Kazalo
40 odnosi: Adenozin trifosfat, Anestetik, Avtonomno živčevje, Celična membrana, Celično dihanje, Delo (fizika), Dihalna veriga, Encim, Fiziologija, Gladki endoplazemski retikulum, Hibernacija, Hidroliza, Homeostaza, Ion, Ionski kanalček, Kalcij, Kapilara, Kirurgija, Maščobna celica, Maščobna kislina, Mišica, Mitohondrij, Noradrenalin, Podhladitev, Presnova, Proton, Receptor (biokemija), Rjavo maščobno tkivo, Sekundarni obveščevalec, Sesalci, Simpatično živčevje, Skeletna mišica, Telesna temperatura, Temperatura, Termogene rastline, Termogenin, Termoregulacija, Toplokrvnost, Trenje, Vretenčarji.
- Fiziologija
- Prenos toplote
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Termogeneza in Adenozin trifosfat
Anestetik
Anestetik je učinkovina ali zdravilo, ki povzroči anestezijo oz.
Poglej Termogeneza in Anestetik
Avtonomno živčevje
Modro.
Poglej Termogeneza in Avtonomno živčevje
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Termogeneza in Celična membrana
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Termogeneza in Celično dihanje
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Termogeneza in Delo (fizika)
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Termogeneza in Dihalna veriga
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Termogeneza in Encim
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Termogeneza in Fiziologija
Gladki endoplazemski retikulum
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) '''gladki endoplazemski retikulum''' (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Gladki (tudi agranularni) endoplazemski retikulum je del endoplazemskega retikuluma (okrajšano ER), ki na citoplazemski strani nima vezanih ribosomov in je mesto sinteze membranskih lipidov in razstrupljanja.
Poglej Termogeneza in Gladki endoplazemski retikulum
Hibernacija
Jež je ena izmed živali, ki hibernirajo Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri kateremu se umiri srčni utrip, zniža telesna temperatura, presnova se upočasni, z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane.
Poglej Termogeneza in Hibernacija
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Termogeneza in Hidroliza
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Poglej Termogeneza in Homeostaza
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Termogeneza in Ion
Ionski kanalček
Trirazsežnostna struktura nikotinskega receptorja, ki deluje kot ionski kanalček Ionski kanalček, tudi ionski kanal ali membranska pora, je transmembranska beljakovina, ki skozi plazmalemo oblikuje odprtino, ki omogoča transport ionov iz zunajceličnega prostora v celico in obratno.
Poglej Termogeneza in Ionski kanalček
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Termogeneza in Kalcij
Kapilara
Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.
Poglej Termogeneza in Kapilara
Kirurgija
Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.
Poglej Termogeneza in Kirurgija
Maščobna celica
Maščobne celice ali adipociti so celice, ki gradijo maščevje in so specializirane za skladiščenje energije v obliki maščobe.
Poglej Termogeneza in Maščobna celica
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Termogeneza in Maščobna kislina
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Termogeneza in Mišica
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Termogeneza in Mitohondrij
Noradrenalin
Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.
Poglej Termogeneza in Noradrenalin
Podhladitev
Podhladitev ali hipotermija je pri človeku opredeljena kot temperatura telesnega jedra pod.
Poglej Termogeneza in Podhladitev
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Termogeneza in Presnova
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Termogeneza in Proton
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Termogeneza in Receptor (biokemija)
Rjavo maščobno tkivo
Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.
Poglej Termogeneza in Rjavo maščobno tkivo
Sekundarni obveščevalec
Sekundarni obveščevalec, sekundarni prenašalec ali znotrajcelični glasnik (second messenger) je molekula ali ion, ki sodeluje pri prenosu informacije od receptorja na plazemska plazemski membrani v notranjost celice.
Poglej Termogeneza in Sekundarni obveščevalec
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Termogeneza in Sesalci
Simpatično živčevje
Simpatično živčevje ali simpatikus zajema vegetativne živce, ki izvirajo iz torakalnega in lumbalnega dela hrbtnega mozga.
Poglej Termogeneza in Simpatično živčevje
Skeletna mišica
Zgradba skeletne mišice Skeletne mišice so mišice, ki so predvsem pod zavednim nadzorom, so odgovorne za premikanje in gibanje telesa, na primer mišice v spodnjih in zgornjih okončinah.
Poglej Termogeneza in Skeletna mišica
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Poglej Termogeneza in Telesna temperatura
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Termogeneza in Temperatura
Termogene rastline
Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.
Poglej Termogeneza in Termogene rastline
Termogenin
Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.
Poglej Termogeneza in Termogenin
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Termogeneza in Termoregulacija
Toplokrvnost
Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.
Poglej Termogeneza in Toplokrvnost
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Termogeneza in Trenje
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Termogeneza in Vretenčarji