Hitreje kot brskalnik!
83 odnosi: Adrasteja (luna), Akrecijski disk, Amalteja (luna), Astronom, Atlas (luna), Édouard Albert Roche, Bjanka (luna), Deimos (luna), Despina (luna), Dvojna zvezda, Epimetej (luna), Fobos (luna), Francozi, Galateja (luna), Gostota, Haron (luna), Hillova krogla, Idealni plin, Isaac Newton, Jupiter, Kapljevina, Kemična vez, Komet, Komet Shoemaker-Levy 9, Kordelija (luna), Kresida (luna), Kroženje, Krožnica, Kvazar, Larisa (luna), Lega, Luna, Mars, Matematika, Merkur, Metida (luna), Mimas (luna), Najada (luna), Naravni satelit, Neptun, Ofelija (luna), Osončje, Pan (luna), Pandora (luna), Planet, Planetni obroč, Plimska sila, Plin, Plinasti orjak, Pluton, ..., Polmer, Prometej (luna), Prosti pad, Prostor, Razdalja, Satelit, Saturn, Sferoid, Sila, Snov, Sonce, Sploščenost, Splošni gravitacijski zakon, Središče, Talasa (luna), Težnost, Teba (luna), Tekočina, Telo, Tir, Togo telo, Topografija, Trdnina, Trdnost, Trenje, Trk, Uran (planet), Viskoznost, Vrtenje, Zemlja, 1848, 1992, 1994. Razširi indeks (33 več) »
Adrasteja (luna)
Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Novo!!: Rocheva meja in Adrasteja (luna) · Poglej več »
Akrecijski disk
zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.
Novo!!: Rocheva meja in Akrecijski disk · Poglej več »
Amalteja (luna)
Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Novo!!: Rocheva meja in Amalteja (luna) · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Rocheva meja in Astronom · Poglej več »
Atlas (luna)
Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Atlas (luna) · Poglej več »
Édouard Albert Roche
Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.
Novo!!: Rocheva meja in Édouard Albert Roche · Poglej več »
Bjanka (luna)
Bjanka je Uranov satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Bjanka (luna) · Poglej več »
Deimos (luna)
Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.
Novo!!: Rocheva meja in Deimos (luna) · Poglej več »
Despina (luna)
Despina (grško Δέσποινα: Despoina) je Neptunu tretji najbližji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Despina (luna) · Poglej več »
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Novo!!: Rocheva meja in Dvojna zvezda · Poglej več »
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Epimetej (luna) · Poglej več »
Fobos (luna)
Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.
Novo!!: Rocheva meja in Fobos (luna) · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Rocheva meja in Francozi · Poglej več »
Galateja (luna)
Galateja (starogrško: Galáteja) je Neptunov četrti notranji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Galateja (luna) · Poglej več »
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Novo!!: Rocheva meja in Gostota · Poglej več »
Haron (luna)
Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Haron (luna) · Poglej več »
Hillova krogla
Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.
Novo!!: Rocheva meja in Hillova krogla · Poglej več »
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Novo!!: Rocheva meja in Idealni plin · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Rocheva meja in Isaac Newton · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Rocheva meja in Jupiter · Poglej več »
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Novo!!: Rocheva meja in Kapljevina · Poglej več »
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Novo!!: Rocheva meja in Kemična vez · Poglej več »
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Novo!!: Rocheva meja in Komet · Poglej več »
Komet Shoemaker-Levy 9
Slika kometa, ki jo je posnel Hubblov vesoljski daljnogled (HST) 17. maja 1994. Komet Shoemaker-Levy 9 (SL9, formalno D/1993 F2) je bil komet, ki je leta 1994 trčil v Jupiter in tako omogočil prvo neposredno opazovanje trka dveh teles Sončevega sistema (izvzemši Zemljo).
Novo!!: Rocheva meja in Komet Shoemaker-Levy 9 · Poglej več »
Kordelija (luna)
Kordelija je Uranov pastirski satelit, ki je Uranu najbližji.
Novo!!: Rocheva meja in Kordelija (luna) · Poglej več »
Kresida (luna)
Kresida je Uranov notranji satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Kresida (luna) · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Rocheva meja in Kroženje · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Rocheva meja in Krožnica · Poglej več »
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Novo!!: Rocheva meja in Kvazar · Poglej več »
Larisa (luna)
Larisa je Neptunov notranji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Larisa (luna) · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Rocheva meja in Lega · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Luna · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: Rocheva meja in Mars · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Rocheva meja in Matematika · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Rocheva meja in Merkur · Poglej več »
Metida (luna)
Metida (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Metida (luna) · Poglej več »
Mimas (luna)
Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Mimas (luna) · Poglej več »
Najada (luna)
Najada (grško Ναϊάδ-ες: Naiades) je Neptunu najbližji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Najada (luna) · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Rocheva meja in Naravni satelit · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Rocheva meja in Neptun · Poglej več »
Ofelija (luna)
Ofelija je Uranov notranji pastirski satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Ofelija (luna) · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Rocheva meja in Osončje · Poglej več »
Pan (luna)
Pán (grško Πάν: Pán) je Saturnu najbližji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Pan (luna) · Poglej več »
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Pandora (luna) · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Rocheva meja in Planet · Poglej več »
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Novo!!: Rocheva meja in Planetni obroč · Poglej več »
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Novo!!: Rocheva meja in Plimska sila · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Rocheva meja in Plin · Poglej več »
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Novo!!: Rocheva meja in Plinasti orjak · Poglej več »
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Novo!!: Rocheva meja in Pluton · Poglej več »
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Novo!!: Rocheva meja in Polmer · Poglej več »
Prometej (luna)
Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Prometej (luna) · Poglej več »
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Novo!!: Rocheva meja in Prosti pad · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Rocheva meja in Prostor · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Rocheva meja in Razdalja · Poglej več »
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Novo!!: Rocheva meja in Satelit · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Rocheva meja in Saturn · Poglej več »
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Novo!!: Rocheva meja in Sferoid · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Rocheva meja in Sila · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Rocheva meja in Snov · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Rocheva meja in Sonce · Poglej več »
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Novo!!: Rocheva meja in Sploščenost · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Rocheva meja in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Središče
Središče (tudi središčna točka, center) je točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu kroga.
Novo!!: Rocheva meja in Središče · Poglej več »
Talasa (luna)
Tálasa (grško Θάλασσα: Talasa) je Neptunu drugi najbližji naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Talasa (luna) · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Rocheva meja in Težnost · Poglej več »
Teba (luna)
Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.
Novo!!: Rocheva meja in Teba (luna) · Poglej več »
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Novo!!: Rocheva meja in Tekočina · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Rocheva meja in Telo · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Rocheva meja in Tir · Poglej več »
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Novo!!: Rocheva meja in Togo telo · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Rocheva meja in Topografija · Poglej več »
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Novo!!: Rocheva meja in Trdnina · Poglej več »
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Novo!!: Rocheva meja in Trdnost · Poglej več »
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Novo!!: Rocheva meja in Trenje · Poglej več »
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Novo!!: Rocheva meja in Trk · Poglej več »
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Rocheva meja in Uran (planet) · Poglej več »
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Novo!!: Rocheva meja in Viskoznost · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Rocheva meja in Vrtenje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Rocheva meja in Zemlja · Poglej več »
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Rocheva meja in 1848 · Poglej več »
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Rocheva meja in 1992 · Poglej več »
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Rocheva meja in 1994 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Rocheeva limita, Rocheeva meja, Rochejeva meja.
