Kazalo
392 odnosi: Abhazija, Agrum, Alpski svizec, Altaj, Ametist, Amur, Angara, Anilin, Apnenec, Aralsko jezero, Arhangelska oblast, Arktični ocean, Arktični sokol, Arktika, Arzen, Astrahan, Avstralija, Avtomobilski katalizator, Azerbajdžan, Azija, Azovsko morje, Ščinkavci, Švedska, Čajevec (kamelija), Čeljabinsk, Černobilska nesreča, Čita, Črno morje, Bajkalsko jezero, Baker, Baltsko morje, Barentsovo morje, Barnaul, Bekerel, Bela jelka, Belgorodska oblast, Belo morje, Belorusija, Benzen, Beringov preliv, Beringovo morje, Biom, Bitka za Stalingrad, Boksit, Bor (drevo), Brest (drevo), Breza, Brglezi, Brjanska oblast, Bruto domači proizvod, ... Razširi indeks (342 več) »
Abhazija
Abhazija Abhazija (abhaško Аҧсны Apsny, Aphazeti ali Abhazeti, Abhazija) je de facto neodvisna republika na Južnem Kavkazu, ki leži na vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Geografija Rusije in Abhazija
Agrum
Agrumi so kultivirane vrste in križanci iz družine rutičevk (Rutaceae), ki rastejo v oblikah sadnih dreves ali grmov, kakor tudi njih plodovi.
Poglej Geografija Rusije in Agrum
Alpski svizec
Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.
Poglej Geografija Rusije in Alpski svizec
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Geografija Rusije in Altaj
Ametist
Ametist Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve.
Poglej Geografija Rusije in Ametist
Amur
Amur ((Reka črnega zmaja), mongolsko Хара-Мурэн, Hara-Muren ali »Črna reka«, mandžursko Sahaliyan Ula, dobesedno »Črna reka«) je mejna reka med Rusijo in kitajsko in njeno pokrajino Mandžurijo, dolga 4444 km.
Poglej Geografija Rusije in Amur
Angara
Angara (burjatsko in Ангар, Angar, "razpoka") je velika reka v Sibiriji, ki teče skozi Irkutsko oblast in Krasnojarski okraj.
Poglej Geografija Rusije in Angara
Anilin
Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.
Poglej Geografija Rusije in Anilin
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Geografija Rusije in Apnenec
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Rusije in Aralsko jezero
Arhangelska oblast
Arhangelska oblast je oblast na severu evropskega dela Rusije v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Arhangelska oblast
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Geografija Rusije in Arktični ocean
Arktični sokol
Arktični sokol (znanstveno ime Falco rusticolus) je ujeda iz družine sokolov.
Poglej Geografija Rusije in Arktični sokol
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Geografija Rusije in Arktika
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Poglej Geografija Rusije in Arzen
Astrahan
Katedrala v Astrahanu 2007 Astrahan je rusko mesto, upravno središče Astrahanske oblasti.
Poglej Geografija Rusije in Astrahan
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Geografija Rusije in Avstralija
Avtomobilski katalizator
Avtomobilski katalizator je naprava za pretvarjanje škodljivih izpušnih plinov, ki nastajajo v motorjih z notranjim zgorevanjem, v manj škodljive pline.
Poglej Geografija Rusije in Avtomobilski katalizator
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Geografija Rusije in Azerbajdžan
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Geografija Rusije in Azija
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Poglej Geografija Rusije in Azovsko morje
Ščinkavci
Ščinkavec (''Fringilla coelebs'') Pinoža (''Fringilla montifringilla'') Smrekov kalin (''Pinicola enucleator'') Ščinkavci (znanstveno ime Fringillidae) so družina iz reda pevcev.
Poglej Geografija Rusije in Ščinkavci
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Geografija Rusije in Švedska
Čajevec (kamelija)
Čajevec (znanstveno ime Camellia sinensis, nekdaj Thea sinensis), tudi pravi čajevec ali pogosto čajni grm, je vednozeleno drevo, ki v divjini zrase do 16 m. Gojeni čajevec obrezujejo, da ostaja 0,5-1,5 m visok grm, širok ok.
Poglej Geografija Rusije in Čajevec (kamelija)
Čeljabinsk
Čeljabinsk je mesto v Rusiji, glavno mesto Južnega Urala, upravno središče Čeljabinske oblasti.
Poglej Geografija Rusije in Čeljabinsk
Černobilska nesreča
Černobilska nesreča se je zgodila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze) ob eksploziji jedrskega reaktorja.
Poglej Geografija Rusije in Černobilska nesreča
Čita
Čita (Чита) je glavno in največje mesto Zabajkalskega okraja v Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Čita
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Geografija Rusije in Črno morje
Bajkalsko jezero
Bajkalsko jezero, november 2001 Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.
Poglej Geografija Rusije in Bajkalsko jezero
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Geografija Rusije in Baker
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Geografija Rusije in Baltsko morje
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Poglej Geografija Rusije in Barentsovo morje
Barnaul
Barnaul (Barnaúl) je mesto v Sibiriji s 603.500 prebivalci.
Poglej Geografija Rusije in Barnaul
Bekerel
Bekerél (oznaka Bq) je izpeljana enota za merjenje aktivnosti radioaktivnega izvira.
Poglej Geografija Rusije in Bekerel
Bela jelka
Bela jelka ali navadna jelka, tudi hoja, (znanstveno ime Abies alba) je iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem.
Poglej Geografija Rusije in Bela jelka
Belgorodska oblast
Belgorodska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Belgorodska oblast
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Geografija Rusije in Belo morje
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Geografija Rusije in Belorusija
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Geografija Rusije in Benzen
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Poglej Geografija Rusije in Beringov preliv
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Geografija Rusije in Beringovo morje
Biom
Biom je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.
Poglej Geografija Rusije in Biom
Bitka za Stalingrad
Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka je bila ena od bitk druge svetovne vojne.
Poglej Geografija Rusije in Bitka za Stalingrad
Boksit
Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.
Poglej Geografija Rusije in Boksit
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Geografija Rusije in Bor (drevo)
Brest (drevo)
Brest (znanstveno ime Ulmus) je rod dreves iz družine brestovk (Ulmaceae).
Poglej Geografija Rusije in Brest (drevo)
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Geografija Rusije in Breza
Brglezi
Bŕglezi (znanstveno ime Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes.
Poglej Geografija Rusije in Brglezi
Brjanska oblast
Brjanska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Brjanska oblast
Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Poglej Geografija Rusije in Bruto domači proizvod
Bubo
Bubo je rod sov, ki pripadajo družini pravih sov (Strigidae).
Poglej Geografija Rusije in Bubo
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Geografija Rusije in Bukev
Carska bomba
Carska bomba (rusko Царь-бомба, pomenski prevod: »kraljica vseh bomb«, pogovorno tudi Mati žitnega molja (Кузькина мать), sicer žaljivka) je ime največjega in najmočnejšega jedrskega orožja, ki je bilo do zdaj detonirano.
