Kazalo
168 odnosi: Abisalna ravnina, Abrazija (geologija), Amerika, Anhidrit, Antarktika, Antiklinala, Apnenec, Argentina, Arktični ocean, Azija, Čimboraso, Barhan, Bazalt, Bibavica, Celina, Cockpit (geografija), Coriolisova sila, Cunami, Denudacija, Dolina, Dolomit, Eksogene sile, Ekvador, Ekvator, Ekvatorialno podnebje, Elipsoid, Eluvij, Erozija, Erozijski krog, Estuarij, Evropa, Fjord, Geografija, Geološka časovna lestvica, Geologija, Geomorfologija, Glina, Gorovje, Grenlandija, Halit, Hidrologija, Hidrostatični tlak, Izostazija, Jardang, Jezero, Kalcijev karbonat, Kamen, Kamnina, Kartografija, Kemijska reakcija, ... Razširi indeks (118 več) »
- Pokrajina
- Reliefne oblike
Abisalna ravnina
Abisalna ravnina je ravno ali zelo položno območje na dnu oceanske kotline.
Poglej Zemeljsko površje in Abisalna ravnina
Abrazija (geologija)
Abrazija pomeni mehanično zajedanje v skalnato podlago.
Poglej Zemeljsko površje in Abrazija (geologija)
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Zemeljsko površje in Amerika
Anhidrit
Anhidrit ja kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4.
Poglej Zemeljsko površje in Anhidrit
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Zemeljsko površje in Antarktika
Antiklinala
Antiklinala in sinklinala Antiklinala je izbočena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra spuščajo.
Poglej Zemeljsko površje in Antiklinala
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Zemeljsko površje in Apnenec
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Zemeljsko površje in Argentina
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Zemeljsko površje in Arktični ocean
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Zemeljsko površje in Azija
Čimboraso
Chimboraso Čimboraso (orig. Chimborazo) je najvišja gora Ekvadorja, ki je del Andov z nadmorsko višino 6267 m. Zaradi »izbokline« v Zemljini skorji je 2550 m bolj oddaljena od središča Zemlje kot Mount Everest.
Poglej Zemeljsko površje in Čimboraso
Barhan
ZDA Barhan je sipina v obliki polmeseca, nastala z vetrno akumulacijo.
Poglej Zemeljsko površje in Barhan
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Zemeljsko površje in Bazalt
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Zemeljsko površje in Bibavica
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Zemeljsko površje in Celina
Cockpit (geografija)
Cockpit je tropska vrtača, obdana s stožčastimi griči.
Poglej Zemeljsko površje in Cockpit (geografija)
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Zemeljsko površje in Coriolisova sila
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Zemeljsko površje in Cunami
Denudacija
Denudacija je preoblikovalni proces, ki preko ploskovnega odnašanja prepereline znižuje nagnjeno površje.
Poglej Zemeljsko površje in Denudacija
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Zemeljsko površje in Dolina
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Zemeljsko površje in Dolomit
Eksogene sile
Eksogéne síle in preoblikovalni procesi nastale reliefne vzpetine znižujejo.
Poglej Zemeljsko površje in Eksogene sile
Ekvador
Ekvadór, uradna dolga oblika Repúblika Ekvadór, je država v Južni Ameriki.
Poglej Zemeljsko površje in Ekvador
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Zemeljsko površje in Ekvator
Ekvatorialno podnebje
Ekvatorialno oz.
Poglej Zemeljsko površje in Ekvatorialno podnebje
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Zemeljsko površje in Elipsoid
Eluvij
Eluvij ali preperelina (tudi preperina) je preperela kamnina, ki leži na mestu nastanka.
Poglej Zemeljsko površje in Eluvij
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Zemeljsko površje in Erozija
Erozijski krog
Erozijski krog je geomorfološka znanstvena teorija, ki jo je utemeljitelj ameriške geografije William Morris Davis prvič uporabil leta 1889, globlje utemeljil pa leta 1899 v članku The Geographical Cycle revije Geographical Journal.
