Kazalo
43 odnosi: Acetilholin, Avtogeni trening, Ženski reprodukcijski sistem, Bronhiol, Dihala, Dihanje, Endokrini sistem, Gladka mišica, Histamin, Homeostaza, Hotno živčevje, Jetra, Joga, Krvni tlak, Langerhansov otoček, Ledvica, Maternica, Mišica, Minutni volumen srca, Muskarinski receptor, Nadledvična žleza, Nikotinski receptor, Noradrenalin, Obkrajno živčevje, Obtočila, Oko, Organ (biologija), Osrednje živčevje, Parasimpatično živčevje, Prebava, Prebavna cev, Preddvor, Presnova, Sečila, Sečni mehur, Sečnica, Simpatično živčevje, Slina, Srčna mišičnina, Tkivni bazofilec, Trebušna slinavka, Trombocit, Zenica.
Acetilholin
Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.
Poglej Avtonomno živčevje in Acetilholin
Avtogeni trening
Avtogeni trening je sprostitvena tehnika, ki jo je razvil in leta 1932 objavil nemški psihiater Johannes Heinrich Schultz.
Poglej Avtonomno živčevje in Avtogeni trening
Ženski reprodukcijski sistem
peritonej''' '''medenice''': 32. široka vez (z 33. mezosalpinksom; 34. mezovarij in 35. mezometrij) '''vezi''': 36. okrogla; 37. jajčnikova; 38. suspenzorij jajčnika '''krvne žile''': 39.
Poglej Avtonomno živčevje in Ženski reprodukcijski sistem
Bronhiol
Histološki prerez bronhiola Bronhioli ali bronhiolusi (sapničice) so najmanjše veje sapnic, po katerih priteka zrak v pljučne mešičke.
Poglej Avtonomno živčevje in Bronhiol
Dihala
Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.
Poglej Avtonomno živčevje in Dihala
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Avtonomno živčevje in Dihanje
Endokrini sistem
Pomembnejše endokrine žleze. (Moške na levi, ženske na desni strani.) '''1.''' češerika, '''2.''' hipofiza, '''3.''' ščitnica, '''4.''' priželjc, '''5.''' nadledvična žleza, '''6.''' trebušna slinavka, '''7.''' jajčnik, '''8.''' testis Endokríni sistém je nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem (endokrinih žlez), ki izločajo kemijske prenašalce, imenovane hormone.
Poglej Avtonomno živčevje in Endokrini sistem
Gladka mišica
Celice gladke mišičnine Gladke mišice predstavljajo mišičnino votlih in cevastih organov.
Poglej Avtonomno živčevje in Gladka mišica
Histamin
Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.
Poglej Avtonomno živčevje in Histamin
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Poglej Avtonomno živčevje in Homeostaza
Hotno živčevje
Somatsko oz.
Poglej Avtonomno živčevje in Hotno živčevje
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Avtonomno živčevje in Jetra
Joga
Jóga je skupina fizičnih, duševnih in duhovnih praks ali disciplin, ki izvirajo iz starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz.
Poglej Avtonomno živčevje in Joga
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Poglej Avtonomno živčevje in Krvni tlak
Langerhansov otoček
Langerhansovi otočki, obarvani s hematoksilinom in eosinom. Langerhansovi ali pankreasni otočki so skupki celic v trebušni slinavki, ki jih sestavljajo endokrine celice ter predstavljajo 1–2 % celotne mase organa.
Poglej Avtonomno živčevje in Langerhansov otoček
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Avtonomno živčevje in Ledvica
Maternica
Máternica (latinsko Uterus, grško Metra ali Hystera) je del ženskih spolnih organov.
Poglej Avtonomno živčevje in Maternica
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Avtonomno živčevje in Mišica
Minutni volumen srca
Minutni volumen srca (oznaka MVS) je volumen krvi, ki jo prekat prečrpa v eni minuti.
Poglej Avtonomno živčevje in Minutni volumen srca
Muskarinski receptor
Muskarinski receptorji so receptorji v holinergičnem sistemu, na katere se fiziološko veže acetilholin in se nahajajo ob postganglijskih parasimpatičnih končičih in v osrednjem živčevju.
Poglej Avtonomno živčevje in Muskarinski receptor
Nadledvična žleza
Ledvice in nadledvični žlezi (''na sliki Adrenal Gland'') Nadledvični žlezi tudi nadledvičnici, nadobistnici ali suprarenalni žlezi sta parni endokrini žlezi, ki se nahajta nad ledvicami.