Poglej Geografija Rusije in Carska bomba
Centralna obveščevalna agencija
Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.
Poglej Geografija Rusije in Centralna obveščevalna agencija
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Geografija Rusije in Cezij
Dagestan
Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Dagestan
Dežela Franca Jožefa
Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.
Poglej Geografija Rusije in Dežela Franca Jožefa
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Geografija Rusije in Diamant
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Geografija Rusije in Dinozavri
Dioksini
Trirazsežnostni model 2,3,7,8-tetraklorodibenzo-''p''-dioksina Dioksin je razširjeno poimenovanje za družino halogeniranih organskih spojin.
Poglej Geografija Rusije in Dioksini
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Geografija Rusije in Don (reka)
Dragulj
Različni dragulji Dragulj je mineral, kamen (kot lapis lazuli) ali okamnela snov, ki jo lahko razrežemo ali odlomimo in obrusimo, nakar jo lahko uporabimo za zbiranje ali za izdelavo nakita.
Poglej Geografija Rusije in Dragulj
Državna duma
Državna duma (rusko: Государственная дума; Gosudárstvennaya duma), običajno skrajšano v ruščini kot Gosduma je spodnji dom Zvezne skupščine Rusije, zgornji dom pa je Svet federacije.
Poglej Geografija Rusije in Državna duma
Droplje
Droplje (znanstveno ime Otididae) so družina ptic, ki naseljujejo predvsem suha travišča in stepe Starega sveta.
Poglej Geografija Rusije in Droplje
Drozgi
Drózgi (znanstveno latinsko ime Turdidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes.
Poglej Geografija Rusije in Drozgi
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Geografija Rusije in Dvoživke
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Poglej Geografija Rusije in DZS
Ekološka nesreča
Ekolóška nesréča je dogodek oz.
Poglej Geografija Rusije in Ekološka nesreča
Ekološka sukcesija
Sekundarna sukcesija na opuščenem travniku Sukcesija je v ekologiji usmerjeno spreminjanje združbe organizmov v času na nekem prostoru, ki jo povzroča vpliv rastlinstva na okolje.
Poglej Geografija Rusije in Ekološka sukcesija
Eksplozija meteorja nad Čeljabinskom
Sled meteorja, kot je bila vidna iz Jekaterinburga Eksplozija meteorja nad Čeljabinskom se je zgodila 15.
Poglej Geografija Rusije in Eksplozija meteorja nad Čeljabinskom
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Geografija Rusije in Ekvator
Elbrus
Elbrus (rusko Эльбрус) je s svojimi 5.642 m najvišja gora v Evropi.
Poglej Geografija Rusije in Elbrus
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Geografija Rusije in Endemit
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Geografija Rusije in Enklava in eksklava
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Geografija Rusije in Estonija
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Geografija Rusije in Evrazija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija Rusije in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Geografija Rusije in Evropska unija
Evropski bober
Evropski bober (znanstveno ime Castor fiber) je z do 30 kg telesne mase največji evropski glodavec.
Poglej Geografija Rusije in Evropski bober
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Geografija Rusije in Finska
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Poglej Geografija Rusije in Florida
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Geografija Rusije in Formaldehid
Fosfatni minerali
Fosfatni minerali so minerali, ki vsebujejo tetraedrično koordiniran fosfatni (PO43-) anion skupaj s prosto zamenljivima arzenatnim (AsO43-) in vanadatnim (VO43-) anionom.
Poglej Geografija Rusije in Fosfatni minerali
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Geografija Rusije in Fosil
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Geografija Rusije in Fosilno gorivo
Gadi
Gadi (znanstveno ime Viperidae) so družina kač (Serpentes).
Poglej Geografija Rusije in Gadi
Galebi
Galébi (znanstveno ime Laridae) so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes).
Poglej Geografija Rusije in Galebi
Generalštab
Generalštab je najvišji profesionalni organ vojske, ki organizira, vodi, poveljuje in kontrolira delo oboroženih sil v državi.
Poglej Geografija Rusije in Generalštab
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Geografija Rusije in Geografija
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Geografija Rusije in Goba
Gornik (veter)
sličica Gornik je padajoči veter z gora ali planin v doline in se pojavlja v nočnih in deloma v jutranjih urah, izjemoma tudi čez dan.
Poglej Geografija Rusije in Gornik (veter)
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Poglej Geografija Rusije in Gostota prebivalstva
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Geografija Rusije in Gozdarstvo
Gozdna meja
Gozdna meja na prelazu Berthoud Pass, Kolorado, pri nadmorski višini okrog 3.450 m Drevesna meja v slovenskem pogorju Gozdna meja je meja, do katere glede na podnebne, prstene razmere, reliefno izoblikovanost območja še uspeva gozd.
Poglej Geografija Rusije in Gozdna meja
Granatno jabolko
Navadno granatno jabolko (znanstveno ime Punica granatum) je grm ali drevo, ki uspeva na območjih s toplejšim podnebjem.
Poglej Geografija Rusije in Granatno jabolko
Grmovnica
Grm leske spomladi Grmovnica ali grm je v hortikulturi lesnata rastlina z več debli.
Poglej Geografija Rusije in Grmovnica
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Geografija Rusije in Gruzija
Guinnessova knjiga rekordov
440 let stara trta na Lentu je bila leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov in uradno priznana za najstarejšo med vsemi vinskimi trtami na svetu. Guinnessova knjiga rekordov (angleško Guinness World Records) je najbolj prodajana knjiga na svetu.
Poglej Geografija Rusije in Guinnessova knjiga rekordov
Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje
Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje–Jugra (rusko in mansijsko Ханты-Мансийский автономный округ — Югра, Hanti-Mansijski avtonomni okrug — Jugra; hantijsko Хӑнты-Мансийской Aвтономной Округ) ali Hantija-Mansija je federalni subjekt Rusije (avtonomno okrožje Tjumenske oblasti).
Poglej Geografija Rusije in Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Geografija Rusije in Hektar
Helikopter
Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar ali vertoljet (rusko), je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgona ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor...).
Poglej Geografija Rusije in Helikopter
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Geografija Rusije in Hidroelektrarna
Hokaido
Hokaido (Hepburnovo prečrkovanje: Hokkaidō, japonsko: 北海道, ainujsko: Mosir, nekoč imenovan tudi Ezo, Jezo ali Jeso), je drugi največji japonski otok in njena največja prefektura.
Poglej Geografija Rusije in Hokaido
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Geografija Rusije in Hrast
Hrčki
Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.
Poglej Geografija Rusije in Hrčki
Iglasti gozd
Iglasti gozd, Ontario, Kanada. Iglasti gozd (ljudsko tudi črni gozd) je gozdno zemljišče, na katerem je več kot 75 % dreves iglavcev.
Poglej Geografija Rusije in Iglasti gozd
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Geografija Rusije in Indija
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Geografija Rusije in Indonezija
Infrastruktura
Infrastruktura je temeljna naprava ali objekt, ki omogoča gospodarsko dejavnost določene skupnosti.
