Kazalo
366 odnosi: Abesinska zlatovranka, Adenozin trifosfat, Alex Kraaijeveld, Alge, Alpski kozorog, Ameriški bizon, Anatomija, Antropologija, Aposematizem, Ara, Arhaični Homo sapiens, Arheje, Astrobiologija, Avstralopitek, Avtotrof, Ščurki, Šimpanzi, Šuštarji, Členonožci, Človečnjaki, Človeška ribica, Črni bor, Bacillus, Bakterije, Bakteriofag, Balkanski bor, Barvna slepota, Belka, Beloglavi jastreb, Berkut, Biček, Bičkarji ovratničarji, Bioakustika, Biocenoza, Biofizika, Biogeografija, Bioindikator, Bioinformatika, Biokemija, Biološko kopičenje, Biologija, Biologija človeka, Bionika, Biopsihologija, Biotehnologija, Biotop, Bolečina, Bolezen, Bor (drevo), Borovke, ... Razširi indeks (316 več) »
Abesinska zlatovranka
Abesínska zlatovránka (znanstveno ime Coracias abyssinica) je vrsta ptičev iz reda vpijatov (Coraciiformes).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Abesinska zlatovranka
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Adenozin trifosfat
Alex Kraaijeveld
Alex Robert Kraaijeveld, nizozemski biolog, * 1962.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Alex Kraaijeveld
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Alge
Alpski kozorog
Álpski kozoróg (znanstveno ime Capra ibex) je kozi sorodna visokogorska žival.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Alpski kozorog
Ameriški bizon
Ameriški bizon (tudi Ameriški bivol po angl. besedi Buffalo; znanstveno ime Bison bison) živi v prerijah Severne Amerike.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ameriški bizon
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Anatomija
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Antropologija
Aposematizem
doi.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Aposematizem
Ara
Ára (znanstveno ime Ara) je rod pravih papig, ki je razširjen od južne Mehike do brazilskih gozdov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ara
Arhaični Homo sapiens
Rekonstruirana lobanja neandertalca Arháični Homo sapiens je okviren izraz za različne prednike človeka, ki so se razvili iz pokončnega človeka in so sodeč po ostankih okostij živeli v obdobju, ki se je začelo pred 500.000 leti (v srednji kameni dobi).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Arhaični Homo sapiens
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Arheje
Astrobiologija
elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Astrobiologija
Avstralopitek
Rod avstralopítek (znanstveno ime Australopithecus) (latinsko australis »južna«, grško pithekos »opica«) je skupina izumrlih človečnjakov, zelo sorodna rodu človek.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Avstralopitek
Avtotrof
heterotrofi. Fotosinteza je glavni način, s katerim rastline, alge in mnoge bakterije proizvajajo organske spojine ter kisik iz ogljikovega dioksida in vode (zelena puščica). Avtotróf je organizem, ki proizvaja kompleksne organske spojine (kot so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine) iz preprostih snovi, ki so prisotne v njegovi okolici, v splošnem z uporabo energije iz svetlobe (fotosinteza) ali anorganskih kemijskih reakcij (kemosinteza).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Avtotrof
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ščurki
Šimpanzi
Šimpanzi (znanstveno ime Pan) so rod opic iz družine človečnjakov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Šimpanzi
Šuštarji
Šuštarji (znanstveno ime Pyrrhocoridae) so po vsem svetu razširjena družina stenic z več kot 300 vrstami.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Šuštarji
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Členonožci
Človečnjaki
Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Človečnjaki
Človeška ribica
Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnjice v Hercegovini.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Človeška ribica
Črni bor
Črni bor (znanstveno ime Pinus nigra) je vrsta bora.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Črni bor
Bacillus
Bacillus je rod paličastih grampozitivnih bakterij, ki so povečini gibljive.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bacillus
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bakterije
Bakteriofag
Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bakteriofag
Balkanski bor
Pinus peuce (makedonski bor ali balkanski bor) (srbohrvaško/makedonsko молика, molika; bolgarsko бяла мура, Byala mura) je vrsta bora, ki izvira iz gora Makedonije, Bolgarije, Albanije, Črne gore, Kosova, skrajemi jugozahodu Srbije in skrajni sever Grčije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Balkanski bor
Barvna slepota
Bárvna slepôta pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Barvna slepota
Belka
Bélka (tudi snežni jereb; znanstveno ime Lagopus muta), je majhna ptica iz reda kur (Galliformes), natančneje iz družine poljskih kur (Phasianidae).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Belka
Beloglavi jastreb
Beloglávi jástreb (znanstveno ime Gyps fulvus) je ujeda iz družine kraguljev, predstavnik jastrebov Starega sveta.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Beloglavi jastreb
Berkut
Berkút (znanstveno ime Aquila chrysaetos daphanea) je evrazijska podvrsta planinskega orla.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Berkut
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biček
Bičkarji ovratničarji
Bičkarji ovratničarji (znanstveno ime Choanoflagellata) so živalski bičkarji (Zooflagellata), ki živijo posamično ali v kolonijah.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bičkarji ovratničarji
Bioakustika
Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bioakustika
Biocenoza
Biocenoza ali življenjska združba je živi del ekosistema.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biocenoza
Biofizika
Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biofizika
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biogeografija
Bioindikator
Primer bioindikatorskega organizma so lišaji, ki so občutljivi na onesnaženje zraka Bioindikator je organizem, ki ga uporabljamo za oceno (»indikacijo«) stanja določenega ekosistema.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bioindikator
Bioinformatika
Bioinformatika je računalniško preučevanje bioloških podatkov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bioinformatika
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biokemija
Biološko kopičenje
Biološko kopičenje ali bioakumulácija je splošen izraz za kopičenje določenih strupenih snovi v organizmu oziroma v delu organizma.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biološko kopičenje
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biologija
Biologija človeka
Biologija človeka je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo, fizično antropologijo in medicino, predmet preučevanja katere je človek.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biologija človeka
Bionika
Biónika je biološka veda, ki preučuje funkcije živih bitij in s tem rešuje tehniške probleme.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bionika
Biopsihologija
Biopsihologija, znana tudi kot biološka psihologija, psihobiologija, Merriam-Webster's Online Dictionary ali vedenjska nevroznanost je uporaba osnov biologije (predvsem nevrobiologije) za preučevanje fizioloških, genetskih in razvojnih mehanizmov vedenja.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biopsihologija
Biotehnologija
Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biotehnologija
Biotop
Biotop je življenjski prostor organizmov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Biotop
Bolečina
Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev (bolečinskih receptorjev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bolečina
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bolezen
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bor (drevo)
Borovke