Poglej Avtonomno živčevje in Nadledvična žleza
Nikotinski receptor
Acetilholin Nikotin Nikotinski receptorji so receptorji v vegetativnem živčevju in v živalskem živčevju, na katerega se fiziološko veže acetilholin.
Poglej Avtonomno živčevje in Nikotinski receptor
Noradrenalin
Noradrenalin (tudi norepinefrin) je živčni prenašalec simpatičnega živčevja ter hormon, ki ga izloča sredica nadledvičnice.
Poglej Avtonomno živčevje in Noradrenalin
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Poglej Avtonomno živčevje in Obkrajno živčevje
Obtočila
Obtočila, tudi kardiovaskularni oziroma srčno-žilni sistem ali cirkulacijski oziroma cirkulatorni sistem, so organski sistem, ki omogoča kroženje krvi in transport hranil (na primer aminokislin in elektrolitov), kisika, ogljikovega dioksida, hormonov in krvnih celic do in iz celic v telesu.
Poglej Avtonomno živčevje in Obtočila
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Avtonomno živčevje in Oko
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Avtonomno živčevje in Organ (biologija)
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Avtonomno živčevje in Osrednje živčevje
Parasimpatično živčevje
Parasimpatično živčevje ali parasimpatik predstavlja vegetativne živce, ki izvirajo iz možganskega debla in iz križnega dela hrbtenjače.
Poglej Avtonomno živčevje in Parasimpatično živčevje
Prebava
Prebava pomeni mehanski in kemični proces pretvorbe zaužite hrane v manjše molekule, ki se v prebavilih lahko absorbirajo.
Poglej Avtonomno živčevje in Prebava
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Avtonomno živčevje in Prebavna cev
Preddvor
Preddvor (včasih imenovan tudi Höflein) je največje naselje s skoraj 900 prebivalci in središče Občine Preddvor.
Poglej Avtonomno živčevje in Preddvor
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Avtonomno živčevje in Presnova
Sečila
Sečíla (tudi mokríla ali uropoétski sistem) so organski sistem, ki proizvaja in odvaja seč in zajema ledvici, ledvična meha, sečevoda, sečni mehur in sečnico.
Poglej Avtonomno živčevje in Sečila
Sečni mehur
Položaj sečnika in drugih sečil pri moškem. Séčni mehúr ali séčnik (latinsko vesica urinaria) je organ sečil, v katerem se zbira seč.
Poglej Avtonomno živčevje in Sečni mehur
Sečnica
Séčnica (tudi sečníca) ali urétra (latinsko urethra) je izvodilo, po katerem seč odteka iz sečnega mehurja.
Poglej Avtonomno živčevje in Sečnica
Simpatično živčevje
Simpatično živčevje ali simpatikus zajema vegetativne živce, ki izvirajo iz torakalnega in lumbalnega dela hrbtnega mozga.
Poglej Avtonomno živčevje in Simpatično živčevje
Slina
Slina (latinsko saliva) je brezbarven, moten, penast in lepljiv izloček žlez slinavk v ustni votlini.
Poglej Avtonomno živčevje in Slina
Srčna mišičnina
Srčna mišičnina (imenovana tudi srčna mišica ali miokardij) je ena od treh vrst mišičnine pri vretenčarjih, drugi dve pa sta skeletna in gladka mišičnina.
Poglej Avtonomno živčevje in Srčna mišičnina
Tkivni bazofilec
Tkivni bazofilec, mastocit ali pitanka je velika celica intersticijskega veziva z bazofilnimi, metakromatskimi zrnci v citoplazmi, ki je vpletena v alergijske in vnetne reakcije.
Poglej Avtonomno živčevje in Tkivni bazofilec
Trebušna slinavka
Trebušna slinavka ali pankreas je podolgovat, iz režnjev sestavljen organ.
Poglej Avtonomno živčevje in Trebušna slinavka
Trombocit
Razvoj trombocitov iz megakariocitov Trombociti ali krvne ploščice so krvne celice, ki mašijo rane na organizmu in s tem preprečujejo prevelike izgube krvi.
Poglej Avtonomno živčevje in Trombocit
Zenica
Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.
Poglej Avtonomno živčevje in Zenica
Prav tako znan kot Avtonomni živčni sistem, Nehotno živčevje, Vegetativno živčevje.