Kazalo
383 odnosi: Adriaan van Maanen, Aeda (luna), Aerodinamika, Aerogel, Aerostat, Ahondrit, Aitna (luna), Akustooptični pojav, Alkalijska kovina, Alkin, Aluminij, Aluminijev klorid, Aluminijeva zlitina, Ambligonit, Amfibol, Amonijev klorid, Amorfni led, Ananka (luna), Andezin, Anomalija, Antične mezopotamske merske enote, Apnenec, Areometer, Arha (luna), Arhimed, Arhimedov zakon, Arzenopirit, Astenosfera, Asteroidna luna, Astrofizika, Atlas (luna), Atomski polmer, Atropin, Avtonoja (luna), Živi pesek, Žlahtni plin, Češko steklo, Čebelji vosek, Črna luknja, Bakrov(II) sulfat, Barometrska enačba, Beril, Bernoullijeva enačba, Bethe-Blochova enačba, Bitovnit, Bitumen, Blok f, Borov trioksid, Borova skupina, Brezrazsežna količina, ... Razširi indeks (333 več) »
Adriaan van Maanen
Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Gostota in Adriaan van Maanen
Aeda (luna)
Aeda (grško Αοιδή: Aoide) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3°. Luno Aedo je leta 2003 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S.
Poglej Gostota in Aeda (luna)
Aerodinamika
obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19.
Poglej Gostota in Aerodinamika
Aerogel
opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.
Poglej Gostota in Aerogel
Aerostat
Breitling Orbiter 3 Aerostát (iz grščine ἀήρ: aer – zrak + στατός: statos – statičen) je zrakoplov lažji od zraka.
Poglej Gostota in Aerostat
Ahondrit
Millbillillie. Ahondrit je vrsta kamnitih meteoritov, ki so sestavljeni iz snovi, ki je podobna bazaltom.
Poglej Gostota in Ahondrit
Aitna (luna)
Aitna je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in Aitna (luna)
Akustooptični pojav
Uklonska slika s prikazom akustooptičnega pojava Akustooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.
Poglej Gostota in Akustooptični pojav
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Gostota in Alkalijska kovina
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Gostota in Alkin
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Gostota in Aluminij
Aluminijev klorid
Aluminijev klorid je anorganska spojina s formulo AlCl3.
Poglej Gostota in Aluminijev klorid
Aluminijeva zlitina
Alumínijeva zlítina je zlitina aluminija ter večje ali manjše količine drugih zlitinskih elementov, kot denimo baker, mangan, magnezij, cink in podobno.
Poglej Gostota in Aluminijeva zlitina
Ambligonit
Ambligonit je fluorofosfatni mineral s kemijsko formulo (Li,Na)AlPO4(F,OH).
Poglej Gostota in Ambligonit
Amfibol
Amfibol (edenit) iz Bancrofta, Hastings County, Ontario, Kanada;velikost vzorca: 2,2 × 1,9 × 1,1 cm Struktura amfibolov: dvojna veriga tetraedrov SiO4 Amfiboli so pomembna skupina kamninotvornih, običajno temno obarvanih inosilikatnih mineralov.
Poglej Gostota in Amfibol
Amonijev klorid
Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.
Poglej Gostota in Amonijev klorid
Amorfni led
Fazni diagram različnih oblik vodnega ledu s prikazanim področjem amorfnega ledu. Modro: amorfni led z majhno gostoto, zeleno: amorfni led z visoko gostoto, amorfni led z zelo visoko gostoto. Z rimskimi številkami so označene različne vrste ledu. Amorfni led je amorfna oblika vode v trdnem agretnem stanju.
Poglej Gostota in Amorfni led
Ananka (luna)
Anánka (Anánke) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in Ananka (luna)
Andezin
Andezin je tektosilikatni mineral iz niza trdnih raztopin plagioklaznih glinencev.
Poglej Gostota in Andezin
Anomalija
Anomalíja (grško anómalos.
Poglej Gostota in Anomalija
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Poglej Gostota in Antične mezopotamske merske enote
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Gostota in Apnenec
Areometer
Areométer ali plaváč (tudi hidrometer) je priprava za merjenje in določanje gostote kapljevin, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto.
Poglej Gostota in Areometer
Arha (luna)
Arha (grško Αρχη: Arhe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Arha (luna)
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Gostota in Arhimed
Arhimedov zakon
Merjenje navidezne teže v vodi Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.
Poglej Gostota in Arhimedov zakon
Arzenopirit
Arzenopirit je železov arzenov sulfid s kemijsko formulo FeAsS.
Poglej Gostota in Arzenopirit
Astenosfera
Astenosfêra (grško asthenos.
Poglej Gostota in Astenosfera
Asteroidna luna
243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.
Poglej Gostota in Asteroidna luna
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Gostota in Astrofizika
Atlas (luna)
Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Gostota in Atlas (luna)
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Gostota in Atomski polmer
Atropin
Atropin (po grški boginji usode Atropi) je strupen alkaloid, ki se nahaja v nekaterih vrstah rastlin iz družine razhudnikovk, zlasti v volčji češnji, po kateri je tudi imenovan (strokovno ime za volčjo češnjo je Atropa belladonna).
Poglej Gostota in Atropin
Avtonoja (luna)
Avtonója (grško Αυτονόη: Autonóe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Avtonoja (luna)
Živi pesek
Živi pesek, znan tudi kot toneči pesek, je koloid, sestavljen iz drobnega zrnatega materiala (kot je pesek, mulj ali glina) in vode.
Poglej Gostota in Živi pesek
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Gostota in Žlahtni plin
Češko steklo
Češki vrč, proizveden v steklarni L. Moser & Söhne v Karlovyh Varyh okoli leta 1900 Češko steklo, imenovano tudi češki kristal, je steklo, ki ga proizvajajo na Češkem in v češki Šleziji.
Poglej Gostota in Češko steklo
Čebelji vosek
Čebelji vosek Čebelji vosek je živalski vosek, ki ga izdelujejo medonosne čebele vrste ''Apis mellifera'' v voskovnih žlezah.
Poglej Gostota in Čebelji vosek
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Gostota in Črna luknja
Bakrov(II) sulfat
Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.
Poglej Gostota in Bakrov(II) sulfat
Barometrska enačba
ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.
Poglej Gostota in Barometrska enačba
Beril
Beril je mineral, berilijev aluminijev ciklosilikat s kemijsko formulo Be3Al2.
Poglej Gostota in Beril
Bernoullijeva enačba
Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.
Poglej Gostota in Bernoullijeva enačba
Bethe-Blochova enačba
Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.