Borovke (znanstveno ime Pinaceae) so družina dreves in grmičevja iz debla iglavcev, ki rastejo po večjem delu severne poloble.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Borovke
Bosanski bor
Bosanski bor ali Heldreichov bor, znanstveno ime Pinus holdreichii (sinonim P. leucodermis; družina Pinaceae) je vrsta bora, ki izvira iz goratih območij Balkana in južne Italije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Bosanski bor
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Botanika
Brkati ser
Brkáti sêr (latinsko znanstveno ime Gypaetus barbatus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Gypaetus.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Brkati ser
Carar
'' Turdus viscivorus '' Cárar (znanstveno ime Turdus viscivorus) je vrsta ptice pevke, podobna cikovtu in gnezdi na drevesih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Carar
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Carl Linnaeus
Carl Woese
Carl Richard Woese, ameriški mikrobiolog in biofizik, * 15. julij 1928, Syracuse, New York, Združene države Amerike, † 30. december 2012, Urbana, Illinois, ZDA.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Carl Woese
Celična biologija
Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Celična biologija
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Celična membrana
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Celica
Cemprin
Cemprin, tudi švicarski bor ali limba (znanstveno ime Pinus cembra) je vrsta bora, ki se pojavlja v Alpah in Karpatih, na Poljskem (Tatre), v Švici, Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji (samo na Smrekovcu, Raduhi in Peci), na Slovaškem, v Ukrajini in Romuniji.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Cemprin
Centriol
Centriol je celična struktura, ki je le v živalski celici in celici nekaterih nižjih rastlin.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Centriol
Cevonosci
Cevonósci (znanstveno ime Procellariiformes) (iz, vihar) so red ptic, v katerega običajno spadajo štiri družine.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Cevonosci
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Charles Darwin
Charles Gald Sibley
Charles Gald Sibley, ameriški ornitolog in molekularni biolog, * 7. avgust 1917, Fresno, Kalifornija, ZDA, † 12. april 1998, Santa Rosa, Kalifornija.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Charles Gald Sibley
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Citoplazma
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Citosol
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Deblo (taksonomija)
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Deoksiribonukleinska kislina
Deseteronožci
Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Deseteronožci
Dnevni metulji
Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Dnevni metulji
Dolgonoge kure
Dolgonóge kúre (znanstveno ime Tinamiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo edino družino, Tinamidae.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Dolgonoge kure
Domača koza
Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Domača koza
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Družina (biologija)
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Dvočlensko poimenovanje
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Dvoživke
Dvogrba kamela
Dvogrba ali baktrijska kamela (znanstveno ime Camelus bactrianus) je velik sodoprsti kopitar, ki izvira iz Azije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Dvogrba kamela
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Dvokaličnice
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ekologija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ekosistem
Embriologija
Embriologija (iz embrio - zarodek) je znanost zgodnjega razvoja organizmov, med enoceličnim stanjem (splošneje, zigoto) in začetkom prostega življenja.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Embriologija
Emu
Emu (znanstveno ime Dromaius novaehollandiae) je največja avtohtona vrsta ptiča v Avstraliji in za nojem druga največja na svetu.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Emu
Enakokrili kačji pastirji
Enakokrili kačji pastirji (znanstveno ime Zygoptera) so podred kačjih pastirjev, v katerega uvrščamo približno polovico od 5.500 znanih vrst kačjih pastirjev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Enakokrili kačji pastirji
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Endemit
Enocelični organizem
Alga ''Valonia ventricosa'' je med največjimi enoceličnimi vrstami. Ênocélični organízem ali ênocéličar, tudi úniceluláren organízem, je organizem, ki sestoji iz samo ene celice, v nasprotju z večceličnim organizmom, ki sestoji iz več celic.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Enocelični organizem
Enogrba kamela
Enogrba kamela ali dromedar (znanstveno ime Camelus dromedarius) je velik sodoprsti kopitar, ki ga gojijo v puščavskih predelih severne Afrike, Srednjega vzhoda ter vse do Kavkaza.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Enogrba kamela
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Enokaličnice
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Entomologija
Epidemiologija
Epidemiologija je veda o pogostnosti, razporeditvi in vzročnosti pojavljanja kake bolezni ali drugih, za zdravje pomembnih pojavov (poškodbe, alkoholizem, kajenje, prakticiranje nevarne spolnosti itd.) v določeni populaciji in ima ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju javnozdravstvene politike.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Epidemiologija
Epiornis
Epiornis (znanstveno ime Aepyornis) je izumrl rod orjaških neletečih ptičev, sorodnih nojevcem, katerega predstavniki so živeli na Madagaskarju.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Epiornis
Ernest Mayer
Ernest Mayer, slovenski botanik, * 10. november 1920, Zgornji Tuhinj, † 17. marec 2009.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ernest Mayer
Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ernst Haeckel
Ernst Mayr
Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ernst Mayr
Etiopski kozorog
Etiópski kozoróg (znanstveno ime Capra walie) je divja koza z velikimi rogovi, ki živi na ozkih skalnih policah Simienskega gorovja v severni Etiopiji na približno 2.500 do 4.500 m nadmorske višine.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Etiopski kozorog
Etiopski volk
Etiópski vólk (znanstveno ime Canis simensis; amharsko ተኵላ täkʷula, 'volk' ali ቀይ ቀበሮ kej kebero, 'rdeča lisica'), znan tudi kot abesinski volk, rdeči šakal ali rdeča lisica, simienski šakal ali simienska lisica (čeprav ni v sorodu ne s šakalom, ne z lisico), je ena od najredkejših in najbolj ogroženih vrst iz družine psov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Etiopski volk
Etologija
Etologíja (grško ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je znanstvena veda znotraj zoologije, ki preučuje vedenje živali.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Etologija
Evgenika
Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Evgenika
Evglena
Zgradba evglene: 1 - biček, 2 - očesna pega, 3 - škrob, 4 - kloroplast, 5 - vakuola, 6 - celično jedro Evglena ali lepoočnica (znanstveno ime Euglena) je enocelični bičkasti evkariont, ki ga uvrščamo med evglenofite.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Evglena
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Evkarionti
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Evolucija
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Evolucija človeka
Evolucijska biologija
Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Evolucijska biologija
Fenek
Fenek ali puščavska lisica (znanstveno ime Vulpes zerda) je majhna lisica, ki živi v saharskem delu severne Afrike in na Arabskem polotoku.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Fenek
