Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Jean le Rond d'Alembert

Index Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Kazalo

  1. 94 odnosi: Alexis Claude Clairaut, Artilerija, Asteroid, Asteroidni pas, Astronomija, Cerkev (zgradba), Christiaan Huygens, Christian August Friedrich Peters, D'Alembertov kriterij, D'Alembertovo načelo, Denis Diderot, Diferencialna enačba, Dinamika, Ekliptika, Ekvator, Elektromagnetno polje, Elipsoid, Energija, Filozofija, Fizik, Fizika, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Friderik II. Veliki, Friedrich Wilhelm Bessel, Geografski koordinatni sistem, Gibanje, Gottfried Wilhelm Leibniz, Halleyjev komet, Hitrost, Isaac Newton, Izrek o gibalni količini, James Bradley, Janzenizem, Johann Heinrich Lambert, Karl Friedrich Küstner, Katarina Velika, Književnost, Krog, Kurtizana, Kvantna teorija polja, L'Encyclopédie, Laplaceov operator, Lega, Leonhard Euler, Limita, Lom, Luna, Lunini kraterji, ... Razširi indeks (44 več) »

  2. Francoski ateisti
  3. Francoski enciklopedisti
  4. Francoski glasbeni teoretiki
  5. Razsvetljenski filozofi
  6. Rojeni leta 1717
  7. Umrli leta 1783
  8. Člani Académie française
  9. Člani Pruske akademije znanosti

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Alexis Claude Clairaut

Artilerija

Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Artilerija

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Asteroidni pas

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Astronomija

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Cerkev (zgradba)

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Christiaan Huygens

Christian August Friedrich Peters

Christian August Friedrich Peters, nemški astronom, * 7. september 1806, Hamburg, Nemčija, † 8. maj 1880, Kiel, Nemčija.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Christian August Friedrich Peters

D'Alembertov kriterij

D'Alembertov kritêrij (ali (d'Alembertov) kvócientni kritêrij) je v matematiki kriterij za konvergenco neskončne vrste: katere členi so realna ali kompleksna števila.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in D'Alembertov kriterij

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in D'Alembertovo načelo

Denis Diderot

Denis Diderot, francoski pisatelj in filozof, * 5. oktober 1713, Langres, Šampanja-Ardeni, Francija, † 31. julij 1784, Pariz.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Denis Diderot

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Diferencialna enačba

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Dinamika

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Ekliptika

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Ekvator

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Elektromagnetno polje

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Elipsoid

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Energija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Filozofija

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Fizik

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Fizika

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Francija

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Francoska akademija znanosti

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Francozi

Friderik II. Veliki

Friderik Grigor II.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Friderik II. Veliki

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Friedrich Wilhelm Bessel

Geografski koordinatni sistem

Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Geografski koordinatni sistem

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Gibanje

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Gottfried Wilhelm Leibniz

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Halleyjev komet

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Hitrost

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Isaac Newton

Izrek o gibalni količini

Izrèk ò gibálni količíni pove, da je skupni sunek zunanjih sil enak spremembi gibalne količine.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Izrek o gibalni količini

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in James Bradley

Janzenizem

Janzenizem je krščansko versko gibanje, ki ga je začel nizozemski teolog in škof Kornelij Jansen v prvi polovici 17.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Janzenizem

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Johann Heinrich Lambert

Karl Friedrich Küstner

Karl Friedrich Küstner, nemški astronom, * 22. avgust 1856, Görlitz, † 15. oktober 1936.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Karl Friedrich Küstner

Katarina Velika

Katarina II.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Katarina Velika

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Književnost

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Krog

Kurtizana

Ludvika XV. Kurtizána (srednjefrancosko courtisane, severno italijansko narečje cortigiana, iz latinskega cohort-, cohors) je ženska, po navadi iz višjega družbenega sloja, ki je v preteklosti moškim iz višjih družbenih slojev v zameno za denar ali iz družbenih in/ali političnih koristi ponujala različne usluge.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Kurtizana

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Kvantna teorija polja

L'Encyclopédie

Naslovnica Enciklopedije Enciklopedija (francosko L'Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers) je bila enciklopedija iz 18.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in L'Encyclopédie

Laplaceov operator

Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Laplaceov operator

Lega

Léga ima več pomenov.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Lega

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Leonhard Euler

Limita

Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Limita

Lom

Lóm je pojav, ki nastane predvsem pri krhkih materialih, ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Lom

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Luna

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Lunini kraterji

Magnus Nyrén

Magnus Olaf Nyrén, švedski astronom, * 21. februar 1837, Brunskog, Värmland, Švedska, † 16. januar 1921, Stockholm, Švedska.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Magnus Nyrén

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Matematika

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Medicina

Mehanika tekočin

Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Mehanika tekočin

Mesec

Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Mesec

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Metafizika

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Meter

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Naravni satelit

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Nebesno telo

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Newtonovi zakoni gibanja

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Nihanje

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Nutacija

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Ohranitveni zakon

Osnovni izrek algebre

Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Osnovni izrek algebre

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Pariz

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Pierre Charles Le Monnier

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Pisatelj

Plemstvo

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Plemstvo

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Poldnevnik

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Polje (fizika)

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Pospešek

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Pravo

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Precesija

Religija

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Religija

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in René Descartes

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Sankt Peterburg

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Sila

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Sonce

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Splošna teorija relativnosti

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Stožec

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Težnost

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Tekočina

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Udarni krater

Valovna enačba

Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Valovna enačba

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Venera

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Vrsta (matematika)

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in William Thomson

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Zemlja

Zmaj (ozvezdje)

Zmaj je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Zmaj (ozvezdje)

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in Znanost

16. november

16.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in 16. november

1717

1717 (MDCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in 1717

1783

1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in 1783

29. oktober

29.

Poglej Jean le Rond d'Alembert in 29. oktober

Glej tudi

Francoski ateisti

Francoski enciklopedisti

Francoski glasbeni teoretiki

Razsvetljenski filozofi

Rojeni leta 1717

Umrli leta 1783

Člani Académie française

Člani Pruske akademije znanosti

Prav tako znan kot D'Alembert.

, Magnus Nyrén, Matematika, Medicina, Mehanika tekočin, Mesec, Metafizika, Meter, Naravni satelit, Nebesno telo, Newtonovi zakoni gibanja, Nihanje, Nutacija, Ohranitveni zakon, Osnovni izrek algebre, Pariz, Pierre Charles Le Monnier, Pisatelj, Plemstvo, Poldnevnik, Polje (fizika), Pospešek, Pravo, Precesija, Religija, René Descartes, Sankt Peterburg, Sila, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Stožec, Težnost, Tekočina, Udarni krater, Valovna enačba, Venera, Vrsta (matematika), William Thomson, Zemlja, Zmaj (ozvezdje), Znanost, 16. november, 1717, 1783, 29. oktober.