Poglej Gostota in Bethe-Blochova enačba
Bitovnit
Bitovnit je precej redek mineral iz niza plagioklazov, ki tvorijo zvezen niz trdnih raztopin od čistega albita (NaAlSi3O8) do čistenga anortita (CaAl2Si2O8).
Poglej Gostota in Bitovnit
Bitumen
Naravni strjen bitumen Bitumen je zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin.
Poglej Gostota in Bitumen
Blok f
right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.
Poglej Gostota in Blok f
Borov trioksid
Borov trioksid ali diborov trioksid je kemijska spojina s formulo B2O3. Je bela amorfna trdnina, ki po dolgotrajnem žarenju kristalizira. Spada med snovi, ki najteže kristalizirajo. Za steklast borov trioksid (g-B2O3) se domneva, da je zgrajen iz šestčlenskih obročev, v katerih se izmenjujejo trojno koordinirani borovi in dvojno kooordinirani kisikovi atomi.
Poglej Gostota in Borov trioksid
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Gostota in Borova skupina
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Gostota in Brezrazsežna količina
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Gostota in Burja
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Poglej Gostota in Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Gostota in Celina
Cinkov pirition
Cinkov pirition je protiglivična in antibiotična učinkovina.
Poglej Gostota in Cinkov pirition
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Gostota in Clausius-Clapeyronova enačba
Cojzit
Cojzit je precej redek kalcijev aluminijev hidroksi silikat iz epidotske skupine s kemijsko formulo Ca2Al3(SiO4)3(OH) in strukturno formulo Ca2AlOAl2(SiO4)(Si2O7)(OH).
Poglej Gostota in Cojzit
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Gostota in Daniel Bernoulli
Darcy-Weisbachova enačba
Darcy-Weisbachova enačba je v hidravliki namenjena za računanje tlačnih izgub v ravnih ceveh krožnega preseka zaradi upora pri toku tekočine: oziroma izgube tlačne višine: kjer so: Koeficientu: rečejo koeficient krajevnih izgub.
Poglej Gostota in Darcy-Weisbachova enačba
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Gostota in Darmštatij
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Gostota in Davyjeva medalja
Diapir
Rayleigh–Taylorjevo nestabilnost - vrsto diapirizma, v katarem so tektonski pritiski majhni. Geološki presek nemškega severozahodnega bazena (Ostfriesland-Nordheide). Solne kupole so predrle mlajše geološke sklade in se pomaknile v bližino zemeljske površine.
Poglej Gostota in Diapir
Diaspor
Diaspor je naravni aluminijev oksid hidroksid s kemijsko formulo, α-AlO(OH), ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu.
Poglej Gostota in Diaspor
Dišavno olje
Dišávna ólja, tudi etêrična ólja so kapljevine oljnega videza in otipa z izrazitim vonjem.
Poglej Gostota in Dišavno olje
Difuzijska enačba
Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.
Poglej Gostota in Difuzijska enačba
Dinamični vzgon
Dinámični vzgòn je sila, ki nastane zaradi gibanja telesa skozi tekočino in deluje prečno na smer gibanja.
Poglej Gostota in Dinamični vzgon
Dinamit
Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati.
Poglej Gostota in Dinamit
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Gostota in Diona (luna)
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Poglej Gostota in Eddingtonova meja
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.
Poglej Gostota in Einsteinova konstanta
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Gostota in Eksploziv
Ekstenzivna količina
Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.
Poglej Gostota in Ekstenzivna količina
Elara (luna)
Elara (grško: Elára) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in Elara (luna)
Elektroforeza
Elektroforeza je proces, pri katerem ioni oz.
Poglej Gostota in Elektroforeza
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Gostota in Enkelad
Epsomit
Epsomit, grenka sol, Epsomska sol ali angleška sol je hidratiziran magnezijev sulfat s kemijsko formulo MgSO4•7H2O.
Poglej Gostota in Epsomit
Erinoma (luna)
Erinoma (grško Ερινομη: Erinóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Erinoma (luna)
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Gostota in Eter (fizika)
Etilbromid
Etilbromid (tudi bromoetan; formula C2H5Br) je kemična spojina ogljika, vodika in broma.
Poglej Gostota in Etilbromid
Evanta (luna)
Evánta (Euánte) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in Evanta (luna)
Evkelada (luna)
Evkelada (grško Ευκελαδη: Eukeláde) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Evkelada (luna)
Evporija (luna)
Evporija (grško Ευπορία: Euporía) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in Evporija (luna)
Evridoma (luna)
Evridoma (grško Ευριδομη: Euridóme) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Evridoma (luna)
Fatamorgana
Fatamorgana ob obali Norveške Fatamorgana v severni Sahari Fátamorgána (tudi fáta morgána) ali zráčno zrcáljenje je optični pojav, ki nastane ob velikih temperaturnih razlikah in s tem razlikah v gostoti posameznih zračnih plasti.
Poglej Gostota in Fatamorgana
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Gostota in Faza snovi
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Gostota in Fazni prehod
Felzičnost
ZDA Riolit Vzorec zelo poroznega plovca z gostoto približno 0,25 g/cm³ iz vulkana Teide, Kanarski otoki ZDA Felzičnost je izraz, s katerim se v mineralogiji in geologiji označuje silikatne minerale, magme in kamnine z veliko vsebnostjo lahkih elementov silicija, kisika, aluminija, natrija in kalija.
Poglej Gostota in Felzičnost
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Gostota in Fizika
Fosgen
Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.
Poglej Gostota in Fosgen
Freon
Freon 12, strukturna formula Freon je zbirno ime za več vrst plinov, ki se uporabljajo v hladilnih strojih.
Poglej Gostota in Freon
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Poglej Gostota in Fridmanovi enačbi
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Gostota in Friedrich Wilhelm Bessel
Gadolinit
Gadolinit je mineral skoraj črne barve in steklastega leska, ki sestoji predvsem iz silikatov erbija, itrija, cerija, berilija in železa.
Poglej Gostota in Gadolinit
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Gostota in Galaksija
Galilejev termometer
Detajl Galilejev termometer ali termoskop je instrument za merjenje temperature v obliki zaprtega steklenega cilindra, napolnjenega z brezbarvno tekočino v kateri plavajo uteži različnih gostot.
Poglej Gostota in Galilejev termometer
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Gostota in Ganimed (luna)
Gauss
Gauss se lahko nanaša na.
Poglej Gostota in Gauss
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Gostota in Gaussov gravitacijski zakon
George Lake
George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.
Poglej Gostota in George Lake
Glicerol
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.
