Kazalo
33 odnosi: Celično dihanje, Celzijeva temperaturna lestvica, Cvet, Delni tlak, Dihalna veriga, Družina (biologija), Dvokrilci, Elektron, Hrošči, Indijski lotos, Kisik, Lipid, Mišica, Mitohondrij, Mutualizem, Nektar, Opraševanje, Palmovke, Parjenje, Proton, Rastline, Razmnoževanje, Rjavo maščobno tkivo, Semenke, Sesalci, Socvetje, Storž, Telesna temperatura, Temperatura, Termogeneza, Termoregulacija, Toplokrvnost, Toplota.
- Fiziologija rastlin
- Prenos toplote
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Termogene rastline in Celično dihanje
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Termogene rastline in Celzijeva temperaturna lestvica
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Termogene rastline in Cvet
Delni tlak
Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.
Poglej Termogene rastline in Delni tlak
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Termogene rastline in Dihalna veriga
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Termogene rastline in Družina (biologija)
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Termogene rastline in Dvokrilci
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Termogene rastline in Elektron
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Termogene rastline in Hrošči
Indijski lotos
Indijski ali sveti lotos (znanstveno ime Nelumbo nucifera) je trajnica tropskega in subtropskega podnebja.
Poglej Termogene rastline in Indijski lotos
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Termogene rastline in Kisik
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Termogene rastline in Lipid
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Termogene rastline in Mišica
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Termogene rastline in Mitohondrij
Mutualizem
Opraševanje je primer mutualizmaMutualízem je sožitje dveh ali več vrst, kjer imajo vse udeleženke korist; zveza jim omogoča preživetje v okolju z neugodnimi življenjskimi pogoji (npr. mikoriza pri lišajih) ali učinkovitejšo izrabo hrane (bakterije in praživali v vampu prežvekovalcev, bakterije v prebavilu medicinske pijavke itd.) Kategorija:Biološka interakcija.
Poglej Termogene rastline in Mutualizem
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Termogene rastline in Nektar
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Termogene rastline in Opraševanje
Palmovke
Palmovke (Arecaceae /ærəkeɪsiˌaɪ, -siːˌiː/) je družina večletnih cvetočih rastlin v redu enokaličnic Arecales.
Poglej Termogene rastline in Palmovke
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Termogene rastline in Parjenje
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Termogene rastline in Proton
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Termogene rastline in Rastline
Razmnoževanje
Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.
Poglej Termogene rastline in Razmnoževanje
Rjavo maščobno tkivo
Porazdelitev rjavega maščobnega tkiva v telesu mlade ženske, slikano s PET Rjavo maščobno tkivo ali rjavo maščevje je eden od dveh tipov maščobnih tkiv pri sesalcih.
Poglej Termogene rastline in Rjavo maščobno tkivo
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Termogene rastline in Semenke
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Termogene rastline in Sesalci
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Poglej Termogene rastline in Socvetje
Storž
črnega bora (''Pinus nigra'') Storž ali češarek (strobilus) je večinoma olesenelo socvetje oz.
Poglej Termogene rastline in Storž
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Poglej Termogene rastline in Telesna temperatura
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Termogene rastline in Temperatura
Termogeneza
telesno temperaturo Termogéneza je proces, s katerim toplokrvne (homeotermne) živali s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja temperatura pade pod neko kritično mejo.
Poglej Termogene rastline in Termogeneza
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Termogene rastline in Termoregulacija
Toplokrvnost
Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.
Poglej Termogene rastline in Toplokrvnost
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Termogene rastline in Toplota