Poglej Geografija Rusije in Infrastruktura
Irtiš
Porečje Irtiša Irtiš v sibirskem mestu Omsk. Irtiš (rusko Иртыш, kazaško Ertis / Эртiс, tatarsko İrteş / Иртеш) je reka v Aziji.
Poglej Geografija Rusije in Irtiš
Ivanovo, Rusija
Ivanovo je mesto v Rusiji, upravno središče Ivanovske oblasti.
Poglej Geografija Rusije in Ivanovo, Rusija
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Poglej Geografija Rusije in Izotop
Jakutija
Jakutija (uradno Republika Saha (Jakutija)) je avtonomna republika Ruske federacije v Daljnovzhodnem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Jakutija
Jantar
Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.
Poglej Geografija Rusije in Jantar
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Geografija Rusije in Japonska
Japonsko morje
Japonsko morje Japonsko morje je robno morje, ki se razprostira med Japonskim otočjem, otokom Sahalin, korejskim polotokom in Rusijo.
Poglej Geografija Rusije in Japonsko morje
Javor
Javor (znanstveno ime Acer) je rod dreves ali grmičevja.
Poglej Geografija Rusije in Javor
Jazbec
Jázbec je kratkonogi vsejedec iz družine Mustelidae, ki vključuje tudi vidre, podlasice in rosomahe.
Poglej Geografija Rusije in Jazbec
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Geografija Rusije in Ječmen
Ježi
Ježi (znanstveno ime Erinaceidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), katere predstavniki so razširjeni po Evraziji in Afriki.
Poglej Geografija Rusije in Ježi
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Geografija Rusije in Jedrska elektrarna
Jedrski ledolomilec
Jedrski ledolomilec je tip ledolomilca, ki uporabljala jedrski pogon.
Poglej Geografija Rusije in Jedrski ledolomilec
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Geografija Rusije in Jedrski reaktor
Jedrsko gorivo
Jedrsko gorivo tudi nuklearno gorivo je gorivo, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih za pridobivanje energije ali pa kot eksploziv v jedrskih bombah.
Poglej Geografija Rusije in Jedrsko gorivo
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Geografija Rusije in Jedrsko orožje
Jekaterinburg
Jekaterinburg je mesto v Rusiji, upravno središče Uralskega zveznega okrožja in Sverdlovske oblasti.
Poglej Geografija Rusije in Jekaterinburg
Jenisej
Jenisej je reka v zahodni Rusiji in je ena najdaljših rek v Aziji.
Poglej Geografija Rusije in Jenisej
Jerebika
Jerebíka (znanstveno ime Sorbus aucuparia) je listnato drevo z užitnimi plodovi.
Poglej Geografija Rusije in Jerebika
Južna Koreja
Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.
Poglej Geografija Rusije in Južna Koreja
Južna Osetija
Južna Osetija (Samhreti Oseti) je de facto neodvisna republika na južnem Kavkazu, ki jo večina članic OZN šteje za del Gruzije.
Poglej Geografija Rusije in Južna Osetija
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Geografija Rusije in Jura
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Geografija Rusije in Kače
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Geografija Rusije in Kadmij
Kaki
Kaki (znanstveno ime Diospyros kaki) je vrsta drevesa iz rodu ebenovec (Diospyros).
Poglej Geografija Rusije in Kaki
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Geografija Rusije in Kalij
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Geografija Rusije in Kaliningrad
Kaliningrajska oblast
Kaliningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Kaliningrajska oblast
Kalmikija
right Kalmikija (uradno Republika Kalmikija,, kalmiško Хальмг Таңһч, Halmg Tanhč) je avtonomna republika Ruske federacije v Južnem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Kalmikija
Kaluška oblast
Kaluška oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Kaluška oblast
Kama (reka)
Lavra Proskurjakova. Zgodnja barvna fotografija, slikano okrog leta 1912. Kama (Чулман; Кам) je 1805 km dolga reka v zahodni Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Kama (reka)
Kamaz
KAMAZ (Камский автомобильный завод – КАМАЗ / Kamskij avtomobilnij zavod) je ruski proizvajalec cestnih transportnih vozil s sedežem v Naberežnih Čelnah, Tatarstan, Rusija.
Poglej Geografija Rusije in Kamaz
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Poglej Geografija Rusije in Kamčatka
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Geografija Rusije in Kambrij
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Geografija Rusije in Kanada
Kanalizacija
Kanalizacija v Parizu Kanalizacija je sistem za zbiranje in odstranjevanje odplak ki poteka od mesta nastanka odpadnih vod do čistilnih naprav.
Poglej Geografija Rusije in Kanalizacija
Karačaj (jezero)
Jezero Karačaj (rusko Карача́й) je majhno jezero na jugu gorovja Ural v zahodni Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Karačaj (jezero)
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Poglej Geografija Rusije in Karsko morje
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Geografija Rusije in Kaspijsko jezero
Kategorije IUCN zavarovanih območij
Kategorije IUCN zavarovanih območij so kategorije, ki se uporabljajo pri klasifikaciji zavarovanih območij - v sistemu, ki ga je razvila IUCN—Svetovna zveza za varstvo narave.
Poglej Geografija Rusije in Kategorije IUCN zavarovanih območij
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Geografija Rusije in Kavkaz
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Geografija Rusije in Kazahstan
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Geografija Rusije in Köppnova podnebna klasifikacija
Kemerovo
Kemerovo (Ке́мерово) je industrijsko mesto in glavno mesto Kemerovske oblasti v Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Kemerovo
Kemikalija
Kemikalija je skupno ime za kemijske spojine, elemente, zmesi in druge pripravke s konstantno kemijsko zgradbo, izdelke kemične industrije, ki jih ljudje uporabljamo za kemične reakcije.
Poglej Geografija Rusije in Kemikalija
Kilotona
BRAVO Operacije Grad 26. marca 1954 Kilotona je enota, ki predstavlja moč eksplozije 1000 ton TNT.
Poglej Geografija Rusije in Kilotona
Kilovatna ura
Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.
Poglej Geografija Rusije in Kilovatna ura
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Geografija Rusije in Kitajska
Kjotski protokol
Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
Poglej Geografija Rusije in Kjotski protokol
Ključevska Sopka
Ključevska Sopka (rusko Ключевская Сопка; znana tudi kot Ključevskoj, rusko: Ключевской) je stratovulkan, najvišja gora na polotoku Kamčatka v Rusiji in najvišji aktivni vulkan Evrazije.
Poglej Geografija Rusije in Ključevska Sopka
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Geografija Rusije in Klorovodikova kislina
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Geografija Rusije in Kmetijstvo
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Geografija Rusije in Kobalt
Kola (polotok)
Kola (Kol'skij poluostrov; laponsko Guoládatnjárga) je polotok na skrajnem severozahodu Rusije, ki ga na severu obliva Barentsovo morje, na vzhodu in jugu pa Belo morje.