Poglej Gostota in Glicerol
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Gostota in Glukoza
Gola singularnost
Gòla síngularnost (tudi ~ singulárnost) je v splošni teoriji relativnosti gravitacijska singularnost brez dogodkovnega obzorja.
Poglej Gostota in Gola singularnost
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Gostota in Gostota elementov (podatkovna stran)
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Gostota in Gostota sile
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Gostota in Gostota zraka
Granodiorit
Vzorec granodiorita (Massif Central, Francija Slovaške v polarizirani svetlobi Granodiorit je intruzivna magmatska kamnina (globočnina) podobna granitu, vendar vsebuje več plagioklaza kot ortoklaza.
Poglej Gostota in Granodiorit
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Gostota in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Poglej Gostota in Gravitacijska singularnost
Hafnij
Hafnij je sijoča, srebrna, gnetljiva kovina, odporna proti koroziji, kemično podobna cirkoniju – zaradi enakega števila valentnih elektronov, ki so v isti skupini, pa tudi zaradi relativističnih učinkov; pričakovani porast atomskega polmera pri prehodu s periode 5 na 6 skoraj natančno izniči lantanidno kontrakcijo.
Poglej Gostota in Hafnij
Haldena (luna)
Haldena (grško Χαλδηνη: Haldéne) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Haldena (luna)
Hall-Héroultov proces
Hall–Héroult proces je glavni industrijski proces za proizvodnjo aluminija.
Poglej Gostota in Hall-Héroultov proces
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Gostota in Halogen
Harpalika (luna)
Harpalika (grško Ἁρπαλύκη: Harpálike) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Harpalika (luna)
Haumea
Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Gostota in Haumea
Hegemona (luna)
Hegemona (grško Hγεμόνη: Hegémone) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Hegemona (luna)
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Gostota in Helena (luna)
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Gostota in Helij
Helika (luna)
Helika (grško Ἑλίκη: Helíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Helika (luna)
Henri Pitot
Pitotova rojstna hiša v Aramonu Henri Pitot, francoski inženir in izumitelj, * 3. maj 1695, Aramon, Gard, Francija, † 27. december 1771, Aramon.
Poglej Gostota in Henri Pitot
Herbert Friedman
Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.
Poglej Gostota in Herbert Friedman
Hermipa (luna)
Hermipa (grško Ερμίππη: Ermíppe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Hermipa (luna)
Hidra (luna)
Hidra je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.
Poglej Gostota in Hidra (luna)
Hidrostatični paradoks
Hidrostatični paradoks Hídrostátični paradóks (tudi Arhimedov paradóks, Stevinov paradóks ali Pascalov paradóks) je navidez protislovno dejstvo, da je hidrostatični tlak na dnu posode, v kateri je mirujoča nestisljiva kapljevina, odvisen le od višine stolpca kapljevine (globine z\!\), ne pa od oblike posode, oziroma njene prostornine, ali njene teže, oziroma mase: kjer je.
Poglej Gostota in Hidrostatični paradoks
Hidrostatični tlak
Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.
Poglej Gostota in Hidrostatični tlak
Hitrost eksplozije
Hitrost eksplozije ali hitrost detonacije je hitrost, s katero čelo udarnega vala potuje skozi detonirani eksploziv.
Poglej Gostota in Hitrost eksplozije
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Gostota in Hitrost zvoka
Hladilno sredstvo
Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.
Poglej Gostota in Hladilno sredstvo
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Poglej Gostota in Idealni plin
Incidenca
Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu oziroma obdobju na določenem območju v določeni populaciji.
Poglej Gostota in Incidenca
Intenzivna količina
Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.
Poglej Gostota in Intenzivna količina
Isonoja (luna)
Isonoja (grško Ισονοη: Isonóe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Isonoja (luna)
Izolacija
Izolacija ali z latinsko besedo (isolare-osamiti) je ločitev od drugih teles.
Poglej Gostota in Izolacija
Izomeri krezolov
Izomeri krezolov so organske spojine, ki so metil fenoli.
Poglej Gostota in Izomeri krezolov
Jakobovo število
Jakobovo števílo (označba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišča, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.
Poglej Gostota in Jakobovo število
Jean-André Deluc
Jean-André Deluc ali de Luc,, FRS, švicarski geolog, naravoslovec in meteorolog, * 8. februar 1727, Ženeva, Švica, † 7. november 1817, Windsor, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Gostota in Jean-André Deluc
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Gostota in Jedrsko zlivanje
John Michell
John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.
Poglej Gostota in John Michell
Jokasta (luna)
Jokasta (grško Ιοκάστη: Jokáste) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Jokasta (luna)
Jonathan Homer Lane
Jonathan Homer Lane, ameriški astrofizik in izumitelj, * 9. avgust 1819, Geneseo, New York, ZDA, † 3. maj 1880, Washington, ZDA.
Poglej Gostota in Jonathan Homer Lane
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Gostota in Jurij Vega
Kala (luna)
Kala (grško Καλη: Kale) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Kala (luna)
Kalciniranje
Kalciniranje je termični postopek pri katerem materialu povečamo gostoto ter mu zmanjšamo aktivno površino (bet).
Poglej Gostota in Kalciniranje
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Gostota in Kalcit
Kalihora (luna)
Kalihora (grško Καλλιχόρη: Kalihóre) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Kalihora (luna)
Kalika (luna)
Kalika (grško Καλύκη: Kalíke) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Kalika (luna)
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Gostota in Kalipso (luna)
Kaliroja (luna)
Kalirója (Kaliroe) je Jupitrov naravni satelit. Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je član Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okrog Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Naravni satelit Kaliroja je bil odkrit 6. oktobra 1999 v okviru projekta Spacewatch (projekt namenjen proučevanju manjših planetov Osončja, asteroidov in kometov).
Poglej Gostota in Kaliroja (luna)
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Gostota in Kalisto (luna)
Kalzium
Kalzium (nemško za kalcij) je prosto dostopen računalniški periodni sistem elementov za grafično namizje K Desktop Environment.
Poglej Gostota in Kalzium
Kamacit
Kamacit je zlitina železa in niklja, ki se na Zemlji pojavlja samo v meteoritih.
Poglej Gostota in Kamacit
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Gostota in Kapljevina
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Gostota in Kapljevinski helij
Karamel
Ohlajen in razlomljen karamel Karamel ali praženi sladkor je bolj ali manj tekoča snov, ki se pridobiva s praženjem sladkorja do raztopitve pri 160 °C.
