Kazalo
68 odnosi: Atlantski ocean, Azija, Členonožci, Bentos, Ekološka niša, Ekologija, Encim, Ernst Haeckel, Evropa, Evropski jastog, Feromon, Genetika, Jadransko morje, Jajce, Japonska, Jelševec (rak), Južna Amerika, Kobilica (ladja), Koralnjaki, Kras, Levitev, Mehiški zaliv, Mehkužci, Morfologija (biologija), Morje, Morske vetrnice, Mura, Navadni koščak, Navplij, Nevretenčarji, Oploditev, Oprsje, Organ (biologija), Pelagično območje, Pierre André Latreille, Plaščarji, Plankton, Požiralnik, Polži, Populacija (biologija), Preobrazba (biologija), Primorski koščak, Raki, Rakovice, Rastlinojedec, Red (biologija), Ribe, Rod (biologija), Severna Amerika, Slovenska obala, ... Razširi indeks (18 več) »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Deseteronožci in Atlantski ocean
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Deseteronožci in Azija
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Deseteronožci in Členonožci
Bentos
Bentos je skupnost rastlinskih in živalskih organizmov ter mikroorganizmov, ki stalno ali začasno živijo na dnu voda (reke, morja, jezera, oceani) Organizmi, ki sestavljajo bentos, lahko živijo na površini dna - epifavna ali v enem izmed njegovih slojev - infavna.
Poglej Deseteronožci in Bentos
Ekološka niša
Ekološka niša je fizični prostor, ki ga naseljujejo vrste in funkcijska vloga, ki jo imajo te vrste.
Poglej Deseteronožci in Ekološka niša
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Deseteronožci in Ekologija
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Deseteronožci in Encim
Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.
Poglej Deseteronožci in Ernst Haeckel
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Deseteronožci in Evropa
Evropski jastog
Evropski jastog ali tudi samo jastog (znanstveno ime Homarus gammarus) je velik v Evropi živeč rak iz družine Nephropidae.
Poglej Deseteronožci in Evropski jastog
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Deseteronožci in Feromon
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Deseteronožci in Genetika
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Deseteronožci in Jadransko morje
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Deseteronožci in Jajce
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Deseteronožci in Japonska
Jelševec (rak)
Jelševec (znanstveno ime Astacus astacus) je ogroženi rak deseteronožec, ki živi v evropskih sladkih vodah.
Poglej Deseteronožci in Jelševec (rak)
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Deseteronožci in Južna Amerika
Kobilica (ladja)
Kobilica (ali gredelj) je pri ladjah najbolj spodnji vzdolžni strukturni element.
Poglej Deseteronožci in Kobilica (ladja)
Koralnjaki
Koralnjaki (znanstveno ime Anthozoa) so skupina ožigalkarjev, v katero uvrščamo več kot 6.100 vrst.
Poglej Deseteronožci in Koralnjaki
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Deseteronožci in Kras
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Deseteronožci in Levitev
Mehiški zaliv
3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.
Poglej Deseteronožci in Mehiški zaliv
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Deseteronožci in Mehkužci
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Deseteronožci in Morfologija (biologija)
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Deseteronožci in Morje
Morske vetrnice
Morske vetrnice (znanstveno ime Actiniaria) so skupina plenilskih ožigalkarjev z valjastim ali vrečastim telesom, ki živijo pritrjene na morsko dno.
Poglej Deseteronožci in Morske vetrnice
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Deseteronožci in Mura
Navadni koščak
Navadni koščak (znanstveno ime Austropotamobius torrentium) je vrsta sladkovodnih rakov, ena najbolj ogroženih evropskih vrst rakov deseteronožcev, ki je tudi v Sloveniji uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst.
Poglej Deseteronožci in Navadni koščak
Navplij
Navplij (moderna grščina: Ναύπλιο, Nauplio) je pristaniško mesto na Peloponezu v Grčiji na ravnici in pobočjih ob severnem delu Argolidskega zaliva.
Poglej Deseteronožci in Navplij
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Deseteronožci in Nevretenčarji
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Deseteronožci in Oploditev
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Deseteronožci in Oprsje
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Deseteronožci in Organ (biologija)
Pelagično območje
Diagram slojev pelagičnega območja. Pelagično območje obsega vse vode, ki niso v bližini dna ali obale.
Poglej Deseteronožci in Pelagično območje
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Deseteronožci in Pierre André Latreille
Plaščarji
Plaščarji (znanstveno ime Tunicata) so vodne sesilne živali iz debla strunarjev.
Poglej Deseteronožci in Plaščarji
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Deseteronožci in Plankton
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Deseteronožci in Požiralnik
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Deseteronožci in Polži
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Deseteronožci in Populacija (biologija)
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Deseteronožci in Preobrazba (biologija)
Primorski koščak
Primorski koščak, tudi koščenec, (znanstveno ime Austropotamobius pallipes) je ogroženi rak deseteronožec, ki živi v evropskih sladkih vodah.
Poglej Deseteronožci in Primorski koščak
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Deseteronožci in Raki
Rakovice
Rakovice, tudi kratkorepci (znanstveno ime Brachyura) uvrščamo med deseteronožce, ker imajo pet parov nog hodilk.
Poglej Deseteronožci in Rakovice
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Deseteronožci in Rastlinojedec
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Deseteronožci in Red (biologija)
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Deseteronožci in Ribe
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Deseteronožci in Rod (biologija)
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Deseteronožci in Severna Amerika
Slovenska obala
Tržaškega zaliva. Slovenska obala označuje priobalno območje slovenske obale Jadranskega morja, v negeografskem smislu pa tudi širši obmorski pas slovenske Istre kot dela Istrskega polotoka.
Poglej Deseteronožci in Slovenska obala
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Deseteronožci in Sožitje
Sperma
Spêrma ali séme oz.
Poglej Deseteronožci in Sperma
Spermatofor
Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.
Poglej Deseteronožci in Spermatofor
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Deseteronožci in Spužve
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Deseteronožci in Takson
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Deseteronožci in Tipalnica
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Poglej Deseteronožci in Tržaški zaliv
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Deseteronožci in Tropski pas
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Deseteronožci in Usta
Veliki morski pajek
Veliki morski pajek (znanstveno ime Maja squinado) je največja rakovica Jadrana.
Poglej Deseteronožci in Veliki morski pajek
Višji raki
Višji raki (znanstveno ime Malacostraca) so največji razred rakov.
Poglej Deseteronožci in Višji raki
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Deseteronožci in Vrsta (biologija)
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Deseteronožci in Zajedavstvo
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Deseteronožci in Združene države Amerike
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Deseteronožci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Deseteronožci in Zunanji skelet
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Deseteronožci in 19. stoletje
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Deseteronožci in 2003
Prav tako znan kot Decapoda.