Poglej Zemeljsko površje in Erozijski krog
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Zemeljsko površje in Estuarij
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Zemeljsko površje in Evropa
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Zemeljsko površje in Fjord
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Zemeljsko površje in Geografija
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Zemeljsko površje in Geološka časovna lestvica
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Zemeljsko površje in Geologija
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Zemeljsko površje in Geomorfologija
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Zemeljsko površje in Glina
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Zemeljsko površje in Gorovje
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Zemeljsko površje in Grenlandija
Halit
Halit (tudi kamena sol) je mineralna oblika natrijevega klorida (NaCl), ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Mineral je običajno brezbarven ali bel, lahko pa je tudi svetlo moder, temno moder, škrlaten, rožnat, rdeč, oranžen, rumen ali siv, odvisno od vrste in vsebnosti nečistoč.
Poglej Zemeljsko površje in Halit
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Poglej Zemeljsko površje in Hidrologija
Hidrostatični tlak
Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.
Poglej Zemeljsko površje in Hidrostatični tlak
Izostazija
Izostazija (grško isos.
Poglej Zemeljsko površje in Izostazija
Jardang
Meadow, Teksas Jardang je oster greben, kakršnega najdemo v puščavah, kjer stalno pihajo vetrovi v eno smer in nosijo večje količine abrazivnega sredstva (v tem primeru peska).
Poglej Zemeljsko površje in Jardang
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Zemeljsko površje in Jezero
Kalcijev karbonat
Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.
Poglej Zemeljsko površje in Kalcijev karbonat
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Zemeljsko površje in Kamen
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Zemeljsko površje in Kamnina
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Zemeljsko površje in Kartografija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Zemeljsko površje in Kemijska reakcija
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Zemeljsko površje in Kinetična energija
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Zemeljsko površje in Kmetijstvo
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Poglej Zemeljsko površje in Kontinentalna polica
Kontinentalno pobočje
Kontinentalno pobočje je rahlo do zmerno nagnjen del morskega dan, ki se nahaja med zunanjim robom šelfa in globljimi deli oceanov.
Poglej Zemeljsko površje in Kontinentalno pobočje
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Zemeljsko površje in Kopno
Korala
Različne korale na Velikem koralnem grebenu Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale. Korale so v splošnem morski nevretenčarji iz skupine koralnjakov (Anthozoa), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.
Poglej Zemeljsko površje in Korala
Koralni greben
Jata rib nad velikim koralnim grebenom Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi.
Poglej Zemeljsko površje in Koralni greben
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Zemeljsko površje in Korozija
Korozijske stopničke
Korozijske stopničke na slovenskem Krasu Korozijske stopničke so posebne vrste škavnice, ki se vrstijo v obliki kaskad na apnenčasti kamnini.
Poglej Zemeljsko površje in Korozijske stopničke
Kraška dolina
Kraška dolina je nestrokovni izraz za vse vrste dolin, ki se pojavljajo na krasu.
Poglej Zemeljsko površje in Kraška dolina
Kraška jama
Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.
Poglej Zemeljsko površje in Kraška jama
Kraško polje
Cerkniško polje (jezero), občasno poplavljeno kraško polje Presahlo Cerkniško polje (jezero) Kraško polje je večja kotanja na kraškem svetu, ki ima pretežno ravno dno, koder poteka kraški vodni vir.
Poglej Zemeljsko površje in Kraško polje
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Zemeljsko površje in Kras
Kraton
Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.
Poglej Zemeljsko površje in Kraton
Krnica
Dve krnici z napol trajnimi zaplatami snega, narodni park Abisko, Švedska Krnica (francosko Cirque, iz latinščine circus) je amfiteatru podobna dolina, ki jo je ustvarila ledeniška erozija.
Poglej Zemeljsko površje in Krnica
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Zemeljsko površje in Krogla
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Zemeljsko površje in Led
Ledeni pokrov
Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.
Poglej Zemeljsko površje in Ledeni pokrov
Ledeniško jezero
Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora Ledeniško jezero je vodno telo, ki izvira iz delovanja ledenika.
Poglej Zemeljsko površje in Ledeniško jezero
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Zemeljsko površje in Ledenik
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Zemeljsko površje in Ljudska republika Kitajska
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Zemeljsko površje in Luna
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Zemeljsko površje in Magmatska kamnina
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Poglej Zemeljsko površje in Marijanski jarek
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Poglej Zemeljsko površje in Meander
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Zemeljsko površje in Mezozoik
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Zemeljsko površje in Mikroorganizem
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Zemeljsko površje in Mineral
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Zemeljsko površje in Močvirje
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Zemeljsko površje in Morena
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Zemeljsko površje in Morje
Mount Everest
Mount Everest je s 8848,86 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji.