Poglej Gostota in Karamel
Karma (luna)
Karma (grško Κάρμη: Kárme) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Karmine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 23 do 24 Gm in imajo naklon tira okoli 165°. Luno Karma je leta 1938 odkril ameriški astronom Seth Barnes Nicholson na Observatoriju Mount Wilson.
Poglej Gostota in Karma (luna)
Kasiterit
Kasiterit je kositrov oksidni mineral s kemijsko formulo SnO2. Mineral je praviloma neprozoren, tenki kristali pa so lahko prosojni. Zaradi sijaja in več kristalnih ploskev se iz njega izdeluje cenjen nakit. Kasiterit je že od davnine glavna kositrova ruda in najpomembnejši vir kositra.
Poglej Gostota in Kasiterit
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Gostota in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Gostota in Kemijski element
Kepler-11
Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.
Poglej Gostota in Kepler-11
Kilena (luna)
Kilena (grško Κυλλήνη: Kiléne) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Kilena (luna)
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Gostota in Kilogram
Kilogram na kubični meter
Kilográm na kubíčni méter (oznaka kg/m3 ali kg m-3) je sestavljena enota mednarodnega sistema enot, v kateri se izraža gostoto.
Poglej Gostota in Kilogram na kubični meter
Kinematična viskoznost
Kinematična viskoznost je ustrezen parameter predvsem pri opisu toka tekočin pod vplivom gravitacije.
Poglej Gostota in Kinematična viskoznost
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Gostota in Kinetična teorija plinov
Kinetični penetrator
Moderna zasnova protitankovskega kinetičnega penetratorja. Poseben nastavek na srednjem delu služi kot vodilo, ki ob izstopu iz cevi odpade. Kinetični penetrator je vrsta izstrelka, ki ne vsebuje eksploziva, temveč njegov rušilni učinek izhaja iz kinetične energije samega izstrelka.
Poglej Gostota in Kinetični penetrator
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Gostota in Klasična mehanika
Kleomed
Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.
Poglej Gostota in Kleomed
Klorodifluorometan
Klorodifluorometan oziroma difluoromonoklorometan je halogeniran klorofluoroogljikovodik (HCFC).
Poglej Gostota in Klorodifluorometan
Klorovodikova kislina
Klorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega klorida (HCl).
Poglej Gostota in Klorovodikova kislina
Koeficient upora
Koeficiènt upôra (običajna oznaka cu, cv, Cd in CD) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.
Poglej Gostota in Koeficient upora
Koeficient vzgona
Koeficient vzgona, oznaka Cv, tudi CL, Ca, Cz, je brezrazsežna količina, ki ponazarajo količino dinamičnega vzgona telesa, kot so npr.
Poglej Gostota in Koeficient vzgona
Koks
Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.
Poglej Gostota in Koks
Koktajl
Kóktajl ali kóktejl je (praviloma alkoholna) mešana pijača.
Poglej Gostota in Koktajl
Komet Tempel 1
Komet Tempel 1 (uradna oznaka je 9P/Tempel) je periodični komet z obhodno dobo 5,5 let.
Poglej Gostota in Komet Tempel 1
Kompresor
Področje delovanja kompresorjev: A batni kompresorji, B rotacijski kompresorji, C batne in rotacijske vakuumske črpalke, Č turbinski kompresorji, D turbinske vakuumske črpalke. Kompresorji so delovni stroji.
Poglej Gostota in Kompresor
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Gostota in Koncentracija
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Poglej Gostota in Kontinuitetna enačba
Konvencionalna podmornica
Ameriška konvencionalna podmornica USS Queenfish Konvencionalne podmornice so vojaške podmornice, ki za pogon uporabljajo diezel oz.
Poglej Gostota in Konvencionalna podmornica
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Gostota in Kopernicij
Kora (luna)
Kora (Jupiter XLIX) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Kora (luna)
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Gostota in Kovina
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Gostota in Kritična točka
Kroženje zraka
Adiabatno kroženje zraka Kroženje zraka je osnovni proces v ozračju, ki ga povzroča sonce.
Poglej Gostota in Kroženje zraka
Kromova skupina
6.
Poglej Gostota in Kromova skupina
Kuščarica (ozvezdje)
Kuščarica je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Gostota in Kuščarica (ozvezdje)
Kvadratni zakon upora
Kvadrátni zákon upòra opisuje upor sredstva na telo, ki se giblje v tekočini, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Gostota in Kvadratni zakon upora
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Poglej Gostota in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Lahar
Sveta Helena marca 1982 Lahár je tok blata in drobirja, sestavljenega iz vulkanskega pepela, zdrobljenih skal in vode.
Poglej Gostota in Lahar
Lantanoidna kontrakcija
Lantanoidna kontrakcija je izraz, ki se uporablja v kemiji za opis zmanjšanja ionskih polmerov lantanoidov, elementov z vrstnimi števili od 58 (cerij) do 71 (lutecij).
Poglej Gostota in Lantanoidna kontrakcija
Lebdenje
Lebdenje je položaj, v katerem na telo v kapljevini ali plinu ne delujejo zunanje sile.
Poglej Gostota in Lebdenje
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Gostota in Led
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Gostota in Leonhard Euler
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Gostota in Les
Lesni peleti
Lesni peleti Lesni peleti so standardizirana oblika biomase.
Poglej Gostota in Lesni peleti
Lewisit
Lewisit je spojina, ki se je uporabljala kot kemično orožje in sicer spada med mehurjevce.
Poglej Gostota in Lewisit
Lij ločnik
Lij ločnik; 1: tekoča faza z manjšo gostoto, 2: tekoča faza z večjo gostoto. Lij ločnik je laboratorijska steklena posoda, ki se uporablja pri izluževanju (ekstrakciji) snovi iz ene tekočine v drugo.
Poglej Gostota in Lij ločnik
Lipoprotein
'''Zgradba lipoproteina (hilomikrona)''' '''ApoA, ApoB, ApoC, ApoE''' (apolipoproteini); '''T''' (triacilglicerol); '''C''' (holesterol); zeleno – fosfolipidi Lipoproteín je katerikoli od kompleksov lipidov z apolipoproteini, ki se med seboj razlikujejo po lipidni in beljakovinski sestavi in predstavljajo transportno obliko lipidov v krvi.
Poglej Gostota in Lipoprotein
Liter
Líter (oznaka l ali L) je tradicionalna enota za merjenje prostornine, enaka enemu kubičnemu decimetru oziroma tisočini kubičnega metra, kar ustreza kocki s stranicami dolžine enega decimetra.
Poglej Gostota in Liter
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Poglej Gostota in Livermorij
Liziteja (luna)
Liziteja (grško Λυσιθέα: Lisitéa) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in Liziteja (luna)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Gostota in Luna
Maarten Schmidt
Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.