Fenologija
Fenologija (iz grške besede φαινομαι, phainomai - pojaviti se) je veja ekologije, ki proučuje zakonitosti periodičnih pojavov v razvojnem ciklu rastlin in živali ter ugotavlja njihovo odvisnost od sezonskih in letnih nihanjh podnebnih dejavnikov okolja.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Fenologija
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Filogenija
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Fiziologija
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Floem
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Fotosinteza
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Gen
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Genetika
Genetsko inženirstvo
Genétsko inženirstvo ali génsko inženírstvo je tehnologija, ki omogoča gensko rekombinacijo oziroma umetno sestavlja molekulo DNK iz različnih zaporedij nukleotidov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Genetsko inženirstvo
Giboni
Giboni (znanstveno ime Hylobatidae) so brezrepe opice z dolgimi rokami.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Giboni
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Gliste
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Glive
Gnezdo
Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Gnezdo
Golobi
Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Golobi
Golobje
Golóbje (tudi golobi, znanstveno ime Columbiformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo dve družini.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Golobje
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Govedo
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Gozd
Gregor Mendel
Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Gregor Mendel
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Habitat
Hardy-Weinbergovo načelo
ordinata) v populaciji Hardy-Weinbergovo načelo (tudi Hardy-Weinbergovo pravilo, Hardy-Weinbergov zakon ali Hardy-Weinbergov izrek) je v populacijski genetiki načelo, ki pravi, da so razmerja med zastopanostjo (frekvenco) alelov in genotipov v populaciji konstantna, če nanje deluje samo naključno prerazporejanje teh alelov pri nastanku spolnih celic in njihovo naključno kombiniranje ob oploditvi.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Hardy-Weinbergovo načelo
Hermafrodit
Hermafrodit ali dvospolnik je organizem, pri katerem se hkrati pojavijo moški in ženski spolni znaki.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Hermafrodit
Herpetologija
Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Herpetologija
Heterotrof
Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Heterotrof
Hibernacija
Jež je ena izmed živali, ki hibernirajo Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri kateremu se umiri srčni utrip, zniža telesna temperatura, presnova se upočasni, z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Hibernacija
Hidra
Hidra je lahko.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Hidra
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Histologija
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Homo erectus
Homo habilis
Homo habilis oziroma spretni človek je prva človeška oblika v človeški evoluciji.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Homo habilis
Horologija
Horologija ('preučevanje časa', povezano z latinskim horologium iz grščine ὡρολόγιον, 'instrument za določanje ure', iz ὥρα hṓra 'ura, čas' in -o- interfiks in pripona -logija) je proučevanje merjenja časa.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Horologija
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Hrana
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Hrast
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Hrošči
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Iglavci
Iglica
Íglica (znanstveno ime Belone belone) je pelaška riba roparica, ki živi tudi v Jadranskem morju.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Iglica
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Iglokožci
Ihtiologija
Ihtiologija (iz grških ikhthu - ribe, logos - znanost) je veja zoologije, ki preučuje ribe.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ihtiologija
Ikra
Ikre slanika Ikre so jajčeca rib in nekaterih drugih nevretenčarjev kot so raki, morske zvezde, morski ježki...
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ikra
Imunizacija
otroški ohromelosti. Imunizacija je naravno ali umetno povzročanje odpornosti proti okužbam.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Imunizacija
Imunologija
Imunologija je veja medicine, ki se ukvarja s preučevanjem imunskega sistema za potrebe zdravljanja.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Imunologija
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Insulin
Interfaza
Prikaz interfaze; kromatin se še ni zgostil in v celici še vedno potekajo vse funkcije normalno. Prikaz celičnega jedra v interfazi (najverjetneje fazi G1). Interfaza je ena od faz celičnega ciklusa, v kateri se celica zadržuje večino časa.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Interfaza
Intermediarni filament
Intermediarni filamenti (krajš. IF) so strukturne komponente, ki gradijo celični citoskelet, in jih najdemo v celicah vretenčarjev, pa tudi številnih nevretenčarjev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Intermediarni filament
Intron
Introni in eksoni, ki sestavljajo določen gen. Introni so nekodirajoči odseki DNK znotraj določenega gena, ki ločujejo eksone.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Intron
Invazivna vrsta
Invazivna vrsta je tujerodna vrsta, ki se hitro širi v novi areal in uspeva v naravnih habitatih, tako da s svojo prisotnostjo in pogostostjo povzroča opazne spremembe v strukturi in/ali funkciji ekosistema.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Invazivna vrsta
Ionski kanalček
Trirazsežnostna struktura nikotinskega receptorja, ki deluje kot ionski kanalček Ionski kanalček, tudi ionski kanal ali membranska pora, je transmembranska beljakovina, ki skozi plazmalemo oblikuje odprtino, ki omogoča transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico in obratno.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ionski kanalček
Islandski lišaj
Islandski lišaj (znanstveno ime Cetraria islandica) je steljčnica iz družine parmelijevk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Islandski lišaj
Jajčece
Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Jajčece
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Jajce
Jantar
Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Jantar
Jean Louis Rodolphe Agassiz
Jean Louis Rodolphe Agassiz, švicarski paleontolog, glaciolog in geolog, * 28. maj 1807, Haut-Vully, Švica, † 14. december 1873, Cambridge, ZDA.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Jean Louis Rodolphe Agassiz
Jeglič
Jeglič je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 273 oseb.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Jeglič
Jesen (drevo)
Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Jesen (drevo)
Jesetri
Jesetri (znanstveno ime Acipenseridae) so družina rib žarkoplavutaric, v katero uvrščamo 22 vrst v štirih rodovih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Jesetri
Johann Daniel Titius
Johann Daniel Titius (tudi Tietz), nemški astronom, fizik in biolog, * 2. januar 1729, Konitz, Prusija (sedaj Hojnice, Poljska), † 11. december 1796, Wittenberg, Saška (sedaj Nemčija).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Johann Daniel Titius
Johann Hermann
Johann (Jean ?) Hermann, francoski zdravnik, naravoslovec in zoolog, * 31. december 1738, Barr, Bas-Rhin, Francija, † 4. oktober 1800, Strasbourg, Francija.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Johann Hermann
John Latham (prirodoslovec)
John Latham, FRS, angleški zdravnik in prirodoslovec, * 27. junij 1740, Eltham, Anglija, † 4. februar 1837, Winchester.