Poglej Zemeljsko površje in Mount Everest
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Zemeljsko površje in Nadmorska višina
Nevihta
Nevihtni oblak Nevihta je vremenski pojav, pri katerem se zrak s prosto konvekcijo dvigne precej visoko; spremljajo ga grmenje, bliskanje in strele, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte.
Poglej Zemeljsko površje in Nevihta
Njiva
Krompirjeve njive, ki jih obdelujejo s traktorji Njíva je del zemljišča za gojenje kulturnih in krmnih rastlin.
Poglej Zemeljsko površje in Njiva
Oaza
Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.
Poglej Zemeljsko površje in Oaza
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Zemeljsko površje in Obala
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Zemeljsko površje in Oblika Zemlje
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Zemeljsko površje in Ocean
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Zemeljsko površje in Oceanski tok
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Zemeljsko površje in Ogljikov dioksid
Ogljikova kislina
Ogljikova kislina je zelo šibka kislina s kemijsko formulo H2CO3.
Poglej Zemeljsko površje in Ogljikova kislina
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Zemeljsko površje in Ognjenik
Osamelec
Osamelec Uluru Osamelec je vzpetina, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega hribovja.
Poglej Zemeljsko površje in Osamelec
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Zemeljsko površje in Ozračje
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Zemeljsko površje in Padavine
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Zemeljsko površje in Paleozoik
Pampa
Pampe (iz kečuanščine pampa, kar pomeni 'planota') so rodovitne južnoameriške nižine, ki obsegajo več kot 1.200.000 kvadratnih kilometrov in vključujejo argentinske province Buenos Aires, La Pampa, Santa Fe, Entre Ríos in Córdoba, celotno državo Urugvaj in najjužnejšo brazilsko državo Rio Grande do Sul.
Poglej Zemeljsko površje in Pampa
Pasat
Pasati so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja.
Poglej Zemeljsko površje in Pasat
Patagonija
Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.
Poglej Zemeljsko površje in Patagonija
Peščeni vihar
Peščeni vihar, imenovan tudi prašna nevihta, je meteorološki pojav, ki je pogost v sušnih in polsušnih regijah.
Poglej Zemeljsko površje in Peščeni vihar
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Zemeljsko površje in Pediment
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Zemeljsko površje in Pesek
Plaža
Plaža je položna površina ob rečnih, jezerskih ali morskih bregovih pokrita s peskom ali prodom.
Poglej Zemeljsko površje in Plaža
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Zemeljsko površje in Planet
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Zemeljsko površje in Planota
Plavje
Plavje (v času fašizma italijansko preimenovane v Plavia di Montedoro) so naselje ob italijanski meji, v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Zemeljsko površje in Plavje
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Zemeljsko površje in Pleistocen
Pobočje
Pobočje ali vesina je del hriba ali gore, ki je položno ali strmo nagnjen med dolino (vznožjem) in slemenom ali vrhom hriba ali gore.
Poglej Zemeljsko površje in Pobočje
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Zemeljsko površje in Podnebje
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Zemeljsko površje in Poletje
Ponor in požiralnik
Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik označujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.
Poglej Zemeljsko površje in Ponor in požiralnik
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Zemeljsko površje in Porečje
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Zemeljsko površje in Potencialna energija
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Zemeljsko površje in Potres
Prah
Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.
Poglej Zemeljsko površje in Prah
Preperevanje
Islandiji Preperevanje je proces razpadanja kamnin pod vplivom atmosferskih pojavov in humusnih kislin.
Poglej Zemeljsko površje in Preperevanje
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Zemeljsko površje in Prst (pedologija)
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Zemeljsko površje in Puščava
Puhlica
Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.
Poglej Zemeljsko površje in Puhlica
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Poglej Zemeljsko površje in Rastlinstvo
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Zemeljsko površje in Reka
Rt
Rt dobrega upanja Rt je skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka ali otoka.
