Kazalo
198 odnosi: Andrej Šuster, Andrej Einspieler, Andrej Kokot, Anschluss, Antifašizem, Anton Janežič, Anton Trampič, Avstrija, Avstrijska državna pogodba, Šentjakob v Rožu, Škocjan v Podjuni, Škofiče, Šmarjeta v Rožu, Šmohor, Štajerska, Štalenska gora, Štefan na Zilji, Železna Kapla-Bela, Žihpolje, Žitara vas, Žrelec, Čajna, Bekštanj, Beljak, Bilčovs, Biografija, Bistrica na Zilji, Bistrica pri Pliberku, Bistrica v Rožu, Boštjan Kordaš, Bogo Grafenauer, Borovlje, Bosna in Hercegovina, Bukovništvo, Celovška kotlina, Celovško polje, Celovec, Cezar (naslov), Ciril Kotnik, Cvetka Lipuš, Dialektologija, Djekše, Dobrač, Dobrla vas, Domicijan Koroški, Drava, Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Erich Prunč, Etnologija, Evropa, ... Razširi indeks (148 več) »
- Koroška (zvezna dežela)
- Slovenska diaspora
Andrej Šuster
Andej Šuster-Drabósnjak, ljudski dramatik, pesnik in bukovnik, * 6. maj 1768, Drabosinje (Drabosenig) pri Kostanjah na Koroškem, † 22. december 1825, Umbar (Umberg), Koroška.
Poglej Koroški Slovenci in Andrej Šuster
Andrej Einspieler
Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist, * 13. november 1813, Sveče pri Bistrici v Rožu, † 16. januar 1888, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Andrej Einspieler
Andrej Kokot
Andrej Kokot, koroško-slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik, * 23. november 1936, Zgornja vas, Avstrija, † 7. november 2012, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Andrej Kokot
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Poglej Koroški Slovenci in Anschluss
Antifašizem
Antifašizem ali protifašizem je politično gibanje, ki nasprotuje fašizmu (in nacizmu).
Poglej Koroški Slovenci in Antifašizem
Anton Janežič
Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil, * 19. december 1828, Leše pri Šentjakobu v Rožu, † 18. september 1869, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Anton Janežič
Anton Trampič
Trampič, Anton (tudi Anton Trampitsch, Antoine Trampitch, * 4. april 1860 Razpotje/Wegscheide v občini Kotmara vas/ Köttmannsdorf na avstrijskem Koroškem, † 7. marec 1940 Nancy), Koroški Slovenec pivovar in veleindustrialec v Franciji.
Poglej Koroški Slovenci in Anton Trampič
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Koroški Slovenci in Avstrija
Avstrijska državna pogodba
Avstrijska državna pogodba (nemško Österreichischer Staatsvertrag; celoten naziv Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich, gegeben zu Wien am 15. Mai 1955, slovensko Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, podpisan na Dunaju 15.
Poglej Koroški Slovenci in Avstrijska državna pogodba
Šentjakob v Rožu
Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Koroški Slovenci in Šentjakob v Rožu
Škocjan v Podjuni
Škocjan v Podjuni, je dvojezičnaA.
Poglej Koroški Slovenci in Škocjan v Podjuni
Škofiče
Škofiče (nemško: Schiefling am Wörthersee) so dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Škofiče
Šmarjeta v Rožu
Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Šmarjeta v Rožu
Šmohor
Šmohor je naselje v Občini Laško.
Poglej Koroški Slovenci in Šmohor
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Koroški Slovenci in Štajerska
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Koroški Slovenci in Štalenska gora
Štefan na Zilji
Župnijska cerkev Blače Pri Gospe / Maria v grabnu v Blačah Dvorec Poden (Bodenhof) Župnijska cerkev Štefan na Zilji Dvorec Greifenstein Štefan na Zilji (nem.: Sankt Stefan im Gailtal) je občina z okoli 1.600 prebivalci v Spodnji Ziljski dolini v okraju Šmohor na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Koroški Slovenci in Štefan na Zilji
Železna Kapla-Bela
Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Poglej Koroški Slovenci in Železna Kapla-Bela
Žihpolje
Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv.