Poglej Gostota in Maarten Schmidt
Mab (luna)
Mab je Uranov notranji satelit.
Poglej Gostota in Mab (luna)
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Poglej Gostota in Machovsko načelo
Mafičnost
Bazalt Gabro Mafičnost je izraz, s katerim se v mineralogiji in geologiji označuje silikatne minerale, magme, lave in kamnine z veliko vsebnostjo magnezija in železa (latinsko: ferrum).
Poglej Gostota in Mafičnost
Magnezijev hidroksid
Magnezijev hidroksid je anorganska spojina z molekulsko formulo Mg(OH)2.
Poglej Gostota in Magnezijev hidroksid
Manganova skupina
V 7.
Poglej Gostota in Manganova skupina
Mangrove
Drevo mangrove "''Rhizophora''" v času oseke Rdeči mangrove kalijo semena na matičnem drevesu Mangrove so lesnate tropske rastline, ki rastejo na blatnih tleh zalivov, lagun in izlivov rek v tropskih območjih.
Poglej Gostota in Mangrove
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Poglej Gostota in Marian Smoluchowski
Marin Getaldić
Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.
Poglej Gostota in Marin Getaldić
Masno središče
Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.
Poglej Gostota in Masno središče
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Poglej Gostota in Material
Med (kemija)
Okrasni predmet iz medi za obtežitev listov (levo), poleg sta vzorca cinka in bakra. Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra.
Poglej Gostota in Med (kemija)
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Gostota in Medzvezdna snov
Megaklita (luna)
Megaklita (grško Μεγακλειτη: Mégakleite) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Megaklita (luna)
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Gostota in Meritev
Metilvijolično
Metilvijolično (barvilo) je ime za skupino podobnih spojin, ki se uporabljajo kot pH-indikatorji in barvila.
Poglej Gostota in Metilvijolično
Metrični sistem enot
ZDA).
Poglej Gostota in Metrični sistem enot
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Gostota in Michel Hénon
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Gostota in Mineral
Mnema (luna)
Mnema (grško Μνήμη: Mnéme) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Mnema (luna)
Modra orjakinja
zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.
Poglej Gostota in Modra orjakinja
Mokra kemija
Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.
Poglej Gostota in Mokra kemija
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Poglej Gostota in Molarna prostornina
Morska pena
Morska pena Morska pena ali sepiolit (s kemijsko formulo Mg4Si6O15(OH)2 • 6H2O) je hidrat magnezijevega silikata, ki se v naravi pojavlja v rečnih usedlinah in mineralnih žilah.
Poglej Gostota in Morska pena
Mrtvo morje
Mrtvo morje (hebrejsko.
Poglej Gostota in Mrtvo morje
Najlon
Najlon je naziv za skupino sinteznih polimerov, ki spadajo v skupino poliamidov.
Poglej Gostota in Najlon
Naravni toplotni obtok
Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike.
Poglej Gostota in Naravni toplotni obtok
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Gostota in Naseljivi planet
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Gostota in Natrijev karbonat
Nevil Maskelyne
Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.
Poglej Gostota in Nevil Maskelyne
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Gostota in Nevtronska zvezda
Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.
Poglej Gostota in Nikolaj Jegorovič Žukovski
Norveški jarek
Zemljevid Severnega morja z Norveškim jarkom Norveški jarek ali Norveški kanal (Norskerenna; Norskerenden; Norska rännan) je daljša depresija na morskem dnu ob južni obali Norveške.
Poglej Gostota in Norveški jarek
O plavajočih telesih
Arhimedovem palimpsestu'' O plavajočih telesih (grško: Perí tón epipleónton somáton) je razprava v dveh knjigah starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz (okoli 287 pr. n. št.–212 pr. n. št.). Domneva se, da je bila napisana okoli leta 250 pred n.
Poglej Gostota in O plavajočih telesih
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Gostota in Oblak
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Gostota in Oblika Zemlje
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Gostota in Območje H II
Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.
Poglej Gostota in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Gostota in Oceanski tok
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Gostota in Ogljikov dioksid
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Poglej Gostota in Ogljikova nanocevka
Ogljikova skupina
Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).
Poglej Gostota in Ogljikova skupina
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Gostota in Olbersov paradoks
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Poglej Gostota in Olivin
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Gostota in Organska kemija
Ortozija (luna)
Ortozija (grško ?: Ortozija) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Ortozija (luna)
Osmij
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.
Poglej Gostota in Osmij
Osmoza
Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.
Poglej Gostota in Osmoza
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Gostota in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Gostota in Ozračje
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Gostota in Pandora (luna)
Pasifaja (luna)
Pasifaja (grško Πασιφάη: Pasifáe) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Pasifaja (luna)
Pasiteja (luna)
Pasiteja (grško Πασιθέη: Pasitée) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Pasiteja (luna)
Piezoelektrik
Piezoelektrik je (keramični) material, ki je izpostavljen enosmernemu električnemu toku oz.
Poglej Gostota in Piezoelektrik
Piknometer
alt.
Poglej Gostota in Piknometer
Piroluzit
Piroluzit je mineral, sestavljen večinoma iz manganovega(IV) oksida, in pomembna manganova ruda.
Poglej Gostota in Piroluzit
Piromorfit
Piromorfit (iz grškega πῦρ — ogenj in μορφή — oblika) je svinčev klorofosfat s kemijsko formulo Pb5(PO4)3Cl, ki se včasih pojavlja v dovolj velikih količinah, da se koplje kot svinčeva ruda.
Poglej Gostota in Piromorfit
Pirop
Pirop je magnezijev aluminijev silikat iz skupine granatov.
Poglej Gostota in Pirop
Pitot-Prandtlova cev
Pitot-Prandtlova cev v merilni napravi za letalo Airbus A380 Pitot-Prandtlova cev na helikopterju Kamov Ka-26 Pitot-Prandtlova cev (tudi Pitotova cev ali Prandtlova cev) je priprava za merjenje hitrosti plina z znano gostoto.
Poglej Gostota in Pitot-Prandtlova cev
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Poglej Gostota in Planckov sistem enot
Planckova doba
Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.
Poglej Gostota in Planckova doba
Planckova gostota
Planckova gostota (oznaka \rho_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Gostota in Planckova gostota
Planetarna diferenciacija
Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.