Poglej Seznam bioloških vsebin in John Latham (prirodoslovec)
Josephus Nicolaus Laurenti
Josephus Nicolaus Laurenti, avstrijski naravoslovec, * 4. december 1735, Dunaj, † 17. februar 1805.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Josephus Nicolaus Laurenti
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kačji pastirji
Kazuar
Kazuár oz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kazuar
Kazuarji
Kazuárji in kázuarji (znanstveno ime Casuariidae) so družina noju podobnih ptic iz reda avstralskih tekačev (Casuariiformes).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kazuarji
Kinologija
Kinologíja (iz grščine: κύων (rod. κύνος), kyn, »pes«; in λόγος, logos, »veda, znanje«) je skupno ime za dejavnost ljudi, ki se ukvarjajo z vzrejo domačih psov oz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kinologija
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kiti
Kivi (ptica)
Kívi (znanstveno ime Apteryx) je edini rod ptičev iz družine kivijev (Apterygidae). Živi samo na Novi Zelandiji. To družino so tradicionalno uvrščali v red nojevcev, po trenutno sprejeti klasifikaciji pa predstavlja samostojen red kivijev (Apterygiformes). Te nenavadne živali so morda kdaj živele tudi v drugih delih sveta, zdaj pa jih ni moč najti nikjer drugje kot na novozelandskem otočju.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kivi (ptica)
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Klopi
Kolibriji
Kolíbriji (znanstveno ime Trochilidae) so družina majhnih ptic.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kolibriji
Kolobarniki
Deževnika Kolobarniki so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kolobarniki
Komodoški varan
Komodoški varan (znanstveno ime Varanus komodoensis), znan tudi kot komodoški zmaj, je vrsta kuščarja, ki živi na otokih Komodo, Rinca, Flores, Gili Motang in Gili Dasami v osrednji Indoneziji.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Komodoški varan
Kormoran
Kormorán, tudi veliki kormoran (znanstveno ime Phalacrocorax carbo), je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi po večjem delu starega sveta in na vzhodnih obalah Severne Amerike.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kormoran
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Koruza
Kotačniki
Kotačniki (znanstveno ime Rotifera) so mikroskopsko majhni organizmi, ki se premikajo z vencem lovk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kotačniki
Kozača
Kozača (znanstveno ime Strix uralensis) je srednje velika sova iz rodu Strix, ki živi v Evropi (razen njenega zahodnega dela) in celotni Srednji Aziji do Daljnega vzhoda.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kozača
Kraljestvo (biologija)
Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kraljestvo (biologija)
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Krilate žuželke
Kriptozoologija
Kríptozoologíja (grško κρυπτος: kryptos - 'tajen', 'skrit' + zoos, 'živalski' + logos, 'znanost') je biološka veda o doslej še nedokaznem obstoju nekaterih živalskih vrst, kot so npr.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kriptozoologija
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kritosemenke
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ksilem
Kvantitativna genetika
Kvantitativna genetika je veja genetike, ki preučuje kontinuirane kvantitativno merljive lastnosti in ugotavlja, kolikšen delež variance v fenotipu je mogoče pojasniti z varianco v genotipu oz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Kvantitativna genetika
Legati
Legáti (znanstveno ime Meropidae) so družina ptic iz reda vpijatov (Coraciiformes).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Legati
Lev
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Lev
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Levitev
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Libanonska cedra
Limnologija
Limnologija je veda, ki se ukvarja z raziskavo celinskih voda.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Limnologija
Mahovnjaki
Mahovnjaki (mahɔvnjaki) so skupina bilateralnih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mahovnjaki
Maks Wraber
Maks Wraber, slovenski botanik, * 16. september 1905, Kapla na Kozjaku, † 14. maj 1972, Ljubljana.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Maks Wraber
Maločlenarji
Maločlenarji (znanstveno ime Oligomeria) so opuščen takson živali, ki so ga po starejši klasifikaciji (najbolj znan tak sistem je bil Hadžijev) obravnavali na rangu debla.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Maločlenarji
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mehkužci
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Metulji
Mišaki
Mišáki (tudi kóliji) (znanstveno ime Coliiformes) so red majhnih ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Coliidae.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mišaki
Migetalka
Mikroskopska slika migetalk Migetálka ali cílij je nitasti organel evkariontske celice.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Migetalka
Mikologija
Mikologija Mikologija (grško μύκης, mukes - gliva) je veda in znanost, ki se ukvarja z glivami, njihovimi genetskimi in biokemičnimi lastnostmi, njihovo taksonomijo in njihovim gospodarskim pomenom (npr. penicilin v medicini; glive kvasovke pri pridelovanju piva, vina, sira; užitne gobe), kot tudi z nevarnostmi, s katerimi so povezane, npr.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mikologija
Mikrobiolog
francoski mikrobiolog in kemik Mikrobiolog je znanstvenik, ki deluje na področju mikrobiologije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mikrobiolog
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mikrobiologija
Mikrovilus
Mikrovili so submikroskopski cilindrični izrastki na apikalnem površju nekaterih epitelijskih celic, zlasti tistih, ki hitro sprejemajo snovi (na primer jetrne celice in celice primarne zvite cevke nefrona).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mikrovilus
Mnogočlenarji
Mnogočlénarji (znanstveno ime Polymeria) so opuščen takson živali, ki so ga po starejši klasifikaciji (najbolj znan tak sistem je bil Hadžijev) obravnavali na rangu debla.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mnogočlenarji
Mnogoščetinci
Mnogoščetínci (znanstveno ime Polychaeta) so razred mnogočlenarjev iz poddebla kolobarnikov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mnogoščetinci
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mnogoceličar
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Modrozelene cepljivke
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Molekularna biologija
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Morfologija (biologija)
Morska biologija
Koralni grebeni so kompleksni morski ekosistemi z izredno biotsko raznovrstnostjo Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih (brakičnih) vodah.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Morska biologija
Morski konjiček
Morski konjiček (znanstveno ime Hippocampus) rod rib žarkoplavutaric, zelo koščenih rib s podolgovato, suho glavo, ki nekoliko spominja na konjsko.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Morski konjiček
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Morski psi
