oblast

Zakonodajna oblast je pravica do izdajanja zakonov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zakonodajna oblast

Zakonska zveza

Za katoliško poroko glej Cerkvena poroka Zakonska zveza je življenjska skupnost dveh odraslih ljudi, urejena z zakonom.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zakonska zveza

Zapornikova dilema

Zapornikova dilema je v teoriji iger igra z neničelno vsoto, v kateri nastopata dva igralca, zapornika.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zapornikova dilema

Zasebnost

Zasebnost je stanje, ko je posameznik sam in ni moten od ostalih oz.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zasebnost

Zasvojenost

Zasvojenost je možganska motnja, za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih dražljajev kljub škodljivim posledicam.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zasvojenost

Zdravje

Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zdravje

Zen budizem

budizma zen. Zen je šola mahajana budizma, v kitajskem jeziku znana kot čán.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zen budizem

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zgodovina

Zgodovina Kitajske

Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Zgodovina Kitajske

Znak

Znák je pojem, ki ima več pomenov.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Znak

Znanje

Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Znanje

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Znanost

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Poglej Seznam socioloških vsebin in Znanstvena metoda

, Centralizem, Centrizem, Cerkev (organizacija), Civilizacija, Civilna družba, Coca-Cola, Daoizem, Darvinizem, Davčna oaza, Džainizem, Džihad, Deagrarizacija, Definicija, Deflacija, Degradacija, Deizem, Dekadenca, Delo, Demografija, Demokracija, Denar, Denominacija, Despotizem, Determinizem, Detomor, Dialektični materializem, Dialektika, Diaspora, Diktatura, Diskriminacija, Domorodno ljudstvo, Država, Država (Platon), Državljanska nepokorščina, Državljanstvo, Državni udar, Družba, Družba Jezusova, Družbena slojevitost, Družbeni spol, Družina, Drugi svet (Avtomobili), Duševna motnja, Egalitarizem, Egocentrizem, Ekologija, Ekonomija, Eksistencializem, Empatija, Epistemologija, Etični kodeks, Etika, Etimologija, Etnična skupina, Etnocentrizem, Etnocid, Etnografija, Etnologija, Evangeličanska Cerkev, Evgenika, Evropa, Evropska unija, Evtanazija, Fašizem, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, Fakulteta za humanistične študije v Kopru, Fatva, Federacija, Feminizem, Fenomenologija, Fenotip, Fetišizem, Fevdalizem, Filozofija, Francoska revolucija, Frankfurtska šola, Frankofonija, Fundamentalizem, Futurizem, Gandizem, Genetika, Genocid, Genotip, Geografija, Gestalt psihologija, Geto, Globalizacija, Gospodarska rast, Gospodinjstvo, Govorica telesa, Grešni kozel, Greh, Gverilsko bojevanje, Hare Krišna, Hegemonija, Henri de Saint-Simon, Herezija, Heteroseksualnost, Hevristika, Hinduizem, Hiperinflacija, Hipi, Hipoteza, Historični materializem, Historicizem, Hitra hrana, Holokavst, Homofobija, Homoseksualnost, Hrana, Huliganstvo, Humanizem, Idealizem, Identiteta, Ideologija, Igra na srečo, Imperializem, Imperij, Incest, Individualizem, Indukcija (logika), Industrija, Industrijska revolucija, Inflacija, Informacijska revolucija, Informacijska tehnika, Infrastruktura, Integral, Inteligenčni količnik, Interakcija, Internet, Interpelacija, Intervju, Invalidnost, Involucija (matematika), Islam, Izobraževanje, Izum, Izvršilna oblast, Javna hiša, Javni interes, Javnost, Jaz, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Judje, Judovstvo, Kalvinizem, Kanibalizem, Kapital, Kapitalizem, Kariera, Karizma, Karma, Kibernetski prostor, Kibuc, Kjotski protokol, Kloniranje, Književnost, Kolonializem, Komuniciranje, Komunistični manifest, Komunizem, Koncentracijsko