Poglej Gostota in Planetarna diferenciacija
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Gostota in Planetarna meglica
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Gostota in Plin
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Gostota in Plinasti orjak
Plovec
Primerek zelo poroznega plovca z vulkana Teide na Kanarskih otokih: gostota vzorca je približno 0,25 g/cm³: merilo je v centimetrih Skladi plovca na otoku Lipari, Eolsko otočje Plovec je porozna vulkanska kamnina, ki nastane z zelo hitrim strjevanjem pregrete viskozne in s plini bogate lave ali z mešanjem lave in vode.
Poglej Gostota in Plovec
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Poglej Gostota in Plutonij
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Gostota in Požar
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Poglej Gostota in Podmornica
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Gostota in Poissonova enačba
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Gostota in Polimer
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Gostota in Populacija (biologija)
Porazdelitev mase
Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.
Poglej Gostota in Porazdelitev mase
Praksidika (luna)
Praksidika (grško Πραξιδίκη: Praksidíka) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Praksidika (luna)
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Gostota in Prapok
Preiskava z ultrazvokom
Preiskava ali slikanje z ultrazvokom (s tujko ultrasonografija) je metoda za preučevanje fizične strukture notranjosti preiskovanca, pri kateri izkoriščamo pojav, da se ultrazvok (podobno kot svetloba) lomi in odbija na stikih območij z različno gostoto (odtod tudi izraz ehografija).
Poglej Gostota in Preiskava z ultrazvokom
Prisilno polnjeni motor
Prisilno polnjeni motor je batni motor (bencinski ali dizelski) pri katerem se s pomočjo kompresorja (polnilnika) poveča tlak in temperaturo zraka pred vstopom v valje motorja.
Poglej Gostota in Prisilno polnjeni motor
Prvobitna črna luknja
Prvobitna ali primordialna črna luknja je domnevna vrsta črne luknje, ki ne nastane zaradi gravitacijskega sesedanja zvezde, temveč bi lahko nastala že med prapokom v tistih delih Vesolja, kjer je bila gostota energije in mase izredno velika.
Poglej Gostota in Prvobitna črna luknja
Puk (luna)
Puk (tudi Pak) je Uranov notranji satelit.
Poglej Gostota in Puk (luna)
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Gostota in Pulzar
Radiator
zvarjeni z uporovnim varjenjem. aluminija. Površina je v obliki tankih cevi ali satovja, da je čim večja. Radiátor je naprava za prenos toplote, najpogosteje z vroče vode na zrak.
Poglej Gostota in Radiator
Radiologija
Radiologija je veja medicine, kjer s pomočjo naprav, ki proizvajajo rentgenske žarke oz.
Poglej Gostota in Radiologija
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Poglej Gostota in Razsežnostna analiza
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Gostota in Rdeča orjakinja
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Gostota in Rentgenij
Reynoldsovo število
Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.
Poglej Gostota in Reynoldsovo število
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Poglej Gostota in Ro
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Gostota in Rocheva meja
S/2000 J 11
S/2000 J 11 je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in S/2000 J 11
S/2003 J 10
S/2003 J 10 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 10
S/2003 J 12
S/2003 J 12 je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in S/2003 J 12
S/2003 J 15
S/2003 J 15 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 15
S/2003 J 16
S/2003 J 16 je eden izmed najmanjših Jupitrovih naravnih satelitov (lun).
Poglej Gostota in S/2003 J 16
S/2003 J 17
S/2003 J 17 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 17
S/2003 J 18
S/2003 J 18 je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in S/2003 J 18
S/2003 J 19
S/2003 J 19 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 19
S/2003 J 2
S/2003 J 2 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 2
S/2003 J 23
S/2003 J 23 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 23
S/2003 J 3
S/2003 J 3 je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in S/2003 J 3
S/2003 J 4
S/2003 J 4 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 4
S/2003 J 5
S/2003 J 5 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 5
S/2003 J 9
S/2003 J 9 je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in S/2003 J 9
Sadra
Sadra je kalcijev sulfatni mineral s formulo CaSO4•2H2O.
Poglej Gostota in Sadra
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Gostota in Schwarzschildov polmer
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gostota in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gostota in Seznam kemijskih vsebin
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Gostota in Seznam planetov v osončju
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente je razdeljen v podakovne liste, ki vsebujejo vrednosti za številne lastnosti elementov, skupaj z različnimi referencami.
Poglej Gostota in Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Gostota in Silicijev dioksid
Silvin (mineral)
Silvin je naravna mineralna oblika kalijevega klorida (KCl).
Poglej Gostota in Silvin (mineral)
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Gostota in Siméon-Denis Poisson
Sinopa (luna)
Sinopa (grško Σινώπη: Sinópe) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °.
Poglej Gostota in Sinopa (luna)
Sintranje
Sintranje ali zgoščevanje je postopek izdelave končnih posameznih izdelkov iz prahu, s segrevanjem materiala pod temperaturo tališča.
Poglej Gostota in Sintranje
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Gostota in Sistem geometriziranih enot
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Poglej Gostota in Slanost
Smitsonit
Smitsonit ali cinkov kalavec je cinkov karbonat ZnCO3, ki kot sekundarni mineral nastaja v oksidacijskih conah skladov cinkovih rud.
Poglej Gostota in Smitsonit
Snovna konstanta
Snóvna konstánta je fizikalna količina, ki podaja značilnost dane snovi v danih okoliščinah.
Poglej Gostota in Snovna konstanta
Soman
Soman je bojni strup z molekulsko formulo C7H16FO2P.
Poglej Gostota in Soman
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Gostota in Sonce
Specifična prostornina
Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.
Poglej Gostota in Specifična prostornina
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Poglej Gostota in Specifična teža
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Gostota in Specifična toplota
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Poglej Gostota in Splošna plinska enačba
Sponda (luna)
Sponda (grško Σπονδή: Sponde) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Sponda (luna)
Steklena volna
Steklena volna Steklena volna je material za toplotno in zvočno izolacijo, ki ga je možno vgraditi v vse dele stavbe.
Poglej Gostota in Steklena volna
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Gostota in Steklo
Stisljivostni modul
Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.
Poglej Gostota in Stisljivostni modul
Superkritična tekočina
Superkritična (nadkritična) tekočina je stanje snovi nad kritično točko.
Poglej Gostota in Superkritična tekočina
Superkritični ogljikov dioksid
Superkritični ogljikov dioksid je fluidno stanje ogljikovega dioksida in obstaja nad njegovo kritično temperaturo in kritičnim tlakom.
Poglej Gostota in Superkritični ogljikov dioksid
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Gostota in Supertekočnost
Superzemlja
rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.