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mravlje
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mutacija
Mutagen
Ultravijolični foton lahko poškoduje DNK molekule in povzroči izbočenje ter nepravilno delovanje. Mutagen (dobesedno sprememba izvora) je fizični ali kemični dejavnik, ki spreminja genetski material, po navadi DNK, organizma in s tem poveča pogostost mutacij naravnega sistema.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Mutagen
Nalezljiva bolezen
Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Nalezljiva bolezen
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Naravoslovje
Navadna lisica
Navádna lisíca ali rdéča lisíca (znanstveno ime Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiv sesalec iz družine psov (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Navadna lisica
Navadni morski pes
Navadni morski pes (znanstveno ime Mustelus mustelus) je v slovenskem morju najpogostejša vrsta morskih psov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Navadni morski pes
Neandertalec
Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Neandertalec
Nečlenarji
Nečlenarji (znanstveno ime Ameria) so opuščen takson živali, ki so ga po starejši klasifikaciji (najbolj znan tak sistem je bil Hadžijev) obravnavali na rangu debla.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Nečlenarji
Nekrilate žuželke
Nekrilate žuželke (znanstveno ime Apterygota) so podrazred žuželk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Nekrilate žuželke
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Netopirji
Nitkarji
Nítkarji (znanstveno ime Nemertea; ponekod tudi Nemertina, Nemertinea ali Nemertini) so deblo nečlenarjev, ki ga sestavlja okoli 1200 vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Nitkarji
Nočni metulji
Nočni metulji ali nočniki so običajno manj barviti od dnevnih metuljev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Nočni metulji
Noga človeka
Noga človeka je v anatomiji človeka opredeljena kot spodnja okončina (membrum inferius), ki obsega stegno, koleno, golen in stopalo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Noga človeka
Noj
Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je ena od dveh vrst reda nojevcev, ki obe spadata v družino nojev (Struthionidae) ter rodu Struthio.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Noj
Noj (rod)
Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Noj (rod)
Nojevci
Nójevci (znanstveno ime Struthioniformes) so red ptic iz nadreda staročeljustnic (Paleognathae), ena najstarodavnejših še živečih skupin ptic.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Nojevci
Notranji zajedavec
Notranji zajedavec ali endoparazit je zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Notranji zajedavec
Ožigalkarji
Ožigalkarji (znanstveno ime Cnidaria) so skupina pravih mnogoceličarjev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ožigalkarji
Obmorski bor
Obmorski bor (znanstveno ime Pinus pinaster) je drevo, ki spada v družino borovk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Obmorski bor
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Oko
Oljkovke
Oljkovke (znanstveno ime Oleaceae), družina rastlin z okoli 600 vrstami v tropih in zmernih predelih, manjkajo v tihomorskih predelih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Oljkovke
Onkologija
Onkologíja je veja medicine, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnostiko in zdravljenjem raka, pa tudi rehabilitacijo rakavih bolnikov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Onkologija
Ontogenija
zarodki v različnih fazah razvoja Ontogenija, tudi ontogeneza (οντογένεση) ali morfogeneza, je razvoj in spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do odrasle oblike in nato smrti.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ontogenija
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Opraševanje
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Oprsje
Orel
Orli (znanstveno ime Aquila) so rod ujed iz družine kraguljev (Accipitridae), v katerega uvrščamo 11 vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Orel
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Organizem
Ornitologija
Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ornitologija
Ostriga
''Crassostrea gigas'' Ostriga je skupno ime za več nesorodnih skupin školjk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ostriga
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pajki
Pajkovci
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pajkovci
Paleontologija
Ene najpomembnejših sledi v preteklost so fosili. Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Paleontologija
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Parjenje
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Patologija
Pavel Grošelj
Pavel Grošelj, slovenski biolog, kulturni delavec in prešernoslovec, * 9. februar 1883, Ljubljana, † 26. januar 1940, Zagreb.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pavel Grošelj
Pes
Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pes
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pesticid
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pierre André Latreille
Pijavke
Pijávke (znanstveno ime Hirudinea) so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pijavke
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pingvini
Pinija
Pínija (znanstveno ime Pinus pinea), znana tudi pod imenom italijanski bor, sredozemski bor ali dežnik je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pinija
Pipalkarji
Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pipalkarji
Pira
Pira (znanstveno ime Triticum spelta) je rastlina, ki spada med prva gojena žita.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pira
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Plankton
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Plazilci
Ploski črvi
Plòski čŕvi ali plôskavci (znanstveno latinsko ime Plathelminthes) so sploščene živali dvobočno simetrične oblike.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ploski črvi
Podančica
Podančica (znanstveno ime Enterobius) je rod 2-10 mm dolgemu črvu podobnih črevesnih zajedavcev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Podančica
Podvrsta (biologija)
Podvrsta (v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot subsp. ali ssp.) je v biologiji taksonomska stopnja, nižja od vrste, in hkrati ime taksona na tej stopnji.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Podvrsta (biologija)
Polarna lisica
Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Polarna lisica
Polarni slapnik
Polarni slapnik (znanstveno ime Gavia arctica) je vodni ptič iz družine slapnikov, ki gnezdi na severu Evrazije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Polarni slapnik
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Polkrilci
Ponirki
Ponírki, tudi potápniki in potapljávci (znanstveno ime Podicipediformes), so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Podicipedidae.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ponirki
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Populacija (biologija)
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Praživali
Praptič