Poglej Koroški Slovenci in Žihpolje
Žitara vas
Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Žitara vas
Žrelec
Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok.
Poglej Koroški Slovenci in Žrelec
Čajna
Čajna (nem. Nötsch im Gailtal) je tržna občina z 2.300 prebivalci v političnem okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Koroški Slovenci in Čajna
Bekštanj
Bekštanj (tudi Malošče, nem.: Finkenstein am Faaker See) je tržna občina na dvojezičnem ozemlju v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno zgodovino in dediščino.
Poglej Koroški Slovenci in Bekštanj
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Koroški Slovenci in Beljak
Bilčovs
Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Bilčovs
Biografija
Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.
Poglej Koroški Slovenci in Biografija
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Bistrica na Zilji
Bistrica pri Pliberku
Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Bistrica pri Pliberku
Bistrica v Rožu
Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Koroški Slovenci in Bistrica v Rožu
Boštjan Kordaš
Boštjan Kordaš, slovenski veterinar, * 20. september 1899, Škofji Dvor, občina Štalenska gora) (stara občina Šenttomaž pri Celovcu), avstrijska Koroška, † 6. januar 1990, Kamnik. Kordaš je izhajal iz domačije z hišnim imenom Ruprat ali Roprat v Zgornjih Goričah / Großörtschach pri Timenici / Timenitz.
Poglej Koroški Slovenci in Boštjan Kordaš
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Poglej Koroški Slovenci in Bogo Grafenauer
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Koroški Slovenci in Borovlje
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Koroški Slovenci in Bosna in Hercegovina
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Bukovništvo
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Celovška kotlina
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Koroški Slovenci in Celovško polje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Koroški Slovenci in Celovec
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Koroški Slovenci in Cezar (naslov)
Ciril Kotnik
Ciril Kotnik, slovenski diplomat, * 20. december 1895, Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 29. junij 1948, Rim, Italija.
Poglej Koroški Slovenci in Ciril Kotnik
Cvetka Lipuš
Cvetka Lipuš, koroškoslovenska pesnica, * 12. november 1966, Železna Kapla.
Poglej Koroški Slovenci in Cvetka Lipuš
Dialektologija
Dialektologíja ali narečjeslóvje je panoga jezikoslovja, ki preučuje narečja (dialekte), tj.
Poglej Koroški Slovenci in Dialektologija
Djekše
Djekše (nemško Diex) je najsevernejša razložena vas na avstrijskem Koroškem, ki velja za severno mejno naselje slovenske narodne skupnosti.
Poglej Koroški Slovenci in Djekše
Dobrač
Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Dobrač
Dobrla vas
Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.
Poglej Koroški Slovenci in Dobrla vas
Domicijan Koroški
Domicijan Koroški (morda Domislav ali pa Tuitianus), legendarni vojvoda Karantanije iz časa Karla Velikega, svetnik, * 8. stoletje, † okoli 802.
Poglej Koroški Slovenci in Domicijan Koroški
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Koroški Slovenci in Drava
Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem
Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942, ki je izšla pod izvirnim nemškim naslovom Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, je enciklopedijsko delo koroško slovenskih izdajateljev Katje Sturm-Schnabl in Bojana-Ilije Schnabla.
Poglej Koroški Slovenci in Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem
Erich Prunč
Erich (Erik) Prunč (pesniški psevdonim Niko Darle), koroško-slovenski jezikoslovec, slavist, literarni zgodovinar, pesnik in prevajalec, * 15. oktober 1941, Celovec, † 28. maj 2018, Gradec.
Poglej Koroški Slovenci in Erich Prunč
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Koroški Slovenci in Etnologija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Koroški Slovenci in Evropa
Florjan Lipuš
Florjan Lipuš, (psevdonim Boro Kostanek), slovenski zamejski pisatelj in prevajalec, * 4. maj 1937, Lobnik pri Železni Kapli, Koroška, Avstrija.