Poglej Gostota in Superzemlja
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Gostota in Svinec
Tajgeta (luna)
Tajgeta (grško Ταϋγέτη: Tájgete) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Tajgeta (luna)
Težka voda
Têžka vôda ali devterijev oksid D2O je strupena v večjih količinah, zaradi manjše sposobnosti raztapljanja.
Poglej Gostota in Težka voda
Teba (luna)
Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in Teba (luna)
Tekoča goriva
Tekoča goriva so gorljive ali energijsko generirane molekule, ki jih lahko izkoristimo za ustvarjanje mehanske energije, ki posledično ustvari kinetično energijo.
Poglej Gostota in Tekoča goriva
Tekoči zrak
Sestava zraka v volumskih % Tekoči zrak je zrak, ohlajen pod visokim tlakom do tako nizke temperature (kriogena temperatura), da kondenzira v bledo modro lahko tekočo tekočino.
Poglej Gostota in Tekoči zrak
Telesto (luna)
Telesto (grško Τελεστώ: Telestó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Poglej Gostota in Telesto (luna)
Telksinoja (luna)
Telksinoja (grško Θελξινόη, Telksinója) je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Gostota in Telksinoja (luna)
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Gostota in Temna snov
Teorija mirujočega stanja
Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.
Poglej Gostota in Teorija mirujočega stanja
Termodifuzija
Delovanje molekul plina na prašni delec. Zaradi temperaturnega gradienta se delec pomika proti hladnejšemu delu. Termodifuzija (termična difuzija) ali termoforeza ali Ludwig-Soretov pojav (ali samo Soretov pojav) je pojav pri katerem na majhne delce, ki se nahajajo razpršeni v poljubnem sredstvu, deluje sila, ki ima nasprotno smer kot temperaturni gradient.
Poglej Gostota in Termodifuzija
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Gostota in Termodinamika
Tiona (luna)
Tiona (Tíone) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Gostota in Tiona (luna)
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Poglej Gostota in Titanija (luna)
Titanit
Titanít ali sfen (iz grškega σφηνώ - klin) je kalcijev titanov neosilikatni mineral s kemijsko formulo CaTi.
Poglej Gostota in Titanit
Titanova skupina
4.
Poglej Gostota in Titanova skupina
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Gostota in Točka
Toluen
Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.
Poglej Gostota in Toluen
Toplozračni balon
Toplozračni balon je vrsta zrakoplova.
Poglej Gostota in Toplozračni balon
Transformatorsko olje
Ampule za vzorce transformatorskega olja Transformatorsko olje ali izolacijsko olje je po navadi visoko rafinirano mineralno olje, ki je stabilno pri visokih temperaturah in ima odlične električne izolacijske lastnosti.
Poglej Gostota in Transformatorsko olje
Trikloretilen
---- Aciklična spojina s Halogeni,Halogenalkani.
Poglej Gostota in Trikloretilen
Triklorofluorometan
Triklorofluorometan poznan tudi pod imenom Freon-11, CFC-11 ali R-11 spada med CFC pline.
Poglej Gostota in Triklorofluorometan
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Poglej Gostota in Trojni alfa proces
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Gostota in Troposfera
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Gostota in Ubežna hitrost
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Gostota in Upor sredstva
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Gostota in Uran (planet)
Uraninit
Uraninit, uranov smolovec ali uranova svetlica je pogost uranov mineral iz razreda oksidov in hidroksidov s kemijsko formulo UO2. Mineral kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Kristali imajo obliko kocke ali oktaedra ali njune kombinacije, lahko pa so tudi grozdičasti, ledvičasti, zrnati ali masivni skupki sive, črne ali rjave barve.
Poglej Gostota in Uraninit
Utekočinjeni zemeljski plin
evropskimi terminali za uplinjanje UZP. Številni tankerji imajo skladiščni prostor za UZP v obliki več krogel. Utekočínjeni zêmeljski plín (UZP) je kapljevina in je tržna oblika zemeljskega plina.
Poglej Gostota in Utekočinjeni zemeljski plin
Valentinit
Valentinit je antimonov oksid Sb2O3, ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu.
Poglej Gostota in Valentinit
Vampirski ligenj
Vampirski ligenj (znanstveno ime Vampyroteuthis infernalis) je majhen globokomorski glavonožec, ki prebiva v zmerno toplih in tropskih predelih.
Poglej Gostota in Vampirski ligenj
Vanadijeva skupina
V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.
Poglej Gostota in Vanadijeva skupina
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Gostota in Vesolje
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Gostota in Vezikel
Višinomer
Barometrični letalski višinomer Kollsmanovega tipa, ki je v rabi v Severni Ameriki Višinomér ali altiméter je instrument, ki meri praviloma višino nad morsko gladino.
Poglej Gostota in Višinomer
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Gostota in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Gostota in Vodik
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Gostota in Vodikov sulfid
Vulkansko steklo
Kanarskih otokih; njegova gostota je približno 0,25 g/cm3 ZDA Perlit Vulkanska stekla so popolnoma amorfne predornine, ki so nastale na Zemljinem površju z izredno hitrim ohlajanjem lave.
Poglej Gostota in Vulkansko steklo
Vzgon
sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.
Poglej Gostota in Vzgon
Webrovo število
površinske napetosti na tvorjenje mejne površine med dvema tekočinama Webrovo števílo je v mehaniki tekočin brezrazsežna količina, ki je pogosto uporabna pri analizi toka tekočin, kjer se prepletata dva različna tokova, še posebej pri večfaznih tokovih z močno ukrivljenimi površinami.
Poglej Gostota in Webrovo število
Wyoming
Wyoming je zvezna država na zahodu ZDA.
Poglej Gostota in Wyoming
Zeleni blisk
San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.
Poglej Gostota in Zeleni blisk
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Gostota in Zemljin plašč
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Gostota in Zemljoalkalijska kovina
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Gostota in Zvezda
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Gostota in Zvezda orjakinja
Zvezdna črna luknja
Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.
Poglej Gostota in Zvezdna črna luknja
18 Delfina b
18 Delfina b je zelo masiven in gost eksoplanet, ki leži okoli 238 svetlobnih let proč v ozvezdju Delfina.
Poglej Gostota in 18 Delfina b
29 Amfitrita
29 Amfitrita (mednarodno ime 29 Amphitrite) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Gostota in 29 Amfitrita
31 Evfrozina
31 Evfrozina (mednarodno ime 31 Euphrosyne, starogrško: Eufrosíne) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Gostota in 31 Evfrozina
87 Silvija
87 Silvija (mednarodno ime 87 Sylvia) je velik trojni asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Gostota in 87 Silvija
Prav tako znan kot Masna gostota.