Práptìč ali arheópteriks (znanstveno ime Archaeopteryx lithographica) je splošno priznan kot najstarejši znan ptič.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Praptič
Pravi mnogoceličarji
Právi mnogocéličarji ali evmetazóji (znanstveno ime Eumetazoa) so naprednejša skupina mnogoceličarjev, ki že imajo tkiva, organe in organske sisteme.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pravi mnogoceličarji
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Pršice
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Preobrazba (biologija)
Prepeličarji
Prepelíčarji (znanstveno latinsko ime Turniciformes) so red ptic, v katerega običajno spada majhna in edina družina.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Prepeličarji
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Prokarionti
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Protisti
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Prvaki
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Psi
Psi (družina)
Psi (znanstveno ime Canidae) so družina sesalcev in spadajo med zveri.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Psi (družina)
Psihiatrija
Psihiatrija je zdravstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem duševnih motenj.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Psihiatrija
Psihofizika
Psihofizika se ukvarja s preučevanjem odnosa med dražljaji in občutki, ki jih ti dražljaji sprožijo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Psihofizika
Ptič neletalec
Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ptič neletalec
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ptiči
Puromicin
Strukturna formula molekule puromicina Puromicín je antibiotik iz skupine aminonukleozidov, ki ga proizvaja bakterija Streptomyces alboniger.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Puromicin
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Raki
Rakovice
Rakovice, tudi kratkorepci (znanstveno ime Brachyura) uvrščamo med deseteronožce, ker imajo pet parov nog hodilk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rakovice
Rakun
Rakun (znanstveno ime Procyon lotor), znan tudi kot severnoameriški rakun je srednje velik sesalec, ki izvira iz Severne Amerike.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rakun
Rakunasti pes
Rakunasti pes, tudi rakunji pes ali enok (znanstveno ime Nyctereutes procyonoides) je majhna zver iz družine psov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rakunasti pes
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rastline
Razmnoževanje
Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Razmnoževanje
Raznokrili kačji pastirji
Raznokríli káčji pastírji (znanstveno ime Anisoptera) so nižji red v redu kačjih pastirjev Odonata in jih spoznamo po velikih sestavljenih očeh, dveh parih močnih prosojnih kril, ki jih ob mirovanju držijo vodoravno, in podolgovatem trupu.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Raznokrili kačji pastirji
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Razred (biologija)
Razvojna biologija
Razvojna biologija je študij procesov, pri katerih organizmi rastejo in se razvijajo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Razvojna biologija
Rdeči bor
Rdeči bor (znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rdeči bor
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Red (biologija)
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ribe
Ribji orel
Ríbji ôrel (znanstveno ime Pandion haliaetus) je ptica, malo večja od kanje, iz reda ujed (Accipitriformes) in družine ribjih orlov (Pandionidae), ki ovsega le dve vrsti.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ribji orel
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ribonukleinska kislina
Ribosom
Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ribosom
Roženkravt
Róženkravt (znanstveno ime Pelargonium radens) je rastlina trajnica, uporabjena tudi kot cvetlica za okras na vrtu.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Roženkravt
Robert Brown
Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Robert Brown
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rod (biologija)
Rojstvo
Ženska med rojevanjem na porodnem stolu, okoli 1515. Rojstvo (telitev pri živini in kotitev pri ostalih sesalcih) označuje pri živalih zaključek obdobja zarodka, ko postane osebek neodvisen od materinega telesa oz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rojstvo
Rosnica
Rosnica ali sivka (znanstveno ime Rana dalmatina) je dvoživka iz rodu Rana (prava žaba).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rosnica
Ruševec
Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ruševec
Rušje
Rušje (znanstveno ime Pinus mugo) je vrsta rodu Pinus, ki spada v družino borovk (Pinaceae).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Rušje
Sébastien Vaillant
Sébastien Vaillant, francoski zdravnik, kirurg in botanik, * 26. maj 1669, Vigny (departma Val-d'Oise), Francija, † 20. maj 1722, Pariz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Sébastien Vaillant
Sesači
Sesači (znanstveno ime Trematoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Sesači
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Sesalci
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Seznam
Seznam biologov
Seznam biologov je krovni seznam.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Seznam biologov
Seznam ornitologov
Seznam znamenitih ornitologov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Seznam ornitologov
Sinekologija
Sinekologija je veda, ki proučuje med seboj odvisne skupine osebkov, ki ustvarjajo določeno celoto.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Sinekologija
Sistematika
Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Sistematika
Slapnik
Slapnik je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Slapnik
Slapniki
Slápniki (tudi slapníki, znanstveno ime Gaviiformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo le istoimensko družino slapnikov (Gaviidae).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Slapniki
Smrdokavra
Smrdokavra, vodéb ali vdáb (znanstveno ime Upupa epops) je ptič iz reda kljunorožcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Smrdokavra
Sodoprsti kopitarji
Sodoprsti kopitarji oz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Sodoprsti kopitarji
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Sopomenka
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Spužve
Srna
Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Srna
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Stenice
Stepske kokoške
Stépske kokóške (tudi stépske prepelíce) (znanstveno ime Pterocliformes) so red srednje velikih ptic, ki ga sestavlja ena sama družina - Pteroclidae, vanjo pa uvrščamo 16 vrst v dveh rodovih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Stepske kokoške
Stonoge
Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Stonoge
Strakoš
Strakoš ''Hydrobates pelagicus'' Strákoš ali evrópski strákoš (znanstveno ime Hydrobates pelagicus) je manjša morska ptica iz reda cevonoscev Procellariiformes.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Strakoš
Strakoši
Strákoši (znanstveno ime Hydrobatidae) so družina manjših morskih ptic iz reda cevonoscev (Procellariiformes).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Strakoši
