Kazalo
82 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Astronom, École polytechnique, Étienne Bézout, Baron, Binomska porazdelitev, Bourboni, Carl Friedrich Gauss, Carl Gustav Jakob Jacobi, Copleyjeva medalja, Divergenca, Električni naboj, Električni potencial, Elektrika in magnetizem, Elektrostatika, Enačba, Fizik, Fontainebleau, François Jean Dominique Arago, Francija, Francozi, Geometer, Gostota, Gradient, Grenoble, Integral, Joseph Fourier, Joseph-Louis de Lagrange, Klasična mehanika, Kraljeva družba, Krater (razločitev), Krožnica, Krog, London, Luna, Magnetizem, Matematična fizika, Matematika, Mehanika, Michael Faraday, Napoleon Bonaparte, Navier-Stokesove enačbe, Nebesna mehanika, Neskončnost, Newtonov potencial, Optika, Pariz, Pierre-Simon Laplace, Pithiviers, Planet, ... Razširi indeks (32 več) »
- Diplomiranci École Polytechnique
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Rojeni leta 1781
- Umrli leta 1840
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Adrien-Marie Legendre
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Astronom
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Siméon-Denis Poisson in École polytechnique
Étienne Bézout
Étienne Bézout, francoski matematik, * 31. marec 1730, Nemours, Seine-et-Marne, Francija, † 27. september 1783, Basses-Loges pri Fontainebleauju, Francija.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Étienne Bézout
Baron
Baron je nižji plemiški naziv.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Baron
Binomska porazdelitev
Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Binomska porazdelitev
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Bourboni
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Carl Friedrich Gauss
Carl Gustav Jakob Jacobi
Carl Gustav Jakob Jacobi, nemški matematik, * 10. december 1804, Potsdam, Nemčija, † 18. februar 1851, Berlin.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Carl Gustav Jakob Jacobi
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Copleyjeva medalja
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Divergenca
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Električni naboj
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Električni potencial
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Elektrika in magnetizem
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Elektrostatika
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Enačba
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Fizik
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Fontainebleau
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Siméon-Denis Poisson in François Jean Dominique Arago
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Francozi
Geometer
Izraz geometer.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Geometer
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Gostota
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Gradient
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Siméon-Denis Poisson in Grenoble
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Integral
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Joseph Fourier
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Joseph-Louis de Lagrange
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Klasična mehanika
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Kraljeva družba
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Krater (razločitev)
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Krožnica
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Krog
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Siméon-Denis Poisson in London
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Luna
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Magnetizem
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Matematična fizika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Matematika
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Mehanika
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Michael Faraday
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Napoleon Bonaparte
Navier-Stokesove enačbe
Navier-Stokesove enáčbe v mehaniki tekočin so sistem nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb, ki opisujejo nestacionarno gibanje stisljive newtonske viskozne tekočine.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Navier-Stokesove enačbe
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Nebesna mehanika
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Neskončnost
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Newtonov potencial
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Optika
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Pariz
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Pierre-Simon Laplace
Pithiviers
Pithiviers je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loiret.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Pithiviers
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Planet
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Poissonova enačba
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Poissonova pega
Poissonova porazdelitev
Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Poissonova porazdelitev
Poissonovo število
Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Poissonovo število
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Prostor Minkowskega
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Razsežnost (vektorski prostor)
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Sedemletna vojna
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Sfera
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Sila
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Skalar
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Skalarno polje
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Statistika
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Tekočina
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Telo
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Tir
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Točka
Uporabna matematika
letalskega krila Uporábna matemátika je veja matematike, ki se ukvarja z matematičnimi tehnikami v uporabi matematičnega znanja na drugih področjih, kot je na primer tehniška matematika.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Uporabna matematika
Urad za dolžine
Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Urad za dolžine
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Valovna enačba
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Variacijski račun
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Vektorski prostor
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Verjetnost
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Verjetnostni račun
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Vojak
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Poglej Siméon-Denis Poisson in William Rowan Hamilton
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Zaporedje
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Znanost
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Siméon-Denis Poisson in Zvezna funkcija
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Siméon-Denis Poisson in 1781
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Siméon-Denis Poisson in 1840
21. junij
21.
Poglej Siméon-Denis Poisson in 21. junij
25. april
25.
Poglej Siméon-Denis Poisson in 25. april
Glej tudi
Diplomiranci École Polytechnique
Prejemniki Copleyjeve medalje
Rojeni leta 1781
Umrli leta 1840
Prav tako znan kot Poisson, Siméon Poisson, Siméon Denis Poisson.