, Burja, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Celina, Cinkov pirition, Clausius-Clapeyronova enačba, Cojzit, Daniel Bernoulli, Darcy-Weisbachova enačba, Darmštatij, Davyjeva medalja, Diapir, Diaspor, Dišavno olje, Difuzijska enačba, Dinamični vzgon, Dinamit, Diona (luna), Eddingtonova meja, Einsteinova konstanta, Eksploziv, Ekstenzivna količina, Elara (luna), Elektroforeza, Enkelad, Epsomit, Erinoma (luna), Eter (fizika), Etilbromid, Evanta (luna), Evkelada (luna), Evporija (luna), Evridoma (luna), Fatamorgana, Faza snovi, Fazni prehod, Felzičnost, Fizika, Fosgen, Freon, Fridmanovi enačbi, Friedrich Wilhelm Bessel, Gadolinit, Galaksija, Galilejev termometer, Ganimed (luna), Gauss, Gaussov gravitacijski zakon, George Lake, Glicerol, Glukoza, Gola singularnost, Gostota elementov (podatkovna stran), Gostota sile, Gostota zraka, Granodiorit, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska singularnost, Hafnij, Haldena (luna), Hall-Héroultov proces, Halogen, Harpalika (luna), Haumea, Hegemona (luna), Helena (luna), Helij, Helika (luna), Henri Pitot, Herbert Friedman, Hermipa (luna), Hidra (luna), Hidrostatični paradoks, Hidrostatični tlak, Hitrost eksplozije, Hitrost zvoka, Hladilno sredstvo, Idealni plin, Incidenca, Intenzivna količina, Isonoja (luna), Izolacija, Izomeri krezolov, Jakobovo število, Jean-André Deluc, Jedrsko zlivanje, John Michell, Jokasta (luna), Jonathan Homer Lane, Jurij Vega, Kala (luna), Kalciniranje, Kalcit, Kalihora (luna), Kalika (luna), Kalipso (luna), Kaliroja (luna), Kalisto (luna), Kalzium, Kamacit, Kapljevina, Kapljevinski helij, Karamel, Karma (luna), Kasiterit, Kemija, Kemijski element, Kepler-11, Kilena (luna), Kilogram, Kilogram na kubični meter, Kinematična viskoznost, Kinetična teorija plinov, Kinetični penetrator, Klasična mehanika, Kleomed, Klorodifluorometan, Klorovodikova kislina, Koeficient upora, Koeficient vzgona, Koks, Koktajl, Komet Tempel 1, Kompresor, Koncentracija, Kontinuitetna enačba, Konvencionalna podmornica, Kopernicij, Kora (luna), Kovina, Kritična točka, Kroženje zraka, Kromova skupina, Kuščarica (ozvezdje), Kvadratni zakon upora, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lahar, Lantanoidna kontrakcija, Lebdenje, Led, Leonhard Euler, Les, Lesni peleti, Lewisit, Lij ločnik, Lipoprotein, Liter, Livermorij, Liziteja (luna), Luna, Maarten Schmidt, Mab (luna), Machovsko načelo, Mafičnost, Magnezijev hidroksid, Manganova skupina, Mangrove, Marian Smoluchowski, Marin Getaldić, Masno središče, Material, Med (kemija), Medzvezdna snov, Megaklita (luna), Meritev, Metilvijolično, Metrični sistem enot, Michel Hénon, Mineral, Mnema (luna), Modra orjakinja, Mokra kemija, Molarna prostornina, Morska pena, Mrtvo morje, Najlon, Naravni toplotni obtok, Naseljivi planet, Natrijev karbonat, Nevil Maskelyne, Nevtronska zvezda, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Norveški jarek, O plavajočih telesih, Oblak, Oblika Zemlje, Območje H II, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Oceanski tok, Ogljikov dioksid, Ogljikova nanocevka, Ogljikova skupina, Olbersov paradoks, Olivin, Organska kemija, Ortozija (luna), Osmij, Osmoza, Osončje, Ozračje, Pandora (luna), Pasifaja (luna), Pasiteja (luna), Piezoelektrik, Piknometer, Piroluzit, Piromorfit, Pirop, Pitot-Prandtlova cev, Planckov sistem enot, Planckova doba, Planckova gostota, Planetarna diferenciacija, Planetarna meglica, Plin, Plinasti orjak, Plovec, Plutonij, Požar, Podmornica, Poissonova enačba, Polimer, Populacija (biologija), Porazdelitev mase, Praksidika (luna), Prapok, Preiskava z ultrazvokom, Prisilno polnjeni motor, Prvobitna črna luknja, Puk (luna), Pulzar, Radiator, Radiologija, Razsežnostna analiza, Rdeča orjakinja, Rentgenij, Reynoldsovo število, Ro, Rocheva meja, S/2000 J 11, S/2003 J 10, S/2003 J 12, S/2003 J 15, S/2003 J 16, S/2003 J 17, S/2003 J 18, S/2003 J 19, S/2003 J 2, S/2003 J 23, S/2003 J 3, S/2003 J 4, S/2003 J 5, S/2003 J 9, Sadra, Schwarzschildov polmer, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente, Silicijev dioksid, Silvin (mineral), Siméon-Denis Poisson, Sinopa (luna), Sintranje, Sistem geometriziranih enot, Slanost, Smitsonit, Snovna konstanta, Soman, Sonce, Specifična prostornina, Specifična teža, Specifična toplota, Splošna plinska enačba, Sponda (luna), Steklena volna, Steklo, Stisljivostni modul, Superkritična tekočina, Superkritični ogljikov dioksid, Supertekočnost, Superzemlja, Svinec, Tajgeta (luna), Težka voda, Teba (luna), Tekoča goriva, Tekoči zrak, Telesto (luna), Telksinoja (luna), Temna snov, Teorija mirujočega stanja, Termodifuzija, Termodinamika, Tiona (luna), Titanija (luna), Titanit, Titanova skupina, Točka, Toluen, Toplozračni balon, Transformatorsko olje, Trikloretilen, Triklorofluorometan, Trojni alfa proces, Troposfera, Ubežna hitrost, Upor sredstva, Uran (planet), Uraninit, Utekočinjeni zemeljski plin, Valentinit, Vampirski ligenj, Vanadijeva skupina, Vesolje, Vezikel, Višinomer, Voda, Vodik, Vodikov sulfid, Vulkansko steklo, Vzgon, Webrovo število, Wyoming, Zeleni blisk, Zemljin plašč, Zemljoalkalijska kovina, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezdna črna luknja, 18 Delfina b, 29 Amfitrita, 31 Evfrozina, 87 Silvija.