Poglej Geografija Rusije in Kola (polotok)
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Geografija Rusije in Komarji
Komi
250px Komi (uradno Republika Komi,,, Komi Respublika) je republika Ruske federacije v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Komi
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Geografija Rusije in Koruza
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Geografija Rusije in Kositer
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Geografija Rusije in Kovina
Kragulji
Kragulji (znanstveno ime Accipitridae) so ena od treh družin v redu Accipitriformes in je družina majhnih do velikih ptic z močno kljukastimi kljuni in spremenljivo morfologijo, ki temelji na prehrani.
Poglej Geografija Rusije in Kragulji
Krasnojarsk
Kranojarsk je mesto v Rusiji, upravno središče Krasnojarskega okraja.
Poglej Geografija Rusije in Krasnojarsk
Krasnojarski okraj
Krasnojarski okraj (Krasnojarskij kraj) je Federalni subjekt Rusije (okraj) v Sibiriji.
Poglej Geografija Rusije in Krasnojarski okraj
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Geografija Rusije in Kreda
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Geografija Rusije in Krim (polotok)
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Geografija Rusije in Krompir
Kuščarji
Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, z več kot 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.
Poglej Geografija Rusije in Kuščarji
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Geografija Rusije in Kubični meter
Kumo-maniško podolje
Kumo-maniško podolje (tudi Kumo-maniška depresija) je približno 500 km dolga poplavna nižina med Kubansko-Azovsko nižino in Kaspijsko depresijo na jugu Rusije.
Poglej Geografija Rusije in Kumo-maniško podolje
Kurilsko otočje
Kurilsko otočje (Кури́льские острова́, Kuril'skie ostrova, 千島列島, Chishima rettō 'tisoč otokov') je skupina 56 vulkanskih otokov, ki se nahajajo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke.
Poglej Geografija Rusije in Kurilsko otočje
Kurska oblast
Kurska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Kurska oblast
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Geografija Rusije in Kvadratni kilometer
Labodi
Labódi (znanstveno ime Cygnus) so rod velikih vodnih ptic iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race.
Poglej Geografija Rusije in Labodi
Ladoško jezero
Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.
Poglej Geografija Rusije in Ladoško jezero
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Geografija Rusije in Latvija
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Geografija Rusije in Ledena doba
Legati
Legáti (znanstveno ime Meropidae) so družina ptic iz reda vpijatov (Coraciiformes).
Poglej Geografija Rusije in Legati
Lena
Delta reke Lene (iz projekta NASA Landsat) Lena je reka na severovzhodu Rusije v vzhodni Sibiriji.
Poglej Geografija Rusije in Lena
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Geografija Rusije in Letalo
Leteča veverica
Leteča veverica (znanstveno ime Glaucomys volans) je ena od dveh vrst rodu Glaucomys. Druga je nekoliko večja vrsta Glaucomys sabrinus. Leteča veverica ne leti v pravem pomenu besede, ampak lahko prejadra velike razdalije od drevesa do drevesa s pomočjo letalne kožice.
Poglej Geografija Rusije in Leteča veverica
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Geografija Rusije in Lišaj
Lipa
Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.
Poglej Geografija Rusije in Lipa
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Geografija Rusije in Litij
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Geografija Rusije in Litva
Los
Lós (znanstveno ime Alces alces) je največji predstavnik družine jelenov.
Poglej Geografija Rusije in Los
Magnezijev oksid
Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.
Poglej Geografija Rusije in Magnezijev oksid
Mahačkala
Mahačkala (avarsko МахӀачхъала, laško МахІачкъала, Анжи, Гьанжи, lezginsko, agulsko, tabasaransko, cahursko Магьачкъала, rutulsko МахаIчкала, kumiško Fort Maghach, azerbajdžansko Маһачгала, Mahaçqala, Анжи-Кала, čečensko Хинж-ГIала) je mesto na jugu Rusije, glavno mesto republike Dagestan v Severnokavkaškem zveznem okrožju (do 19.januarja 2010 dela Južnega zveznega okrožja).
Poglej Geografija Rusije in Mahačkala
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Geografija Rusije in Mahovi
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Geografija Rusije in Megla
Melanin
Melanin (gr. μέλας (mèlas) - črno) je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči.
Poglej Geografija Rusije in Melanin
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Geografija Rusije in Metalurgija
Miši
Miši (znanstveno ime Muridae) so velika družina sesalcev iz reda glodavcev, razširjenih predvsem po Starem svetu.
Poglej Geografija Rusije in Miši
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Geografija Rusije in Mineral
Mladinska knjiga
Knjigarna Mladinske knjige na Jurčičevi ulici v Mariboru leta 1960 Mladinska knjiga je slovenska založba, ustanovljena leta 1945.
Poglej Geografija Rusije in Mladinska knjiga
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Geografija Rusije in Močvirje
Močvirske podlasice
Norka (''Mustela lutreola'') Močvirske podlasice so temno obarvani, polvodni, mesojedi sesalci iz rodov Neovison in Mustela v družini kun (Mustelidae), ki vključuje tudi druge podlasice, vidre in bele dihurje.
Poglej Geografija Rusije in Močvirske podlasice
Momentna magnitudna lestvica
Momentna magnitudna lestvica (oznaka MW ali M) je v seizmologiji mera jakosti potresa po količini sproščene energije.
Poglej Geografija Rusije in Momentna magnitudna lestvica
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Poglej Geografija Rusije in Monsun
Moskovska oblast
Moskovska oblast ali Podmoskovje je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Moskovska oblast
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Geografija Rusije in Moskva
Mrož
Mróž (znanstveno ime Odobenus rosmarus) je plavutonožec, ki živi v ledenomrzlih vodah Arktike.
Poglej Geografija Rusije in Mrož
Murmansk
Murmansk (Múrmansk) (68° 57' severno, 33° 18' vzhodno) je mesto heroj v Rusiji 1967 km severno od Moskve ob obali Barentsovega morja v Arktičnem oceanu.
Poglej Geografija Rusije in Murmansk
Naberežnije Čelni
Naberežnije Čelni (Набережные Челны, Яр Чаллы, IPA: ˈjar ɕɑlːɤ̆) so drugo največje mesto v republiki Tatarstan v Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Naberežnije Čelni
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Geografija Rusije in Nadmorska višina
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geografija Rusije in Nafta
Naftna ploščad
Naftna ploščad oz.
Poglej Geografija Rusije in Naftna ploščad
Naftovod
Trans-Alaska naftovod Ruski naftovodi Transalaški naftovod Naftovod je cevovod, ki se uporablja za pretakanje nafte od črpališča do rafinerij ali pa do pristanišč, kjer se nafto potem naloži na tankerje.
Poglej Geografija Rusije in Naftovod
Namakanje
pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.
Poglej Geografija Rusije in Namakanje
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Geografija Rusije in Narodni park
Navadna lisica
Navádna lisíca ali rdéča lisíca (znanstveno ime Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiv sesalec iz družine psov (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore.