Poglej Koroški Slovenci in Florjan Lipuš
Fran Eller
Fran Eller, slovenski pravnik, pesnik in pedagog, * 10. avgust 1873, Marija na Zilji, † 14. februar 1956, Ljubljana.
Poglej Koroški Slovenci in Fran Eller
Fran Zwitter
Beli Cerkvi Fran Zwitter, slovenski zgodovinar, * 24. oktober 1905, Bela Cerkev, † 14. april 1988, Ljubljana.
Poglej Koroški Slovenci in Fran Zwitter
Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.
Poglej Koroški Slovenci in Franc Ksaver Lušin
Franc Merkač
Franc Merkač, slovenski pesnik, publicist in prevajalec, * 29. september 1954, Šmihel (St. Michael) nad Pliberkom, Koroška, Avstrija.
Poglej Koroški Slovenci in Franc Merkač
Franc Petek
Franc Petek, slovenski zdravnik, politik, narodni delavec, publicist in založnik, * 3. marec 1885, Stara vas, † 9. avgust 1965, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Franc Petek
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Koroški Slovenci in Francija
Friderik Velbič
Friderik Velbič (Friedrich Martin Josef Welwitsch), avstrijski raziskovalec in botanik, * 5. februar 1806, Gospa Sveta, Avstrijsko cesarstvo, † 20. oktober 1872, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Koroški Slovenci in Friderik Velbič
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Koroški Slovenci in Galicija
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Koroški Slovenci in Geografija Avstrijske Koroške
Globasnica
Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.
Poglej Koroški Slovenci in Globasnica
Golica, Koroška
Golica (nemško Koralpe; pogovorno tudi Koralm) je pogorje v območju Lavantinskih ali Noriških Alp v Avstriji in Sloveniji, med rekama Muro in Labotnico.
Poglej Koroški Slovenci in Golica, Koroška
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Koroški Slovenci in Gorenjska
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Koroški Slovenci in Gosposvetsko polje
Gozd - Martuljek
Gozd - Martuljek (nekdaj Rute) je razpotegnjeno naselje z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora.
Poglej Koroški Slovenci in Gozd - Martuljek
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Grabštanj
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Koroški Slovenci in Gradec
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Koroški Slovenci in Grebinj
Gregorij Rožman
Gregorij Rožman med polaganjem temeljnega kamna za cerkev na Kodeljevem, 1936 Leon Rupnik, Gregorij Rožman in SS-general Erwin Rösener pregledajo Domobransko vojsko, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarja 1945 ljubljanski stolnici Gregorij Rožman, ljubljanski škof, * 9.
Poglej Koroški Slovenci in Gregorij Rožman
Gure
* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Gure
Gustav Januš
Gustav Alois Januš, slovenski pesnik, slikar in prevajalec na avstrijskem Koroškem, * 19. september 1939, Sele.
Poglej Koroški Slovenci in Gustav Januš
Hodiše
Hodiše (nemško Keutschach) so urbano naselje in sedež istoimenske občine (nemško Keutschach am See) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Poglej Koroški Slovenci in Hodiše
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Poglej Koroški Slovenci in Holokavst
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Koroški Slovenci in Italija
Ivan Grafenauer
Cerkev sv. Mihaela, Brdo, kjer je bil Ivan Grafenauer krščen Ivan Grafenauer, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, * 7. marec 1880, Velika vas (Micheldorf) pri Šmohorju, † 29. december 1964, Ljubljana.
Poglej Koroški Slovenci in Ivan Grafenauer
Jakob Peregrin Paulič
Jakob Peregrin Paulič, slovenski škof, * 27. april 1757, Žihpolje, † 4. januar 1827, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Jakob Peregrin Paulič
Janko Ferk
Janko Ferk, slovensko-avstrijski pravnik in pisatelj, * 11. december 1958, Škocjan v Podjuni, avstrijska Koroška.
Poglej Koroški Slovenci in Janko Ferk
Janko Messner
Janko Messner, avstrijski koroškoslovenski pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, publicist in prevajalec, * 13. december 1921, Dob (nemško Aich) pri Pliberku, avstrijska Koroška, † 26. oktober 2011, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Janko Messner
Janko Pleterski
Janko Pleterski, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik in politik, * 1. februar 1923, Maribor, † 2.
Poglej Koroški Slovenci in Janko Pleterski
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Koroški Slovenci in Jezikoslovje
Joahim Košutnik
Joahim Košutnik, slovenski matematik in fizik, * 1714, Beljak, † 1789 Maribor.
Poglej Koroški Slovenci in Joahim Košutnik
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Koroški Slovenci in Jožef Stefan
Josef Friedrich Perkonig
Kip Perkoniga na nagrobniku Rojstna hiša J. F. Perkoniga v Borovljah Spominska plošča na glavnem trgu v Borovljah Josef Friedrich Perkonig, avstrijski pripovednik, dramatik, filmski producent, * 3. avgust 1890, Borovlje, † 8. februar 1959, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Josef Friedrich Perkonig
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Poglej Koroški Slovenci in Južna Koroška (Avstrija)
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Koroški Slovenci in Južnoslovanski jeziki
Julius Kugy
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
Poglej Koroški Slovenci in Julius Kugy
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Koroški Slovenci in Karantanija
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Koroški Slovenci in Karavanke
Katja Sturm-Schnabl
Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.
Poglej Koroški Slovenci in Katja Sturm-Schnabl
Knežji kamen
Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.
Poglej Koroški Slovenci in Knežji kamen
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Koroški Slovenci in Književnost
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Koroški Slovenci in Koroška (vojvodina)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Koroški Slovenci in Koroška (zvezna dežela)
Koroška narečna skupina
Koroška narečna skupina (koroščina)) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika. Govorci koroških narečij so Koroški Slovenci v avstrijskem in slovenskem delu Koroške, kakor tudi prebivalci severozahodnih predelov slovenske Štajerske ob zgornji Dravski dolini, najzahodnejših predelov Gorenjske ob meji z Italijo in nekaterih vasi v italijanski Videmski pokrajini.
Poglej Koroški Slovenci in Koroška narečna skupina
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Koroški Slovenci in Koroški plebiscit
Kostanje, Koroška
Kostanje (nemško: Köstenberg) so vas v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Kostanje, Koroška
Kotmara vas
Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Kotmara vas
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Koroški Slovenci in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Poglej Koroški Slovenci in Kranjska Gora
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Koroški Slovenci in Krnski grad
Kurt Schuschnigg
Kurt Alois Josef Johann Schuschnigg, med 1898–1919 uradno tudi plemeniti von Schuschnigg, avstrijski politik in kancler koroško-slovenskega porekla, * 14. december 1897, Riva del Garda, Avstro-Ogrska, † 18. november 1977, Mutters, Tirolska.
Poglej Koroški Slovenci in Kurt Schuschnigg
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Poglej Koroški Slovenci in Labot
Lambert Ehrlich
Lambert Ehrlich, slovenski teolog, etnolog in politik, * 18. september 1878, Žabnice (Avstro-Ogrska danes v Italiji), † 26. maj 1942, Ljubljana.
Poglej Koroški Slovenci in Lambert Ehrlich
Lenčka Kupper
Lenčka Kupper, koroško-slovenska pisateljica, * 4. april 1938, Bistrica pri Pliberku.
Poglej Koroški Slovenci in Lenčka Kupper
Loga vas
Loga vas (nemško: Augsdorf) je naselje v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na Južnem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Loga vas
Maja Haderlap
Maja Haderlap, dvojezična avstrijsko koroška slovenska pesnica in pisateljica ter univerzitetna predavateljica, * 8.
Poglej Koroški Slovenci in Maja Haderlap
Marjan Sturm
Marjan Sturm (Borut Marjan Sturm), avstrijski zgodovinar in politik slovenskega rodu, * 13. december 1951, Celovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Marjan Sturm
Marko Pernhart
Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.
Poglej Koroški Slovenci in Marko Pernhart
Martin Kušej
Martin Kušej (* 14. Maj 1961 v Volšperku na Koroškem) je avstrijski gledališki režiser, operni režiser in umetniški vodja.
Poglej Koroški Slovenci in Martin Kušej
Martin Wutte
Martin Wutte, avstrijski zgodovinar in nemški nacionalist, * 15. december 1876, Obermühlbach pri Šentvidu ob Glini, † 30. januar 1948, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Martin Wutte
Matija Ahacel
Matija Ahacel, kulturni in narodno gospodarstveni delavec na Koroškem, * 24. februar 1779, Gorinčiče (Gorintschach), † 23. september 1845, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Matija Ahacel
Matija Majar
Matija Majar – Ziljski, slovenski rimskokatoliški duhovnik, narodopisec, jezikoslovec, teolog in narodni buditelj, * 7. februar 1809, Goriče v Ziljski dolini, † 31. julij 1892, Praga.
Poglej Koroški Slovenci in Matija Majar
Matija Prosekar
Matija Prosekar (* 8. maj 1860 Kotmara vas/Köttmannsdorf na avstrijskem Koroškem, † 4. november 1927 Kotmara vas), kulturni aktivist, Koroški Slovenec, župan občine Kotmara vas.
Poglej Koroški Slovenci in Matija Prosekar
Mežiška dolina
HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Mežiška dolina
Mežiško narečje
Mežiško narečje (mežiščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Koroški Slovenci in Mežiško narečje
Miha Andreaš
Miha Andreaš, slovenski ljudski pesnik, bukovnik in tkalec, * 28. september 1762, Bistrica v Rožu, † 27. maj 1821, Bistrica v Rožu.
Poglej Koroški Slovenci in Miha Andreaš
Milka Hartman
Milka Hartman, slovenska pesnica, * 11. februar 1902, Libuče pri Pliberku, † 19. junij 1997, Libuče.
Poglej Koroški Slovenci in Milka Hartman
Mimi Malenšek
Mimi Malenšek (r. Konič), slovenska pisateljica in prevajalka, * 8. februar 1919, Dobrla vas na Koroškem, † 13. april 2012, Ljubljana.
Poglej Koroški Slovenci in Mimi Malenšek
Mirko Messner
Mirko Messner, avstrijski koroškoslovenski politik, slavist in publicist * 16. december 1948, Slovenj Gradec.
Poglej Koroški Slovenci in Mirko Messner
Mislinjska dolina
Mislinjska dolina je predalpska dolina v porečju reke Mislinje v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Koroški Slovenci in Mislinjska dolina
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Poglej Koroški Slovenci in Mohorjeva družba
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Koroški Slovenci in Nacionalsocializem
Narodna manjšina
Narodna manjšina je etnična skupnost, ki je večinoma zaradi političnih razlogov ostala zunaj svoje matične države.
Poglej Koroški Slovenci in Narodna manjšina
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Koroški Slovenci in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Koroški Slovenci in Nemščina
Ožbalt Gutsman
Ožbalt Gutsman, slovenski jezuit, filolog in nabožni pisatelj, * 4. avgust 1727, Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem, † 14. maj 1790, Celovec.
Poglej Koroški Slovenci in Ožbalt Gutsman
Obirsko narečje
Obirsko narečje (obirščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Koroški Slovenci in Obirsko narečje
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Koroški Slovenci in Oglejski patriarhat
Okraj Šmohor
Okraj Šmohor (nemško Bezirk Hermagor) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Koroški Slovenci in Okraj Šmohor
Oskar grof Christalnigg
Oskar grof Christalnigg, slovenski plemič, polkovnik, malteški vitez, mecen in rodoljub, * 6. julij 1862, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 27. marec 1934, grad Svinec (nem. Eberstein) na Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Oskar grof Christalnigg
Osojske Ture
Osojske Ture, ljudsko tudi Turje (nemško: Ossiacher Tauern) so gozdnato pogorje na srednjem Koroškem, med Osojskim jezerom na severozahodu in Vrbskim jezerom na jugovzhodu.
Poglej Koroški Slovenci in Osojske Ture
Otok, Koroška
Otok ob Vrbskem jezeru (nemško: Maria Wörth) je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Koroški Slovenci in Otok, Koroška
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Poglej Koroški Slovenci in Paolo Santonino
Pavel Zdovc
Pavel Zdovc, koroškoslovenski jezikoslovec in leksikograf * 25. julij 1933, Rinkole (nem. Rinkolach) pri Pliberku na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Pavel Zdovc
Pavle Zablatnik
Pavle Zablatnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, kulturni delavec in etnolog na avstrijskem Koroškem, * 4. december 1912, Bilnjovs (nem. Fellersdorf), † 26. maj 1993, Bilčovs (nem. Ludmannsdorf), Koroška.
Poglej Koroški Slovenci in Pavle Zablatnik
Peter Handke
Peter Handke, avstrijski pisatelj in prevajalec, nobelovec, * 6. december 1942, Grebinj na Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Peter Handke
Peter Wrolich
Peter »Paco« Wrolich, avstrijski kolesar, * 30. maj 1974, Dunaj, Avstrija.
Poglej Koroški Slovenci in Peter Wrolich
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Koroški Slovenci in Pliberk
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Koroški Slovenci in Podjuna
Podjunsko narečje
Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Koroški Slovenci in Podjunsko narečje
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Koroški Slovenci in Podklošter
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Koroški Slovenci in Pohorje
Pokrče
Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Pokrče
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Koroški Slovenci in Pravo
Radiše
Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.
Poglej Koroški Slovenci in Radiše
Radio Agora
Radio Agora je večjezična nekomercialna radijska postaja na avstrijskem Koroškem, organizirana kot društvo.
Poglej Koroški Slovenci in Radio Agora
Rateče
Rateče so vas v Občini Kranjska Gora.
Poglej Koroški Slovenci in Rateče
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Koroški Slovenci in Rim
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Koroški Slovenci in Rož
Rožansko narečje
Rožansko narečje (rožanščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 20.) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Koroški Slovenci in Rožansko narečje
Rožek
Mestna hiša-Rožek Rožek (nemško Rosegg) je staro naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Rožek
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Koroški Slovenci in Ruda, Koroška
Rudi Vouk
Rudolf »Rudi« Vouk, avstrijski odvetnik in bivši politik slovenskih korenin, borec za pravice Koroških Slovencev, * 19. marec 1965, Celovec, Avstrija.
Poglej Koroški Slovenci in Rudi Vouk
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Koroški Slovenci in Rusija
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Koroški Slovenci in Samova plemenska zveza
Schulverein
Schulverein ali uradno Deutscher Schulverein (Nemško šolsko društvo) je bila zasebna nemška šolska organizacija v Avstro-Ogrski.
Poglej Koroški Slovenci in Schulverein
Sele
Sele so krajevno ime: v Sloveniji.
Poglej Koroški Slovenci in Sele
Severnopohorsko-remšniško narečje
Severnopohorsko-remšniško narečje je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Koroški Slovenci in Severnopohorsko-remšniško narečje
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Poglej Koroški Slovenci in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Koroški Slovenci in Slovani
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Koroški Slovenci in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Koroški Slovenci in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Koroški Slovenci in Slovenija
Slovenji Plajberk
Cerkev v Slovenjem Plajberku Slovenji Plajberk (nemško Windisch Bleiberg, domače ime Svinčnica) je izredno lepo gorsko turistično naselje na Avstrijskem Koroškem, kjer živi močna slovenska narodna skupnost.
Poglej Koroški Slovenci in Slovenji Plajberk
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Koroški Slovenci in Slovenska matica
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Koroški Slovenci in Slovenska narečja
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Koroški Slovenci in Slovenska skupnost v Italiji
Slovenske fevdne prisege
Slovenske fevdne prisege (lat. Juramentum Sclauonicum) so prisežni obrazci v slovenskem jeziku, na podlagi katerih so v predjožefinski dobi prisegali slovensko govoreči plemiči in ostali prejemniki fevdov v deželah habsburške monarhije.
Poglej Koroški Slovenci in Slovenske fevdne prisege
Sociolingvistika
Sociolingvistika, tudi družbeno jezikoslovje, je veja jezikoslovja, ki obravnava jezik kot družbeni fenomen.
Poglej Koroški Slovenci in Sociolingvistika
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Koroški Slovenci in Srednji vek
Straja vas
Straja vas z Dobračem Straja vas (nem.: Hohenthurn) je občina v Spodnji Ziljski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Koroški Slovenci in Straja vas
Suha, Koroška
Suha (nemško: Neuhaus) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Koroški Slovenci in Suha, Koroška
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Koroški Slovenci in Sveto rimsko cesarstvo
Svinška planina
Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.
Poglej Koroški Slovenci in Svinška planina
Teholica
Teholica (tudi Dholica, uradno Teholica ob Vrbskem jezeru) je občina na zgodovinsko dvojezičnem območju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Poglej Koroški Slovenci in Teholica
Terminologija
Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.
Poglej Koroški Slovenci in Terminologija
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Koroški Slovenci in Tirolska
Tomaž Druml
Tomaž Druml, avstrijsko-slovenski nordijski kombinatorec, * 28. marec 1988, Bistrica na Zilji, Avstrija.
Poglej Koroški Slovenci in Tomaž Druml
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Poglej Koroški Slovenci in Toponomastika
Urban Jarnik
Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.
Poglej Koroški Slovenci in Urban Jarnik
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Koroški Slovenci in Ustoličevanje koroških vojvod
Valentin Inzko
Valentin Inzko (íncko), avstrijski diplomat slovenske narodnosti, * 22. maj 1949.
Poglej Koroški Slovenci in Valentin Inzko
Valentin Oman
Valentin Oman, avstrijski slikar slovenskega rodu, * 14. december 1935, Šteben pri Beljaku.
Poglej Koroški Slovenci in Valentin Oman
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Koroški Slovenci in Velikovec
Vernberk
Renesančni grad in samostan Vernberk Glavni portal gradu Vernberk iz leta 1575 Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika v Domačalah Grad Domačale Skočidol j Jepo (Kepo) Razvaline v Umbarju Eichelberg Grad Strmec Podružniška cerkev sv. Štefana v Podravljah Marko Pernhart: Grad Strmec Vernberk (nemško Wernberg) je občina s 5408 prebivalci (stanje 1.
Poglej Koroški Slovenci in Vernberk
Vetrinj
Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Koroški Slovenci in Vetrinj
Vindišarska teorija
Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji Vindišarska teorija je teza avstrijskega zgodovinarja Martina Wutta, objavljena leta 1927.
Poglej Koroški Slovenci in Vindišarska teorija
Vinko Ošlak
Vinko Ošlak, slovenski pisatelj, publicist in prevajalec, * 23. junij 1947, Slovenj Gradec.
Poglej Koroški Slovenci in Vinko Ošlak
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Koroški Slovenci in Vrba na Koroškem
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Koroški Slovenci in Zahodni Slovani
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Koroški Slovenci in Zahodnoslovanski jeziki
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Koroški Slovenci in Združene države Amerike
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Koroški Slovenci in Zedinjena Slovenija
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Koroški Slovenci in Zgodovina
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945 je obdobje v zgodovini, v katerem je Slovenija prvič dobila samostojno vojsko in svojo prvo Narodno vlado.
Poglej Koroški Slovenci in Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Koroški Slovenci in Ziljska dolina
Ziljsko narečje
Ziljsko narečje (ziljščina) je najzahodnejše narečje slovenskega jezika in spada v koroško narečno skupino.
Poglej Koroški Slovenci in Ziljsko narečje
Zvezna dežela Avstrije
Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.
Poglej Koroški Slovenci in Zvezna dežela Avstrije
Glej tudi
Koroška (zvezna dežela)
Slovenska diaspora
Prav tako znan kot Korošci, Koroške Slovenke.