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Strunarji
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Takson
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Taksonomija
Termogeneza
telesno temperaturo Termogéneza je proces, s katerim toplokrvne (homeotermne) živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Termogeneza
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Tipalnica
Togotnik
Togotnik (znanstveno ime Philomachus pugnax) je srednje velik ptič iz reda pobrežnikov in družine kljunačev, ki gnezdi v močvirjih in na vlažnih travnikih severa Evrazije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Togotnik
Toksikologija
Toksikologija je veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Toksikologija
Tone Wraber
Tone (Anton Martin) Wraber, slovenski botanik, * 4. marec 1938, Ljubljana, † 6. julij 2010.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Tone Wraber
Torpor
Torpor je kratkotrajno stanje znižane presnovne aktivnosti pri toplokrvnih živalih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Torpor
Trakulje
Trakúlje (znanstveno ime Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Trakulje
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Trave
Tričlensko poimenovanje
Tričlensko poimenovanje se v biološki klasifikaciji nanaša na imena taksonov pod nivojem vrste.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Tričlensko poimenovanje
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Trilobiti
Trogoni
Trogoni (znanstveno ime Trogoniformes) so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Trogonidae Red se imenuje tako, ker te ptice za svoja gnezda glodajo luknje v drevesa.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Trogoni
Užitna sirovka
Užítna sírovka (znanstveno ime Lactarius deliciosus) je gliva z užitno gobo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Užitna sirovka
Udomačitev
Psi in ovce so bili med prvimi udomačenimi živalmi Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Udomačitev
Ujede
Ujede (znanstveno ime Accipitriformes) so red okrog 220 vrst ptic, kamor spada večina dnevno aktivnih ptic roparic.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Ujede
Utripača
košeninarja. Utripače ali haltere so parne okončine na oprsju nekaterih dvokrilih žuželk v obliki majhnih paličastih izrastkov z glavico na konici, ki spominjajo na bucikino glavico.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Utripača
V naravi izumrla vrsta
V divjini izumrla vrsta oz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in V naravi izumrla vrsta
Varstveno odvisna vrsta
Varstveno odvisna vrsta (angleško Conservation Dependent, okrajšava LR/cd) je opuščena kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero so bile uvrščene živeče vrste ali nižji taksoni, katerih ugodno ohranitveno stanje je odvisno od aktivnega varstva, sicer bi jim grozilo izumrtje, oz.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Varstveno odvisna vrsta
Velblod
Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Velblod
Veleligenj
Veleligenj (znanstveno ime Architeuthis) je rod orjaških lignjev, ki prebivajo v oceanskih globinah.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Veleligenj
Velika njorka
Velíka njórka (znanstveno ime Pinguinus impennis ali Alca impennis) je bila ptica neletalka iz reda pobrežnikov Charadriiformes.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Velika njorka
Veliki metljaj
Véliki ali tudi jétrni metljáj (znanstveno ime Fasciola hepatica) je zajedavec v rastlinojedih živalih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Veliki metljaj
Vijeroga koza
Vijeroga koza (znanstveno ime Capra falconeri) je največji predstavnik družine koz, ki živi v Srednji Aziji, v delih Pakistana, severne Indije, Tadžikistana in Uzbekistana.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vijeroga koza
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Virusi
Vitičnjaki
Vitičnjaki (znanstveno ime Cirripedia) so skupina morskih rakov, ki jo klasificiramo na nivoju nižjega razreda, vanjo pa uvrščamo okrog 1200 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vitičnjaki
Vodne bolhe
Vodne bolhe (znanstveno ime Cladocera) so red rakov, ki ga uvrščamo v primitiven razred Branchiopoda, sestavlja pa ga blizu 1000 danes živečih opisanih vrst, kar je približno polovica vseh znanih vrst Branchiopodov.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vodne bolhe
Vodni drsalci
Vodni drsalci (znanstveno ime Gerridae) so družina stenic iz sorodstva vodnih drsalcev, ki je znana predvsem po tem, da njeni predstavniki preživijo večino življenja na vodni gladini.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vodni drsalci
Vodomec
Vodomec (znanstveno ime Alcedo atthis) je majhen predstavnik družine vodomcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije, Severni Afriki in Oceaniji.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vodomec
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Volk
Vpijati
Vpijáti (znanstveno ime Coraciiformes) so red ptic, za katere je značilno, da imajo tri nožne prste obrnjene naprej in enega nazaj, pri čemer sta tretji in četrti prst zraščena pri bazi (t. i. sindaktilija).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vpijati
Vrbji kovaček
Vrbji kovaček ali vrbja listnica (znanstveno ime Phylloscopus collybita) je majhen in pogost ptič pevec iz družine penic, ki gnezdi v odprtih gozdovih zmernega dela Evrope in Azije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vrbji kovaček
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vrsta (biologija)
Vrtinčarji
Vrtinčarji (znanstveno ime Turbellaria) so prosto živeči ploskavci z omigetalčeno kožo.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vrtinčarji
Vzdražnost
Vzdražnost je v fiziologiji sposobnost celic in tkiv, ki jih te celice sestavljajo, da se odzivajo na notranje ali zunanje dražljaje kot so signalne molekule, spremembe v koncentraciji ionov ali mehanske sile z depolarizacijo membrane.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Vzdražnost
Wikipedija
10. obletnica delovanja Wikipedije Wikipedija (Wikipedia) ali Vikipedija je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Wikipedija
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zajedavstvo
Zelenonoga tukalica
Zelenonoga tukalica (znanstveno ime Gallinula chloropus) je ptica iz družine tukalic, ki živi skoraj po vsem svetu v gosto zaraščenih močvirjih, ribnikih, manjših vodotokih ipd.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zelenonoga tukalica
Zibajoči ples
Shema čebeljega plesa Zibajoči ples je vedenjski vzorec, ki ga izvajajo delavke nekaterih vrst čebel v koloniji.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zibajoči ples
Zlatica
Zlatíca (znanstveno ime Ranunculus) je velik rod rastlin iz družine zlatičevk.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zlatica
Zlatovranka
Zlatovránka (znanstveno ime Coracias garrulus) je ptica iz reda vpijatov Coraciiformes.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zlatovranka
Zlatovranke
Zlatovránke (znanstveno ime Coraciidae) so družina ptic iz reda vpijatov (Coraciiformes).
