Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Pavle Zablatnik

Index Pavle Zablatnik

Pavle Zablatnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, kulturni delavec in etnolog na avstrijskem Koroškem, * 4. december 1912, Bilnjovs (nem. Fellersdorf), † 26. maj 1993, Bilčovs (nem. Ludmannsdorf), Koroška.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Alpsko-jadranska univerza v Celovcu, Avstrija, Bilčovs, Celovška Mohorjeva družba, Celovec, Diploma, Disertacija, Doktorat, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Etnografija, Etnologija, Filozofija, Gradec, Grščina, Klasična filologija, Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Kultura, Latinščina, Murkova nagrada, Nemščina, Pedagogika, Rimskokatoliška cerkev, Ruščina, Slavistika, Slovenci, Stenografija, Teologija, Urban Jarnik, Urednik, 1912, 1993, 26. maj, 4. december.

Alpsko-jadranska univerza v Celovcu

Alpsko-jadranska univerza v Celovcu (izvirno nemško Alpen-Adria-Universität Klagenfurt, AAU) je največja raziskovalna in visokošolska izobraževalna ustanova avstrijske Koroške.

Poglej Pavle Zablatnik in Alpsko-jadranska univerza v Celovcu

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Pavle Zablatnik in Avstrija

Bilčovs

Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Pavle Zablatnik in Bilčovs

Celovška Mohorjeva družba

27.

Poglej Pavle Zablatnik in Celovška Mohorjeva družba

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Pavle Zablatnik in Celovec

Diploma

Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.

Poglej Pavle Zablatnik in Diploma

Disertacija

Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.

Poglej Pavle Zablatnik in Disertacija

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Pavle Zablatnik in Doktorat

Duhovniško posvečenje

Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.

Poglej Pavle Zablatnik in Duhovniško posvečenje

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Poglej Pavle Zablatnik in Duhovnik

Etnografija

Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.

Poglej Pavle Zablatnik in Etnografija

Etnologija

Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.

Poglej Pavle Zablatnik in Etnologija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Pavle Zablatnik in Filozofija

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Pavle Zablatnik in Gradec

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Pavle Zablatnik in Grščina

Klasična filologija

Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.

Poglej Pavle Zablatnik in Klasična filologija

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Pavle Zablatnik in Koroška (zvezna dežela)

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Poglej Pavle Zablatnik in Koroški Slovenci

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Poglej Pavle Zablatnik in Kultura

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Pavle Zablatnik in Latinščina

Murkova nagrada

Murkovo nagrado podeljuje Slovensko etnološko društvo za znanstvene in strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem.

Poglej Pavle Zablatnik in Murkova nagrada

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Pavle Zablatnik in Nemščina

Pedagogika

Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.

Poglej Pavle Zablatnik in Pedagogika

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Pavle Zablatnik in Rimskokatoliška cerkev

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Pavle Zablatnik in Ruščina

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Poglej Pavle Zablatnik in Slavistika

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Pavle Zablatnik in Slovenci

Stenografija

Oče naš v različnih stenografskih pisavah Stenografija ali tesnopis je pisava, ki nam omogoča mnogo hitrejše pisanje kakor navadna pisava.

Poglej Pavle Zablatnik in Stenografija

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Pavle Zablatnik in Teologija

Urban Jarnik

Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.

Poglej Pavle Zablatnik in Urban Jarnik

Urednik

Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.

Poglej Pavle Zablatnik in Urednik

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Pavle Zablatnik in 1912

1993

1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Pavle Zablatnik in 1993

26. maj

26.

Poglej Pavle Zablatnik in 26. maj

4. december

4.

Poglej Pavle Zablatnik in 4. december