Hitreje kot brskalnik!
82 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Astronom, École polytechnique, Étienne Bézout, Baron, Binomska porazdelitev, Bourboni, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Copleyjeva medalja, Divergenca, Električni naboj, Električni potencial, Elektrika in magnetizem, Elektrostatika, Enačba, Fizik, Fontainebleau, François Jean Dominique Arago, Francija, Francozi, Geometer, Gostota, Gradient, Grenoble, Integral, Joseph Fourier, Joseph-Louis de Lagrange, Klasična mehanika, Kraljeva družba, Krater (razločitev), Krožnica, Krog, London, Luna, Magnetizem, Matematična fizika, Matematika, Mehanika, Michael Faraday, Napoleon Bonaparte, Navier-Stokesove enačbe, Nebesna mehanika, Neskončnost, Newtonov potencial, Optika, Pariz, Pierre-Simon Laplace, Pithiviers, Planet, ..., Poissonova enačba, Poissonova pega, Poissonova porazdelitev, Poissonovo število, Prostor Minkowskega, Razsežnost (vektorski prostor), Sedemletna vojna, Sfera, Sila, Skalar, Skalarno polje, Statistika, Tekočina, Telo, Tir, Točka, Uporabna matematika, Urad za dolžine, Valovna enačba, Variacijski račun, Vektorski prostor, Verjetnost, Verjetnostni račun, Vojak, William Rowan Hamilton, Zaporedje, Znanost, Zvezna funkcija, 1781, 1840, 21. junij, 25. april. Razširi indeks (32 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Adrien-Marie Legendre · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Astronom · Poglej več »
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in École polytechnique · Poglej več »
Étienne Bézout
Étienne Bézout, francoski matematik, * 31. marec 1730, Nemours, Seine-et-Marne, Francija, † 27. september 1783, Basses-Loges pri Fontainebleauju, Francija.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Étienne Bézout · Poglej več »
Baron
Baron je nižji plemiški naziv.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Baron · Poglej več »
Binomska porazdelitev
Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Binomska porazdelitev · Poglej več »
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Bourboni · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Carl Gustav Jakob Jacobi · Poglej več »
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Copleyjeva medalja · Poglej več »
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Divergenca · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Električni naboj · Poglej več »
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Električni potencial · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Elektrostatika · Poglej več »
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Enačba · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Fizik · Poglej več »
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Fontainebleau · Poglej več »
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in François Jean Dominique Arago · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Francozi · Poglej več »
Geometer
Izraz geometer.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Geometer · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Gostota · Poglej več »
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Gradient · Poglej več »
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Grenoble · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Integral · Poglej več »
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Joseph Fourier · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Klasična mehanika · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Kraljeva družba · Poglej več »
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Krater (razločitev) · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Krožnica · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Krog · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in London · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Luna · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Magnetizem · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Matematična fizika · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Matematika · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Mehanika · Poglej več »
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Michael Faraday · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Navier-Stokesove enačbe
Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Navier-Stokesove enačbe · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Nebesna mehanika · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Neskončnost · Poglej več »
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Newtonov potencial · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Optika · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Pariz · Poglej več »
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »
Pithiviers
Pithiviers je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loiret.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Pithiviers · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Planet · Poglej več »
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Poissonova enačba · Poglej več »
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Poissonova pega · Poglej več »
Poissonova porazdelitev
Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Poissonova porazdelitev · Poglej več »
Poissonovo število
Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Poissonovo število · Poglej več »
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Prostor Minkowskega · Poglej več »
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Sedemletna vojna · Poglej več »
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Sfera · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Sila · Poglej več »
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Skalar · Poglej več »
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Skalarno polje · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Statistika · Poglej več »
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Tekočina · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Telo · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Tir · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Točka · Poglej več »
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Uporabna matematika · Poglej več »
Urad za dolžine
Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Urad za dolžine · Poglej več »
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Valovna enačba · Poglej več »
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Variacijski račun · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Vektorski prostor · Poglej več »
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Verjetnost · Poglej več »
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Verjetnostni račun · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Vojak · Poglej več »
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in William Rowan Hamilton · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Zaporedje · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Znanost · Poglej več »
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in Zvezna funkcija · Poglej več »
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in 1781 · Poglej več »
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in 1840 · Poglej več »
21. junij
21.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in 21. junij · Poglej več »
25. april
25.
Novo!!: Siméon-Denis Poisson in 25. april · Poglej več »
Preusmerja sem:
Poisson, Simeon Poisson, Siméon Denis Poisson, Siméon Poisson.