Poglej Zemeljsko površje in Rt
Saltacija (geologija)
V geologiji je saltacija (iz latinščine saltus 'skok') posebna vrsta prenosa delcev s tekočinami, kot sta veter ali voda.
Poglej Zemeljsko površje in Saltacija (geologija)
Sander
Sander (v preteklosti Stizostedion) je rod rib iz družine ostrižev (Percidae).
Poglej Zemeljsko površje in Sander
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Zemeljsko površje in Sedimentne kamnine
Siga
Siga je kraški pojav, ki nastane z raztapljanjem apnenca.
Poglej Zemeljsko površje in Siga
Sima
*Sima je priimek v Sloveniji in tujini.
Poglej Zemeljsko površje in Sima
Sinklinala
Sinklinala in antiklinala Sinklinala Sinklinala je ugreznjena strukturna guba na zemeljskem površju, katere pobočja se na obe strani od njenega centra vzdigujejo.
Poglej Zemeljsko površje in Sinklinala
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Poglej Zemeljsko površje in Sipina
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Zemeljsko površje in Skorja (geologija)
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Zemeljsko površje in Slap
Sleme (razločitev)
Sleme je lahko.
Poglej Zemeljsko površje in Sleme (razločitev)
Slepa dolina
''Reculée de Baume'' v Franciji Slepa dolina je globoka in ozka dolina z ravnim dnom in nenadnim koncem.
Poglej Zemeljsko površje in Slepa dolina
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Zemeljsko površje in Slovenija
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Zemeljsko površje in Sneg
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Zemeljsko površje in Sol
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Zemeljsko površje in Sonce
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Zemeljsko površje in Spojina
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Zemeljsko površje in Srednja Evropa
Srednjeoceanski hrbet
Srednjeoceanski hrbet je podvodni gorski sistem, ki ga ustvarja tektonika plošč.
Poglej Zemeljsko površje in Srednjeoceanski hrbet
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Poglej Zemeljsko površje in Stepa
Suspenzija
Suspenzija moke v vodi Suspénzija je zmes tekočine (običajno kapljevine, redkeje plina) in v njej netopne trdne snovi.
Poglej Zemeljsko površje in Suspenzija
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Poglej Zemeljsko površje in Teža
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Zemeljsko površje in Težnost
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Zemeljsko površje in Tektonika plošč
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Poglej Zemeljsko površje in Tektonska plošča
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Zemeljsko površje in Temperatura
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Zemeljsko površje in Terciar
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Zemeljsko površje in Tihi ocean
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Zemeljsko površje in Topografija
Topografski vrh
Stožčasti, obli in glavnati vrh Topografski vrh (tudi kota) je v topografiji najvišja točka vzpetine z neko določeno topografsko prominenco.
Poglej Zemeljsko površje in Topografski vrh
Udornica
Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.
Poglej Zemeljsko površje in Udornica
Usedanje (geologija)
Usedanje ali odlaganje tudi sedimentacija je geološki proces, pri katerem se sedimenti, prst in kamnine dodajo reliefni obliki ali kopenski masi.
Poglej Zemeljsko površje in Usedanje (geologija)
Uvala
Uvala v Ponikvah Uvala je skledasta kotanja, večja od vrtače in manjša od kraškega polja.
Poglej Zemeljsko površje in Uvala
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Zemeljsko površje in Valovanje
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Zemeljsko površje in Veter
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Zemeljsko površje in Vlažnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Zemeljsko površje in Voda
Vrtača
Dutovljah Vrtače so kraške globeli ali kotanje, pri katerih je globina manjša od premera.
Poglej Zemeljsko površje in Vrtača
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Zemeljsko površje in Vzhodna Evropa
William Morris Davis
William Morris Davis, ameriški geograf, geolog in meteorolog, * 12. februar 1850, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 5. februar 1934, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Zemeljsko površje in William Morris Davis
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Zemeljsko površje in Zahodna Evropa
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Zemeljsko površje in Združene države Amerike
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Zemeljsko površje in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Zemeljsko površje in Zemljepisna širina
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Poglej Zemeljsko površje in Zračni tlak
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Zemeljsko površje in 18. stoletje
Glej tudi
Pokrajina
Reliefne oblike
Prav tako znan kot Zemljino površje.