Kazalo
47 odnosi: Adolf Hitler, Američani, Anschluss, Antisemitizem, Arthur Seyss-Inquart, Avstrija, Avstrijci, Avstro-Ogrska, Žrelec, Benito Mussolini, Berchtesgaden, Berlin, Celovško polje, Dachau, Diktatura, Družba Jezusova, Druga svetovna vojna, Etiopija, Gestapo, Innsbruck, Južna Koroška (Avstrija), Južna Tirolska, Kancler Avstrije, Katolištvo, Koncentracijsko taborišče, Koroški Slovenci, Kraljevina Italija, Linz, London, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nemci, Pravo, Predarlska, Radiše, Reichstag, Socialna demokracija, SS, Svetovna vojna, Tirolska, Tretji rajh, Ustava, Wehrmacht, Združene države Amerike, 14. december, 18. november, 1897, 1977.
- Ameriški rimokatoličani
- Avstrijski Slovenci
- Avstrijski rimokatoličani
- Kanclerji Avstrije
- Ministri za zunanje zadeve Avstrije
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Kurt Schuschnigg in Adolf Hitler
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Poglej Kurt Schuschnigg in Američani
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Poglej Kurt Schuschnigg in Anschluss
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Kurt Schuschnigg in Antisemitizem
Arthur Seyss-Inquart
Arthur Seyss-Inquart (rojen kot Arthur Zajtich), avstrijski pravnik in politik, * 22. julij 1892, Stonařov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 16. oktober 1946, Nürnberg, Nemčija.
Poglej Kurt Schuschnigg in Arthur Seyss-Inquart
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Kurt Schuschnigg in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Kurt Schuschnigg in Avstrijci
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Kurt Schuschnigg in Avstro-Ogrska
Žrelec
Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok.
Poglej Kurt Schuschnigg in Žrelec
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Kurt Schuschnigg in Benito Mussolini
Berchtesgaden
Berchtesgaden je mesto in sedež istoimenske občine z okoli 8.000 prebivalci, v nemških Bavarskih Alpah, Nahaja se na južnem koncu bavarske pokrajine Berchtesgadener Land, v bližini meje z Avstrijo, okoli 30 km južno od Salzburga in 180 km jugovzhodno od Münchna, severno od Narodnega parka Berchtesgaden.
Poglej Kurt Schuschnigg in Berchtesgaden
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Kurt Schuschnigg in Berlin
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Kurt Schuschnigg in Celovško polje
Dachau
Dachau jeseni 2002 Dachau je bavarsko mesto, 20 km oddaljeno od Münchna in ima 40.000 prebivalcev.
Poglej Kurt Schuschnigg in Dachau
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Poglej Kurt Schuschnigg in Diktatura
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kurt Schuschnigg in Družba Jezusova
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Kurt Schuschnigg in Druga svetovna vojna
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Kurt Schuschnigg in Etiopija
Gestapo
koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.
Poglej Kurt Schuschnigg in Gestapo
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Kurt Schuschnigg in Innsbruck
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Poglej Kurt Schuschnigg in Južna Koroška (Avstrija)
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Kurt Schuschnigg in Južna Tirolska
Kancler Avstrije
Kancler Avstrije ali zvezni kancler Republike Avstrije (nemško: Bundeskanzler der Republik Österreich) je vodja vlade Republike Avstrije.
Poglej Kurt Schuschnigg in Kancler Avstrije
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Kurt Schuschnigg in Katolištvo
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Poglej Kurt Schuschnigg in Koncentracijsko taborišče
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Kurt Schuschnigg in Koroški Slovenci
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Kurt Schuschnigg in Kraljevina Italija
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Kurt Schuschnigg in Linz
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Kurt Schuschnigg in London
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.
Poglej Kurt Schuschnigg in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Kurt Schuschnigg in Nemci
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Kurt Schuschnigg in Pravo
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Kurt Schuschnigg in Predarlska
Radiše
Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.
Poglej Kurt Schuschnigg in Radiše
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Poglej Kurt Schuschnigg in Reichstag
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Poglej Kurt Schuschnigg in Socialna demokracija
SS
SS je lahko.
Poglej Kurt Schuschnigg in SS
Svetovna vojna
Svetovna vojna je vojna velikih ozemeljskih razsežnosti, v katero je vpletenih večje število držav iz celotnega sveta.
Poglej Kurt Schuschnigg in Svetovna vojna
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Kurt Schuschnigg in Tirolska
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Kurt Schuschnigg in Tretji rajh
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Kurt Schuschnigg in Ustava
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Poglej Kurt Schuschnigg in Wehrmacht
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Kurt Schuschnigg in Združene države Amerike
14. december
14.
Poglej Kurt Schuschnigg in 14. december
18. november
18.
Poglej Kurt Schuschnigg in 18. november
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Kurt Schuschnigg in 1897
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kurt Schuschnigg in 1977