Poglej Geografija Rusije in Navadna lisica
Navadna smreka
Navadna smreka ali evropska smreka (Picea abies) je vrsta smreke, ki izvira iz severne, srednje in vzhodne Evrope.
Poglej Geografija Rusije in Navadna smreka
Navadna veverica
Navadna veverica (znanstveno ime Sciurus vulgaris), je vrsta veverice, ki poseljuje zmerna in hladna območja Evrazije, na vzhod pa seže vse do tihomorskih obal.
Poglej Geografija Rusije in Navadna veverica
Navadni macesen
Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.
Poglej Geografija Rusije in Navadni macesen
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Geografija Rusije in Nemčija
Niženovgorodska oblast
Niženovgorodska oblast je oblast v Rusiji v Privolškem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Niženovgorodska oblast
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Geografija Rusije in Nikelj
Norilsk
Norilsk je mesto v Krasnojarskem okraju v Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Norilsk
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Geografija Rusije in Norveška
Nova dežela
Nôva dežêla, tudi Nôva zêmlja je otočje v Arktičnem oceanu na severu Rusije in z rtom Želanija skrajni severovzhod Evrope.
Poglej Geografija Rusije in Nova dežela
Novokuzneck
Novokuzneck (Новокузнецк,,; Aba-tura) je mesto v Kemerovski oblasti v Kuzbasu v jugozahodni Sibiriji v Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Novokuzneck
Novosibirski otoki
Novosibirski otoki so otočje na skrajnem severu Rusije, ki ga oblivajo Morje Laptevov na zahodu, Vzhodnosibirsko morje na vzhodu ter odprti Arktični ocean na severu, na jugu pa ga Preliv Dmitrija Lapteva loči od kopnega v ruski avtonomni republiki Jakutiji.
Poglej Geografija Rusije in Novosibirski otoki
Ob
Ob je reka v Zahodni Sibiriji, četrta najdaljša v Rusiji (5410 km od izvira Irtiša, 3650 km od izvira Katuna) in druga najdaljša v Aziji.
Poglej Geografija Rusije in Ob
Obstojno organsko onesnaževalo
Obstojna organska onesnaževala (znana tudi pod angleškim izrazom Persistent Organic Pollutants, POP) so organske spojine z negativnim vplivom na okolje in človeško zdravje, ki so odporne na razgradnjo z naravnimi kemičnimi, biološkimi in fotolitičnimi procesi v okolju.
Poglej Geografija Rusije in Obstojno organsko onesnaževalo
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Geografija Rusije in Ocean
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Geografija Rusije in Ogljikov dioksid
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geografija Rusije in Ognjenik
Ogrožena vrsta (IUCN)
Ogrožena (EN) vrsta je vrsta, ki jo je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) uvrstila na svoj Rdeči seznam zaradi možnosti izumrtja.
Poglej Geografija Rusije in Ogrožena vrsta (IUCN)
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Geografija Rusije in Ohotsko morje
Ojmjakon
Ojmjakon Ojmjakon, (rusko Оймякон, jakutsko Өймөкөөн), je naselje v Sibiriji, ki velja za najbolj mrzel kraj na severni polobli.
Poglej Geografija Rusije in Ojmjakon
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Geografija Rusije in Okužba
Olhon
Olhon (– Ojhon) je največji otok na Bajkalskem jezeru v Irkutski oblasti v Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Olhon
Omsk
Omsk je mesto na jugozahodu Sibirije v Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Omsk
Oneško jezero
Oneško jezero (znan tudi kot Onego, rusko: Онежское озеро, tr Onežskoje ozero; IPA:.; finsko: Ääninen ali Äänisjärvi; karelijsko: Oniegu ali Oniegu-Järve; Veps: Änine ali Änižjärv) je jezero v severozahodnem evropskem delu Rusije, na ozemlju Republike Karelije, Leningrajska oblast in Vologda oblast.
Poglej Geografija Rusije in Oneško jezero
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Geografija Rusije in Onesnaženje
Orehi
Orehi so rastline drevesa, katere so udomačili že v Babilonu 2000 let pr.
Poglej Geografija Rusije in Orehi
Orel
Orli (znanstveno ime Aquila) so rod ujed iz družine kraguljev (Accipitridae), v katerega uvrščamo 11 vrst.
Poglej Geografija Rusije in Orel
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Geografija Rusije in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Orjolska oblast
Orjolska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Orjolska oblast
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Geografija Rusije in Otočje
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Geografija Rusije in Pacifiški ognjeni obroč
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Geografija Rusije in Padavinska senca
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Poglej Geografija Rusije in Paladij
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Geografija Rusije in Paleozoik
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Poglej Geografija Rusije in Pamir
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Geografija Rusije in Pšenica
Pečora
Pečora (Печо́ра; komijsko: Печӧра; nensko: Санэроˮ яха) je reka v evropskem delu Rusije, ki izvira na severozahodu Uralskega gorovja in se po 1809 km toka izliva v Pečorsko morje, zaliv Barentsovega morja znotraj Arktičnega kroga na skrajnem severovzhodu Evrope.
Poglej Geografija Rusije in Pečora
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Geografija Rusije in Perm
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Geografija Rusije in Permafrost
Petrokemija
Rafinerija nafte Petrokemija je področje kemije, ki obsega tehnične postopke in kemijske sinteze za industrijsko pridobivanje produktov iz nafte in zemeljskega plina.
Poglej Geografija Rusije in Petrokemija
Petropavlovsk-Kamčatski
Petropavlovsk-Kamčatski ponoči Petropavlovsk-Kamčatski je upravno, industrijsko, znanstveno in kulturno središče ruskega polotoka Kamčatka, oziroma Kamčatskega okraja.
Poglej Geografija Rusije in Petropavlovsk-Kamčatski
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Poglej Geografija Rusije in Planinski orel
Plavž
Plavž Shematski prerez plavžaPlavž ali Visoka peč je industrijska talilna peč za pridobivanje surovega železa (grodlja) iz oksidnih rud z redukcijo in taljenjem na visoki temperaturi.
Poglej Geografija Rusije in Plavž
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Poglej Geografija Rusije in Plavutonožci
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Geografija Rusije in Plazilci
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Geografija Rusije in Plutonij
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Geografija Rusije in Požar
Podkamena Tunguska
Lega Tunguske v Sibiriji Podkamena Tunguska (rusko Подкаменная Тунгуска) je ruska reka v Sibiriji, desni pritok Jeniseja.
Poglej Geografija Rusije in Podkamena Tunguska
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Geografija Rusije in Podnebje
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Poglej Geografija Rusije in Podnebne spremembe
Podzol
Podzol je tipična prst na področjih tajge.
Poglej Geografija Rusije in Podzol
Polarna lisica
Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.
Poglej Geografija Rusije in Polarna lisica
Polhi
Polhi (znanstveno ime Gliridae) so družina glodavcev, podobnih mišim, od katerih se najlažje ločijo po košatem repu.
Poglej Geografija Rusije in Polhi
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Geografija Rusije in Poljska
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Geografija Rusije in Poplava
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Poglej Geografija Rusije in Potok
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geografija Rusije in Potres
Pravi zajec
Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.
Poglej Geografija Rusije in Pravi zajec
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geografija Rusije in Premog
Prepelica
Prepelica (znanstveno ime Coturnix coturnix) je naš najmanjši predstavnik ptic iz družine poljskih kur, ki se jeseni odseli, spomladi pa vrne.
Poglej Geografija Rusije in Prepelica
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Geografija Rusije in Pristanišče
Program Človek in biosfera
Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Poglej Geografija Rusije in Program Človek in biosfera
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Geografija Rusije in Prst (pedologija)
Pskovska oblast
Pskovska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Pskovska oblast
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Geografija Rusije in Ptiči
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Geografija Rusije in Puščava
Radioaktivno onesnaženje
Radioaktivno onesnaženje ali radiološko onesnaženje (tudi s tujko ~ kontaminacija) je onesnaženje biosfere z radioaktivnimi snovmi.
Poglej Geografija Rusije in Radioaktivno onesnaženje
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Poglej Geografija Rusije in Rastlinstvo
Rž
Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.
Poglej Geografija Rusije in Rž
Rdeči bor
Rdeči bor (znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo.
Poglej Geografija Rusije in Rdeči bor
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Geografija Rusije in Renij
Republika Karelija
Karelija (tudi Karjala, uradno Republika Karelija,,, Karjalan respubliekku) je avtonomna republika Ruske federacije v Severozahodnem zveznem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Republika Karelija
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Geografija Rusije in Ribe
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Geografija Rusije in Ribolov
Ris
Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.
Poglej Geografija Rusije in Ris
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Geografija Rusije in Rjavi medved
Rjazan
Rjazan (rusko Рязань, Rjazan) je mesto in upravno središče Rjazanske oblasti, Ruska federacija.
Poglej Geografija Rusije in Rjazan
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Geografija Rusije in Romunija
Rosomah
Rosomáh ali žerúh (znanstveno ime Gulo gulo) je redka kuna, ki živi v arktičnem in subarktičnem področju zemeljske oble, v področjih tajge v Evraziji in Severni Ameriki, včasih ga lahko srečamo tudi v tundri.
Poglej Geografija Rusije in Rosomah
Rostovska oblast
Rostovska oblast je oblast v Rusiji v Južnem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Rostovska oblast
Rovke
Rovke (znanstveno ime Soricidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), razširjenih po večjem delu sveta.
Poglej Geografija Rusije in Rovke
Rubin
Neobdelan rubin iz Mjanmarja Rubin je izjemno redek in zelo cenjen dragi kamen.
Poglej Geografija Rusije in Rubin
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Geografija Rusije in Rudarstvo
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Geografija Rusije in Rusija
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Geografija Rusije in Ruska književnost
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Poglej Geografija Rusije in Ruska vojna mornarica
Ruski Daljni vzhod
Ruski Daljni vzhod (rusko Дальний Восток России) je regija v severovzhodni Aziji.
Poglej Geografija Rusije in Ruski Daljni vzhod
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Geografija Rusije in Sadje
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Poglej Geografija Rusije in Safir
Sahalin
Sahalin je velik otok v severozahodnem delu Tihega oceana, ki pripada Rusiji.
Poglej Geografija Rusije in Sahalin
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Geografija Rusije in Samostan
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Geografija Rusije in Sankt Peterburg
Saratov
Pogled na središče Saratova, Nemška ulica Saratov je mesto v jugovzhodnem evropskem delu Rusije, upravno središče Saratovske oblasti.
Poglej Geografija Rusije in Saratov
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Poglej Geografija Rusije in Saudova Arabija
Sečnja
Sodoben stroj za sečnjo (»harvester«) pri spravilu lesa Sečnja je rezanje, spravilo, predelava na kraju samem, in nakladanje dreves ali hlodov na tovornjake.
Poglej Geografija Rusije in Sečnja
Semipalatinsk
Seméj (Semej) do leta 2007 znan kot Semipalatinsk (kazaško Семипалатинск, rusko: Семипалатинск), v letih 1917–1920 pa kot Alaš-kala (kazaško Алаш-қала, Alash-qala), je mesto v Kazahstanu, v Vzhodno Kazaški regiji in v kazahstanskem delu Sibirije.
Poglej Geografija Rusije in Semipalatinsk
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Geografija Rusije in Sesalci
Sevastopol
Sevastopol (ukrajinsko, rusko Севастополь - nekdaj znano kot Sebastopol, krimskotatarsko Aqyar) je mesto na polotoku Krim ob obali Črnega morja s 400.000 prebivalci.
Poglej Geografija Rusije in Sevastopol
Severna dežela
Severna dežela je otočje v Arktičnem oceanu severno od Sibirije, ki ga oblivata Karsko morje na zahodu in Morje Laptevov na vzhodu, na jugu pa ga 55 km širok preliv Vilkickega loči od Tajmirskega rta na celini.
Poglej Geografija Rusije in Severna dežela
Severna Dvina
Severna Dvina (rusko Се́верная Двина́, Sе́vernaja Dvina, komitsko Вы́нва, Výnva) je reka v Vologdski in Arhangelski oblasti v severni Rusiji, ki se v Dvinskem zalivu izliva v Belo morje.
Poglej Geografija Rusije in Severna Dvina
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Poglej Geografija Rusije in Severna Koreja
Severna polobla
Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.
Poglej Geografija Rusije in Severna polobla
Severni jelen
Severni jelen ali karibu (znanstveno ime Rangifer tarandus) je vrsta jelena s cirkumpolarno razširjenostjo, ki izvira iz Arktike, subarktike, tundre, borealnih in goratih območij Severne Evrope, Sibirije in Severne Amerike.
Poglej Geografija Rusije in Severni jelen
Severni medved
Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).
Poglej Geografija Rusije in Severni medved
Severni tečajnik
izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.
Poglej Geografija Rusije in Severni tečajnik
Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini
300px Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini vsebuje 232 držav, razporejenih po velikosti njihovega ozemlja.
Poglej Geografija Rusije in Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini
Seznam držav po prebivalstvu
Porazdelitev števila svetovnega prebivalstva To je seznam držav sveta, urejenih po številu prebivalcev.
Poglej Geografija Rusije in Seznam držav po prebivalstvu
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Geografija Rusije in Sibirija
Sibirski tiger
Sibirski tiger, tudi amurski tiger (znanstveno ime Panthera tigris altaica), je redka podvrsta tigra (Panthera tigris) in največja žival iz družine mačk (Felidae) nasploh.
Poglej Geografija Rusije in Sibirski tiger
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Geografija Rusije in Silikat
Sinice
Sinice (znanstveno ime Paridae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po večjem delu sveta razen Južne Amerike in Oceanije.
Poglej Geografija Rusije in Sinice
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Geografija Rusije in Sladkor
Smaragd
Smaragd (Be3Al2(SiO3)6) je drag kamen, zeleni različek berila.
Poglej Geografija Rusije in Smaragd
Smog
Plast smoga nad São Paulom, Brazilija Smog je tip zračnega onesnaženja.
Poglej Geografija Rusije in Smog
Smrdokavra
Smrdokavra, vodéb ali vdáb (znanstveno ime Upupa epops) je ptič iz reda kljunorožcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije.
Poglej Geografija Rusije in Smrdokavra
Snežna sova
Snežna sova (znanstveno ime Nyctea scandiaca) je velika sova iz družine pravih sov.
Poglej Geografija Rusije in Snežna sova
Soči, Rusija
Kolaž mesta Soči Soči je rusko pristaniško in letoviško mesto, ki leži ob severni obali Črnega morja ter pod kavkaškim gorovjem v Krasnodarskem okraju.
Poglej Geografija Rusije in Soči, Rusija
Sokoli
Sokoli (znanstveno ime Falconiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino, Falconidae.
Poglej Geografija Rusije in Sokoli
Sončnica
Sončnica (znanstveno ime Helianthus (lat., izg. heliántus) je rod, ki obsega približno 70 vrst enoletnih in trajnic cvetočih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae). Razen treh južnoameriških vrst so ostale iz rodu Helianthus izvorno doma v Severni in Srednji Ameriki. Ljudski imeni "sončnica" in "navadna sončnica" se običajno nanašata na priljubljeno enoletno vrsto Helianthus annuus, katere okrogle cvetne glavice v kombinaciji z liguli izgledajo kot sonce.
Poglej Geografija Rusije in Sončnica
Sove
Sôve (znanstveno ime Strigiformes) so red ptic, v katerega običajno spadata dve živeči družini (v preteklosti jih je bilo večje število).
Poglej Geografija Rusije in Sove
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Geografija Rusije in Sovjetska zveza
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Geografija Rusije in Srednja Azija
Srednjesibirsko višavje
Srednjesibirsko višavje (Srednesibirskoje ploskogorje; Орто Сибиир хаптал хайалаахсирэ) je obsežno gorato območje v Sibiriji, eni od velikih ruskih pokrajin.
Poglej Geografija Rusije in Srednjesibirsko višavje
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Geografija Rusije in Sredozemsko podnebje
Srna
Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
Poglej Geografija Rusije in Srna
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Poglej Geografija Rusije in Stepa
Strnadi
Strnadi (znanstveno ime Emberizidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjenih po vsem Starem svetu.
Poglej Geografija Rusije in Strnadi
Stroncij
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.
Poglej Geografija Rusije in Stroncij
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Geografija Rusije in Svinec
Tajga
zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.
Poglej Geografija Rusije in Tajga
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Geografija Rusije in Tališče
Težka kovina
Težke kovine so skupina kovin, ki imajo specifično gostoto večjo od 5 kg/dm3 in nekatere med njimi so strupene.
Poglej Geografija Rusije in Težka kovina
Termoelektrarna
Termoelektrarna v puščavi Mojave Največja termoelektrarna na premog na Tajvanu Termoelektrarna (kratica: TE) je elektrarna, v kateri se pridobiva električno energijo s sežiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina), kot tudi za izkoriščanje toplotne energije pri cepitvi uranovih jeder (jedrska elektrarna; JE).
Poglej Geografija Rusije in Termoelektrarna
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Geografija Rusije in Tihi ocean
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Poglej Geografija Rusije in Titan (element)
Tomska oblast
Tomska oblast je oblast v Rusiji v Sibirskem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Tomska oblast
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Geografija Rusije in Topografija
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Geografija Rusije in Trave
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Geografija Rusije in Trias
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Geografija Rusije in Tropski pas
Tulska oblast
Tulska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Rusije in Tulska oblast
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Geografija Rusije in Tundra
Ufa
Ufa (baškirsko Өфө; latinizirano Öfö) je glavno in največje mesto Republike Baškortostan v Rusiji in z milijonom prebivalcev (po popisu leta 2010) in do 1,4 milijona prebivalcev v mestni aglomeraciji, enajsto največje rusko mesto.
Poglej Geografija Rusije in Ufa
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Geografija Rusije in Ukrajina
Uljanovsk
Uljanovsk je mesto v Rusiji, ob reki Volgi, upravno središče Uljanovske oblasti ter sedež univerze.
Poglej Geografija Rusije in Uljanovsk
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Geografija Rusije in Unescova svetovna dediščina
Ural (reka)
Ural (baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Geografija Rusije in Ural (reka)
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Geografija Rusije in Uralsko gorovje
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Geografija Rusije in Uran
Vanadij
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.
Poglej Geografija Rusije in Vanadij
Velemesto
Tokio Velemesto ali metropola je veliko mesto, običajno politično, finančno, prometno, kulturno in izobraževalno središče regije, v kateri se nahajajo.
Poglej Geografija Rusije in Velemesto
Velika jezera
Velika jezera iz vesolja Velika jezera (angleško The Great Lakes) so skupina petih velikih jezer ob meji oz.
Poglej Geografija Rusije in Velika jezera
Velika podlasica
Velíka podlásica ali hermelín (znanstveno ime Mustela erminea) je zver iz družine kun, ki živi tudi v Sloveniji.
Poglej Geografija Rusije in Velika podlasica
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Geografija Rusije in Vlažnost
Vladimir Putin
Vladimir Vladimirovič Putin, ruski politik in državnik, * 7. oktober 1952, Leningrad, Sovjetska zveza.
Poglej Geografija Rusije in Vladimir Putin
Vladimir, Rusija
Vladimir je mesto v Rusiji in glavno mesto Vladimirske oblasti.
Poglej Geografija Rusije in Vladimir, Rusija
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Poglej Geografija Rusije in Vladivostok
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Geografija Rusije in Vodikov sulfid
Vojaška industrija
Vojaška industrija (tudi vojna industrija, namenska industrija) je veja industrije, ki izdeluje in opremlja oborožene sile z orožjem, vojaško opremo, vozili itd.
Poglej Geografija Rusije in Vojaška industrija
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Geografija Rusije in Volfram
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Geografija Rusije in Volga
Volgograd
Volgograd, zemljevid iz leta 1979, merilo 1: 1.000.000 Volgograd (do 1925 Caricin, 1925–1961 Stalingrad) je rusko mesto ob reki Volgi, upravno središče Volgograjske oblasti.
Poglej Geografija Rusije in Volgograd
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Geografija Rusije in Volk
Vrani
Vráni (znanstveno ime Corvidae) so družina ptic iz reda pevcev (Passeriformes).
Poglej Geografija Rusije in Vrani
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Poglej Geografija Rusije in Vrba (drevo)
Vročinski val
Vročinski val je obdobje prekomerno vročega vremena na določenem območju, ki ga lahko spremlja, zlasti v deželah z oceanskim podnebjem, prekomerna vlažnost.
Poglej Geografija Rusije in Vročinski val
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Poglej Geografija Rusije in Vzhodnoevropsko nižavje
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Geografija Rusije in Združene države Amerike
Zelenjava
Zelenjava Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.
Poglej Geografija Rusije in Zelenjava
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geografija Rusije in Zemeljski plin
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Geografija Rusije in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Geografija Rusije in Zemljepisna širina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Geografija Rusije in Zlato
Zlatovranke
Zlatovránke (znanstveno ime Coraciidae) so družina ptic iz reda vpijatov (Coraciiformes).
Poglej Geografija Rusije in Zlatovranke
6. armada (Wehrmacht)
6.
Poglej Geografija Rusije in 6. armada (Wehrmacht)
, Bubo, Bukev, Carska bomba, Centralna obveščevalna agencija, Cezij, Dagestan, Dežela Franca Jožefa, Diamant, Dinozavri, Dioksini, Don (reka), Dragulj, Državna duma, Droplje, Drozgi, Dvoživke, DZS, Ekološka nesreča, Ekološka sukcesija, Eksplozija meteorja nad Čeljabinskom, Ekvator, Elbrus, Endemit, Enklava in eksklava, Estonija, Evrazija, Evropa, Evropska unija, Evropski bober, Finska, Florida, Formaldehid, Fosfatni minerali, Fosil, Fosilno gorivo, Gadi, Galebi, Generalštab, Geografija, Goba, Gornik (veter), Gostota prebivalstva, Gozdarstvo, Gozdna meja, Granatno jabolko, Grmovnica, Gruzija, Guinnessova knjiga rekordov, Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje, Hektar, Helikopter, Hidroelektrarna, Hokaido, Hrast, Hrčki, Iglasti gozd, Indija, Indonezija, Infrastruktura, Irtiš, Ivanovo, Rusija, Izotop, Jakutija, Jantar, Japonska, Japonsko morje, Javor, Jazbec, Ječmen, Ježi, Jedrska elektrarna, Jedrski ledolomilec, Jedrski reaktor, Jedrsko gorivo, Jedrsko orožje, Jekaterinburg, Jenisej, Jerebika, Južna Koreja, Južna Osetija, Jura, Kače, Kadmij, Kaki, Kalij, Kaliningrad, Kaliningrajska oblast, Kalmikija, Kaluška oblast, Kama (reka), Kamaz, Kamčatka, Kambrij, Kanada, Kanalizacija, Karačaj (jezero), Karsko morje, Kaspijsko jezero, Kategorije IUCN zavarovanih območij, Kavkaz, Kazahstan, Köppnova podnebna klasifikacija, Kemerovo, Kemikalija, Kilotona, Kilovatna ura, Kitajska, Kjotski protokol, Ključevska Sopka, Klorovodikova kislina, Kmetijstvo, Kobalt, Kola (polotok), Komarji, Komi, Koruza, Kositer, Kovina, Kragulji, Krasnojarsk, Krasnojarski okraj, Kreda, Krim (polotok), Krompir, Kuščarji, Kubični meter, Kumo-maniško podolje, Kurilsko otočje, Kurska oblast, Kvadratni kilometer, Labodi, Ladoško jezero, Latvija, Ledena doba, Legati, Lena, Letalo, Leteča veverica, Lišaj, Lipa, Litij, Litva, Los, Magnezijev oksid, Mahačkala, Mahovi, Megla, Melanin, Metalurgija, Miši, Mineral, Mladinska knjiga, Močvirje, Močvirske podlasice, Momentna magnitudna lestvica, Monsun, Moskovska oblast, Moskva, Mrož, Murmansk, Naberežnije Čelni, Nadmorska višina, Nafta, Naftna ploščad, Naftovod, Namakanje, Narodni park, Navadna lisica, Navadna smreka, Navadna veverica, Navadni macesen, Nemčija, Niženovgorodska oblast, Nikelj, Norilsk, Norveška, Nova dežela, Novokuzneck, Novosibirski otoki, Ob, Obstojno organsko onesnaževalo, Ocean, Ogljikov dioksid, Ognjenik, Ogrožena vrsta (IUCN), Ohotsko morje, Ojmjakon, Okužba, Olhon, Omsk, Oneško jezero, Onesnaženje, Orehi, Orel, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orjolska oblast, Otočje, Pacifiški ognjeni obroč, Padavinska senca, Paladij, Paleozoik, Pamir, Pšenica, Pečora, Perm, Permafrost, Petrokemija, Petropavlovsk-Kamčatski, Planinski orel, Plavž, Plavutonožci, Plazilci, Plutonij, Požar, Podkamena Tunguska, Podnebje, Podnebne spremembe, Podzol, Polarna lisica, Polhi, Poljska, Poplava, Potok, Potres, Pravi zajec, Premog, Prepelica, Pristanišče, Program Človek in biosfera, Prst (pedologija), Pskovska oblast, Ptiči, Puščava, Radioaktivno onesnaženje, Rastlinstvo, Rž, Rdeči bor, Renij, Republika Karelija, Ribe, Ribolov, Ris, Rjavi medved, Rjazan, Romunija, Rosomah, Rostovska oblast, Rovke, Rubin, Rudarstvo, Rusija, Ruska književnost, Ruska vojna mornarica, Ruski Daljni vzhod, Sadje, Safir, Sahalin, Samostan, Sankt Peterburg, Saratov, Saudova Arabija, Sečnja, Semipalatinsk, Sesalci, Sevastopol, Severna dežela, Severna Dvina, Severna Koreja, Severna polobla, Severni jelen, Severni medved, Severni tečajnik, Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini, Seznam držav po prebivalstvu, Sibirija, Sibirski tiger, Silikat, Sinice, Sladkor, Smaragd, Smog, Smrdokavra, Snežna sova, Soči, Rusija, Sokoli, Sončnica, Sove, Sovjetska zveza, Srednja Azija, Srednjesibirsko višavje, Sredozemsko podnebje, Srna, Stepa, Strnadi, Stroncij, Svinec, Tajga, Tališče, Težka kovina, Termoelektrarna, Tihi ocean, Titan (element), Tomska oblast, Topografija, Trave, Trias, Tropski pas, Tulska oblast, Tundra, Ufa, Ukrajina, Uljanovsk, Unescova svetovna dediščina, Ural (reka), Uralsko gorovje, Uran, Vanadij, Velemesto, Velika jezera, Velika podlasica, Vlažnost, Vladimir Putin, Vladimir, Rusija, Vladivostok, Vodikov sulfid, Vojaška industrija, Volfram, Volga, Volgograd, Volk, Vrani, Vrba (drevo), Vročinski val, Vzhodnoevropsko nižavje, Združene države Amerike, Zelenjava, Zemeljski plin, Zemlja, Zemljepisna širina, Zlato, Zlatovranke, 6. armada (Wehrmacht).