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zlatovranke
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zoologija
Zoonoza
Zoonoza je kužna živalska bolezen, ki se lahko prenese tudi na človeka.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zoonoza
Zootaxa
Zootaxa (ISSN 1175-5326) je znanstvena revija z mednarodnim uredniškim odborom, specializirana za področje zoološke taksonomije.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zootaxa
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zunanji skelet
Zunanji zajedavec
suhi južini Zunanji zajedavec ali ektoparazit je organizem, ki živi na površini drugega organizma ali gostitelja, na koži ali kožnih strukturah (v ušesih, dlaki) in se hrani s sesanjem gostiteljevih telesnih tekočin - krvjo in tkivnimi tekočinami.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zunanji zajedavec
Zveri
Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.
Poglej Seznam bioloških vsebin in Zveri
, Bosanski bor, Botanika, Brkati ser, Carar, Carl Linnaeus, Carl Woese, Celična biologija, Celična membrana, Celica, Cemprin, Centriol, Cevonosci, Charles Darwin, Charles Gald Sibley, Citoplazma, Citosol, Deblo (taksonomija), Deoksiribonukleinska kislina, Deseteronožci, Dnevni metulji, Dolgonoge kure, Domača koza, Družina (biologija), Dvočlensko poimenovanje, Dvoživke, Dvogrba kamela, Dvokaličnice, Ekologija, Ekosistem, Embriologija, Emu, Enakokrili kačji pastirji, Endemit, Enocelični organizem, Enogrba kamela, Enokaličnice, Entomologija, Epidemiologija, Epiornis, Ernest Mayer, Ernst Haeckel, Ernst Mayr, Etiopski kozorog, Etiopski volk, Etologija, Evgenika, Evglena, Evkarionti, Evolucija, Evolucija človeka, Evolucijska biologija, Fenek, Fenologija, Filogenija, Fiziologija, Floem, Fotosinteza, Gen, Genetika, Genetsko inženirstvo, Giboni, Gliste, Glive, Gnezdo, Golobi, Golobje, Govedo, Gozd, Gregor Mendel, Habitat, Hardy-Weinbergovo načelo, Hermafrodit, Herpetologija, Heterotrof, Hibernacija, Hidra, Histologija, Homo erectus, Homo habilis, Horologija, Hrana, Hrast, Hrošči, Iglavci, Iglica, Iglokožci, Ihtiologija, Ikra, Imunizacija, Imunologija, Insulin, Interfaza, Intermediarni filament, Intron, Invazivna vrsta, Ionski kanalček, Islandski lišaj, Jajčece, Jajce, Jantar, Jean Louis Rodolphe Agassiz, Jeglič, Jesen (drevo), Jesetri, Johann Daniel Titius, Johann Hermann, John Latham (prirodoslovec), Josephus Nicolaus Laurenti, Kačji pastirji, Kazuar, Kazuarji, Kinologija, Kiti, Kivi (ptica), Klopi, Kolibriji, Kolobarniki, Komodoški varan, Kormoran, Koruza, Kotačniki, Kozača, Kraljestvo (biologija), Krilate žuželke, Kriptozoologija, Kritosemenke, Ksilem, Kvantitativna genetika, Legati, Lev, Levitev, Libanonska cedra, Limnologija, Mahovnjaki, Maks Wraber, Maločlenarji, Mehkužci, Metulji, Mišaki, Migetalka, Mikologija, Mikrobiolog, Mikrobiologija, Mikrovilus, Mnogočlenarji, Mnogoščetinci, Mnogoceličar, Modrozelene cepljivke, Molekularna biologija, Morfologija (biologija), Morska biologija, Morski konjiček, Morski psi, Mravlje, Mutacija, Mutagen, Nalezljiva bolezen, Naravoslovje, Navadna lisica, Navadni morski pes, Neandertalec, Nečlenarji, Nekrilate žuželke, Netopirji, Nitkarji, Nočni metulji, Noga človeka, Noj, Noj (rod), Nojevci, Notranji zajedavec, Ožigalkarji, Obmorski bor, Oko, Oljkovke, Onkologija, Ontogenija, Opraševanje, Oprsje, Orel, Organizem, Ornitologija, Ostriga, Pajki, Pajkovci, Paleontologija, Parjenje, Patologija, Pavel Grošelj, Pes, Pesticid, Pierre André Latreille, Pijavke, Pingvini, Pinija, Pipalkarji, Pira, Plankton, Plazilci, Ploski črvi, Podančica, Podvrsta (biologija), Polarna lisica, Polarni slapnik, Polkrilci, Ponirki, Populacija (biologija), Praživali, Praptič, Pravi mnogoceličarji, Pršice, Preobrazba (biologija), Prepeličarji, Prokarionti, Protisti, Prvaki, Psi, Psi (družina), Psihiatrija, Psihofizika, Ptič neletalec, Ptiči, Puromicin, Raki, Rakovice, Rakun, Rakunasti pes, Rastline, Razmnoževanje, Raznokrili kačji pastirji, Razred (biologija), Razvojna biologija, Rdeči bor, Red (biologija), Ribe, Ribji orel, Ribonukleinska kislina, Ribosom, Roženkravt, Robert Brown, Rod (biologija), Rojstvo, Rosnica, Ruševec, Rušje, Sébastien Vaillant, Sesači, Sesalci, Seznam, Seznam biologov, Seznam ornitologov, Sinekologija, Sistematika, Slapnik, Slapniki, Smrdokavra, Sodoprsti kopitarji, Sopomenka, Spužve, Srna, Stenice, Stepske kokoške, Stonoge, Strakoš, Strakoši, Strunarji, Takson, Taksonomija, Termogeneza, Tipalnica, Togotnik, Toksikologija, Tone Wraber, Torpor, Trakulje, Trave, Tričlensko poimenovanje, Trilobiti, Trogoni, Užitna sirovka, Udomačitev, Ujede, Utripača, V naravi izumrla vrsta, Varstveno odvisna vrsta, Velblod, Veleligenj, Velika njorka, Veliki metljaj, Vijeroga koza, Virusi, Vitičnjaki, Vodne bolhe, Vodni drsalci, Vodomec, Volk, Vpijati, Vrbji kovaček, Vretenčarji, Vrsta (biologija), Vrtinčarji, Vzdražnost, Wikipedija, Zajedavstvo, Zelenonoga tukalica, Zibajoči ples, Zlatica, Zlatovranka, Zlatovranke, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zoologija, Zoonoza, Zootaxa, Zunanji skelet, Zunanji zajedavec, Zveri.