taborišče, Konflikt, Konfucijanstvo, Konkurenca, Konservatizem, Konvencija, Korelacija, Korporacija, Korupcija, Krščanstvo, Kriminal, Kriminalistika, Ksenofobija, Kukluksklan, Kult, Kultura, Kulturna dediščina, Kulturna industrija, Kulturna revolucija, Kulturni šok, Kurikulum, Laik, Lakota, Legalizem (kitajska filozofija), Levitan, LGBT, Li, Liberalizem, Literarna teorija, Ljudstvo, Ločitev oblasti, Lobiranje, London, Lumpenproletariat, Manipulacija, Manjvrednostni kompleks, Maoizem, Marksizem, Materializem, Matriarhat, McDonald's, Mediana, Meditacija, Menedžment, Merkantilizem, Mesto, Metafora, Metonimija, Migracije, Mileniarizem, Mir (družbeno stanje), Misijonar, Mitologija, Mladina (revija), Mladostništvo, Množično občilo, Moda, Modernizem, Modrost, Modus (statistika), Molitev, Monokultura, Monopol, Monoteizem, Morala, Multinacionalka, Nacija, Nacionalizem, Nacionalna država, Nacionalsocializem, Nadnaravno, Narava, Naravni izbor, Naravoslovje, Narcis, Narcizem, Narod, Nasilje v družini, Naturalizem, Navada, Neliberalna demokracija, Neodvisnost, Nevtralnost, Nomadi, Norma, Nova revija 57, Novi vek, Občilo, Objektivnost, Oblast, Obred, Odraslost, Oglaševanje, Ojdipovski kompleks, Okoljska etika, Okoljski determinizem, Oligarhija, Organizacija, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Organizirani kriminal, Osebnost, Otrok, Označenec, Označevalec, Pacifizem, Panoptikum, Paradigma, Patriarhat, Pismenost, Platon, Pleme, Ples, Podeželje, Podnebne spremembe, Poganstvo, Poklic, Pokrajina, Policija, Policijsko nasilje, Polis, Politeizem, Politična desnica, Politična ekonomija, Politična levica, Politična stranka, Politične znanosti, Politika, Popis prebivalstva, Populizem, Pornografija, Poroka, Posilstvo, Poskus, Poslovna etika, Potrošništvo, Pozitivizem, Pravičnost, Pravica do azila, Pravo, Prazgodovina, Prebivalstvo, Predsodek, Presežna vrednost, Prijateljstvo, Primogenitura, Profesija, Projekt Človeški genom, Proletariat, Prostitucija, Protestantizem, Protislovje, Psihoaktivna droga, Psihoanaliza, Psihologija, Rasa, Rasizem, Rastafarijanstvo, Razredni boj, Razsvetljenstvo, Recesija, Reformacija, Reformizem, Regija, Religija, Renesansa, Revščina, Revizionizem, Revolucija, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Rodnost, Rolkanje, Romanje, Rudolf Otto, Sadizem, Samomor, Samozaposlitev, Sapir-Whorfova hipoteza, Seksizem, Sekta, Semantika, Semiotika, Seznam, Seznam sociologov, Shizofrenija, Simbol, Sindikat, Sinkretizem, Sionizem, Siva ekonomija, Skupnost narodov, Slovenci, Slovenija, Slovensko sociološko društvo, Smrt, Smrtna kazen, Socializacija, Socializem, Socialna država, Socialna moč, Socialna psihologija, Socialno delo, Sociobiologija, Sociolingvistika, Sociologija, Sodna oblast, Solidarnost, Sorodstvo, Sovražni govor, Splav, Splet, Spletni forum, Spolna identiteta, Spolna zloraba, Spremenljivka, Srednja vrednost, Srednji vek, Stagflacija, Stalinizem, Standardni odklon, Staranje, Stari vek, Stavka, Stereotip, Stigmatizacija, Stres, Strpnost, Strukturalizem, Suženjstvo, Subkultura, Sublimacija, Suverenost, Svetovna banka, Svoboda (razločitev), Svoboda govora, Svobodomiselnost, Tabu, Talibani, Teizem, Tekmovanje, Tekoči trak, Televizija, Teokracija, Teorija, Teorija razbitih oken, Teorija zarote, Terorizem, Točnost in natančnost, Tolpa, Totalitarizem, Totalna organizacija, Tradicionalizem, Transspolnost, Trg dela, Trockizem, Učitelj, Umetna inteligenca, Umetni jezik, Umetnost, Umrljivost, Upad populacije, Uporabna etika, Urbanizacija, Urbanizem, Ustanova, Utilitarizem, Utopični socializem, Utopija, Varianca, Vas, Vegetarijanstvo, Velika depresivna motnja, Verska pripoved, Verska resnica, Virtualna skupnost, Vojna, Volilna pravica, Volitve, Vrednota, Vseživljenjsko učenje, Vudu, Vzgoja, Vzorec, Zakon, Zakonodajna oblast, Zakonska zveza, Zapornikova dilema, Zasebnost, Zasvojenost, Zdravje, Zen budizem, Zgodovina, Zgodovina Kitajske, Znak, Znanje, Znanost, Znanstvena metoda.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti