Kazalo
132 odnosi: Alge, Amoniti, Antarktika, Apalači, Arhaik, Arheje, Školjke, Žuželke, Bakterije, Brezčeljustnice, Brodniki, Cirkonij, Civilizacija, Deblo (taksonomija), Devon, Dinozavri, Drevo, Dvoživke, Dvojnonoge, Dvoklopniki, Dvokrilci, Eocen, Eon, Epoha, Eurypterida, Evkarionti, Fanerozoik, Fosil, Fototrofni organizem, Geološka časovna lestvica, Geolog, Geologija, Glive, Golosemenke, Gondvana, Had, Holocen, Homo habilis, Hrustančnice, Iglavci, Iglica, Iglokožci, Jura, Kambrij, Karbon, Kenozoik, Kisik, Kiti, Konji, Korala, ... Razširi indeks (82 več) »
- Geokronologija
- Geološke dobe
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Geološka časovna lestvica in Alge
Amoniti
Amoniti so izumrla skupina morskih živali, in sicer podrazred Ammonoidea v razredu Cephalopoda (glavonožci), deblo Mollusca (mehkužci).
Poglej Geološka časovna lestvica in Amoniti
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Geološka časovna lestvica in Antarktika
Apalači
Apalači Apalači so gorovje v JV Severne Amerike.
Poglej Geološka časovna lestvica in Apalači
Arhaik
Arhaik (nekoč imenovan arheozoik) je geološki eon pred proterozoikom.
Poglej Geološka časovna lestvica in Arhaik
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Geološka časovna lestvica in Arheje
Školjke
Školjke (znanstveno ime Bivalvia) so razred živali iz debla mehkužcev.
Poglej Geološka časovna lestvica in Školjke
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Geološka časovna lestvica in Žuželke
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Geološka časovna lestvica in Bakterije
Brezčeljustnice
Brezčeljustnice (znanstveno ime Agnatha) so se pojavile pred več kot 500 milijoni let, prej kot katerakoli danes živeča vrsta rib.
Poglej Geološka časovna lestvica in Brezčeljustnice
Brodniki
Brodniki (znanstveno ime Nautiloidea) so skupina glavonožcev s spiralasto lupino.
Poglej Geološka časovna lestvica in Brodniki
Cirkonij
Cirkónij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zr in atomsko število 40.
Poglej Geološka časovna lestvica in Cirkonij
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Geološka časovna lestvica in Civilizacija
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Geološka časovna lestvica in Deblo (taksonomija)
Devon
Devon je lahko.
Poglej Geološka časovna lestvica in Devon
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Dinozavri
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Geološka časovna lestvica in Drevo
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Geološka časovna lestvica in Dvoživke
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Geološka časovna lestvica in Dvojnonoge
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Geološka časovna lestvica in Dvoklopniki
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Geološka časovna lestvica in Dvokrilci
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Geološka časovna lestvica in Eocen
Eon
Eon je največja enota geološkega časa in vključuje predkambrijski eon, ki je trajal od 4,6 milijarde let do 570 milijonov let v preteklosti, ter fanerozoik, ki se je začel pred 570 milijoni let in traja še danes.
Poglej Geološka časovna lestvica in Eon
Epoha
Epoha je lahko.
Poglej Geološka časovna lestvica in Epoha
Eurypterida
Eurypteridi (morski škorpijoni) so izumrla skupina členonožcev, sorodnih pajkovcem, ki vsebuje tudi največje znane členonožce, ki so kdarjoli živeli.
Poglej Geološka časovna lestvica in Eurypterida
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Geološka časovna lestvica in Evkarionti
Fanerozoik
biotske raznolikosti od začetka fanerozoika dalje ter večja izumrtja Fanerozóik je najmlajši in trenutno potekajoč eon v Zemljini zgodovini.
Poglej Geološka časovna lestvica in Fanerozoik
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Geološka časovna lestvica in Fosil
Fototrofni organizem
Kopenski in vodni avtotrofi - rastline rastejo na podrtem deblu sredi vode, bogate z algami Fototrofni oz.
Poglej Geološka časovna lestvica in Fototrofni organizem
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Geološka časovna lestvica in Geološka časovna lestvica
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Geološka časovna lestvica in Geolog
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Geološka časovna lestvica in Geologija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Geološka časovna lestvica in Glive
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Geološka časovna lestvica in Golosemenke
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Geološka časovna lestvica in Gondvana
Had
Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.
Poglej Geološka časovna lestvica in Had
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Geološka časovna lestvica in Holocen
Homo habilis
Homo habilis oziroma spretni človek je prva človeška oblika v človeški evoluciji.
Poglej Geološka časovna lestvica in Homo habilis
Hrustančnice
Hrustančnice (znanstveno ime - Chondrichthyes) so skupina rib za katere je značilno, da je njihov notranji skelet iz hrustanca.
Poglej Geološka časovna lestvica in Hrustančnice
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Geološka časovna lestvica in Iglavci
Iglica
Íglica (znanstveno ime Belone belone) je pelaška riba roparica, ki živi tudi v Jadranskem morju.
Poglej Geološka časovna lestvica in Iglica
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Geološka časovna lestvica in Iglokožci
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Geološka časovna lestvica in Jura
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kambrij
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Karbon
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kenozoik
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kisik
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kiti
Konji
Konji (znanstveno ime Equidae) so družina lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo sedem danes živečih vrst konj, oslov in zeber, združenih v edini rod Equus, poleg njih pa še številni izumrli predstavniki, ki jih poznamo le po fosilih.
Poglej Geološka časovna lestvica in Konji
Korala
Različne korale na Velikem koralnem grebenu Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale. Korale so v splošnem morski nevretenčarji iz skupine koralnjakov (Anthozoa), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.
Poglej Geološka časovna lestvica in Korala
Kostnice
Kostnice (znanstveno ime Osteichthyes) tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino rib, kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kostnice
Kraton
Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kraton
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kreda
Kredno–terciarno izumrtje
asteroida, velikega več kilometrov, ob trku z Zemljo. Takšen trk lahko sprosti energijo, ki je enaka več milijonom jedrskih bomb, sproženih naenkrat. ločnico K–Pg Kamnina iz Wyominga s srednjo plastjo gline, ki vsebuje tisočkrat več iridija kot zgornji in spodnji sloj. Slika posneta v Prirodoslovnem muzeju v San Diegu.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kredno–terciarno izumrtje
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Geološka časovna lestvica in Krilate žuželke
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kritosemenke
Krokodili
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Krokodili
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geološka časovna lestvica in Kvartar
Lavrazija
250px Lavrazija je bila velika celina v zemeljski zgodovini, ki naj bi nastala pred 200 milijoni let z razpadom Pangee na dva dela.
Poglej Geološka časovna lestvica in Lavrazija
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Geološka časovna lestvica in Ledena doba
Lisičjakovci
Lisičjakovci (znanstveno ime Lycopodiopsida) so razred rastlin, sorodnih praprotnicam.
Poglej Geološka časovna lestvica in Lisičjakovci
Lisičjakovke
Lisičjákovke (znanstveno ime Lycopodiaceae) so družina primitivnih cevnic.
Poglej Geološka časovna lestvica in Lisičjakovke
Luskarji
Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami.
Poglej Geološka časovna lestvica in Luskarji
Luskavec
Luskavec (znanstveno ime Lepidodendron) je izumrli rod drevesaste praprotnice.
Poglej Geološka časovna lestvica in Luskavec
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Geološka časovna lestvica in Mahovi
Mahovnjaki
Mahovnjaki (mahɔvnjaki) so skupina bilateralnih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)).
Poglej Geološka časovna lestvica in Mahovnjaki
Mastodon
Mastodoni (znanstveno ime Mammut) so člani izumrlega rodu mammut iz reda trobčarjev.
Poglej Geološka časovna lestvica in Mastodon
Megaanum
Megaanum ali mega-anum (mega-annum) je v angleščini časovna enota, ki označuje milijon let (1.000.000 (1×10⁶) let ali 31.556926 terasekund).
Poglej Geološka časovna lestvica in Megaanum
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Geološka časovna lestvica in Mehkužci
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Mezozoik
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Geološka časovna lestvica in Mineral
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Miocen
Množično izumrtje
rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.
Poglej Geološka časovna lestvica in Množično izumrtje
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Geološka časovna lestvica in Močvirje
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Geološka časovna lestvica in Modrozelene cepljivke
Morske lilije
Morske lilije (znanstveno ime Crinoidea) so skupina prvinskih oz.
Poglej Geološka časovna lestvica in Morske lilije
Morske zvezde
Morske zvezde (znanstveno ime Asteroidea) so razred iglokožcev, ki zajema okoli 1.500 vrst.
Poglej Geološka časovna lestvica in Morske zvezde
Morski ježki
Morski ježki (znanstveno ime Echinoidea) so morski organizmi iz skupine iglokožcev.
Poglej Geološka časovna lestvica in Morski ježki
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Geološka časovna lestvica in Nektar
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Geološka časovna lestvica in Nevretenčarji
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geološka časovna lestvica in Oligocen
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Ordovicij
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Geološka časovna lestvica in Orogeneza
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Geološka časovna lestvica in Ozračje
Paleocen
Paleocen je geološko obdoje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geološka časovna lestvica in Paleocen
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Paleogen
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Geološka časovna lestvica in Paleontologija
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Geološka časovna lestvica in Paleozoik
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Geološka časovna lestvica in Pangea
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Perm
Permsko-triasno izumrtje
Permsko-triasno izumrtje je dogodek, ki je povzročil izumrtje približno 96 % morskega življenja in 70 % kopenskih strunarjev.
Poglej Geološka časovna lestvica in Permsko-triasno izumrtje
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Geološka časovna lestvica in Plankton
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Geološka časovna lestvica in Plazilci
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Geološka časovna lestvica in Pleistocen
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Geološka časovna lestvica in Pliocen
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Podnebje
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Geološka časovna lestvica in Praprotnice
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Geološka časovna lestvica in Predkambrij
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geološka časovna lestvica in Premog
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Geološka časovna lestvica in Prokarionti
Proterozoik
Proterozoik je zadnji geološki eon predkambrija oziroma obdobja brez vidnega življenja.
Poglej Geološka časovna lestvica in Proterozoik
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Geološka časovna lestvica in Protisti
Protodonata
Protodonata, tudi Meganisoptera, so izumrl red žuželk iz paleozoika, ki so živele od poznega karbona do poznega perma.
Poglej Geološka časovna lestvica in Protodonata
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Geološka časovna lestvica in Prvaki
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Geološka časovna lestvica in Ptiči
Radiometrično datiranje
Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.
Poglej Geološka časovna lestvica in Radiometrično datiranje
Ramenonožci
Ramenonožci (znanstveno ime Brachiopoda; starogrško βραχίων brahíōn - roka + πούς poús-stopalo) so deblo školjkam podobnih nevretenčarjev iz naddebla lophotrochozoa, ki imajo trde lupine na zgornji in spodnji površini, za razliko od leve in desne ureditve pri školjkah.
Poglej Geološka časovna lestvica in Ramenonožci
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Geološka časovna lestvica in Rastline
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Geološka časovna lestvica in Sagovci
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Geološka časovna lestvica in Seme
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Geološka časovna lestvica in Semenke
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Geološka časovna lestvica in Sesalci
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Geološka časovna lestvica in Severna Amerika
Severna polobla
Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.
Poglej Geološka časovna lestvica in Severna polobla
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Geološka časovna lestvica in Sibirija
Silur
Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.
Poglej Geološka časovna lestvica in Silur
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Geološka časovna lestvica in Spužve
Stokovci
Stokovci (znanstveno ime Monotremata) so skupina sesalcev, ki živijo samo v Avstraliji, Tasmaniji in na Novi Gvineji ter na nekaterih sosednjih otokih.
Poglej Geološka časovna lestvica in Stokovci
Stromatolit
Stromatolit (grščina: στρώμα strōma 'plast' in λίθος lithos 'kamen') je kalcitna ali aragonitna skorja na morskem dnu ali pri obali, ki nastaja pri presnovi modrozelenih cepljivk.
Poglej Geološka časovna lestvica in Stromatolit
Terminologija
Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.
Poglej Geološka časovna lestvica in Terminologija
Tiranozaver
Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.
Poglej Geološka časovna lestvica in Tiranozaver
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Geološka časovna lestvica in Trave
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Geološka časovna lestvica in Trias
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Poglej Geološka časovna lestvica in Trilobiti
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Geološka časovna lestvica in Višje rastline
Višji sesalci
Višji sesalci so podrazred sesalcev.
Poglej Geološka časovna lestvica in Višji sesalci
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Poglej Geološka časovna lestvica in Vrečarji
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Geološka časovna lestvica in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Geološka časovna lestvica in Vrsta (biologija)
Vzhodna Azija
Vzhodnoazijske države Vzhodna Azija je regija Azije, ki geografsko pokriva ozemlje 12.000.000 km² oz.
Poglej Geološka časovna lestvica in Vzhodna Azija
Zelene alge
Zelene alge so eno- ali večcelični organizmi.
Poglej Geološka časovna lestvica in Zelene alge
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Geološka časovna lestvica in Zemlja
Glej tudi
Geokronologija
Geološke dobe
Prav tako znan kot Epoha (geologija), Geološka doba, Geološka epoha, Geološka lestvica, Geološka skala, Geološka starost, Geološka zgodovina, Geološka časovna skala, Geološka časovnica, Geološke dobe, Geološki čas, Geološko obdobje, Perioda (geologija), Prazgodovina Zemlje, Prazgodovina sveta, Pregled zgodovine Zemlje, Seznam arheoloških dob, Starost kamnin, Wacoubanska serija, Časovna lestvica, Časovna skala.