Kazalo
45 odnosi: Argument periapside, Asteroid, Astrofizika, Atmosfera nebesnega telesa, Barnardova zvezda, C/1973 E1 (Kohoutek), Dolžina dvižnega vozla, Ekliptika, HD 4203, Jupiter, KIC 8462852, Kuščarica (ozvezdje), Laplaceova ravnina, Naravni satelit, Naseljivi planet, Nepravilni satelit, Neptun, Nereida (luna), Nezemeljsko življenje, Ničelni poldnevnik, Osončje, Oven (ozvezdje), Parhelij, Planet, Planetarna meglica, Planetologija, Površinska težnost, Program Voyager, Ris (ozvezdje), Rocheva meja, Sara Seager, Saturn, Seznam astronomskih vsebin, Seznam planetov v osončju, Skupina plinastih orjakov, Spodnji in zgornji planeti, Superzemlja, Triton (luna), Uran (planet), Velika rdeča pega, Zemeljski planet, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezda pritlikavka, 2M1207b.
Argument periapside
Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Plinasti orjak in Argument periapside
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Plinasti orjak in Asteroid
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Plinasti orjak in Astrofizika
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Plinasti orjak in Atmosfera nebesnega telesa
Barnardova zvezda
Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.
Poglej Plinasti orjak in Barnardova zvezda
C/1973 E1 (Kohoutek)
Tirnica Kometa Kohoutek (rdeče) in tirnica Zemlje (modro). Komet je bil v prisončju 27.12.1973. Komet Kohoutek ali C/1973 E1 (tudi Komet Watergate) je komet, ki ga je odkril češki astronom Luboš Kohoutek 7. marca 1973.
Poglej Plinasti orjak in C/1973 E1 (Kohoutek)
Dolžina dvižnega vozla
Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Plinasti orjak in Dolžina dvižnega vozla
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Plinasti orjak in Ekliptika
HD 4203
HD 4203 je zvezda 9.
Poglej Plinasti orjak in HD 4203
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Plinasti orjak in Jupiter
KIC 8462852
KIC 8462852.
Poglej Plinasti orjak in KIC 8462852
Kuščarica (ozvezdje)
Kuščarica je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Plinasti orjak in Kuščarica (ozvezdje)
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Plinasti orjak in Laplaceova ravnina
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Plinasti orjak in Naravni satelit
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Plinasti orjak in Naseljivi planet
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Plinasti orjak in Nepravilni satelit
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Plinasti orjak in Neptun
Nereida (luna)
Nereida (grško Νηρηΐδα: Nereida) je Neptunov naravni satelit.
Poglej Plinasti orjak in Nereida (luna)
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Plinasti orjak in Nezemeljsko življenje
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Plinasti orjak in Ničelni poldnevnik
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Plinasti orjak in Osončje
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Poglej Plinasti orjak in Oven (ozvezdje)
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Plinasti orjak in Parhelij
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Plinasti orjak in Planet
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Plinasti orjak in Planetarna meglica
Planetologija
Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.
Poglej Plinasti orjak in Planetologija
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Plinasti orjak in Površinska težnost
Program Voyager
Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.
Poglej Plinasti orjak in Program Voyager
Ris (ozvezdje)
Ris je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Plinasti orjak in Ris (ozvezdje)
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Plinasti orjak in Rocheva meja
Sara Seager
Sara Seager, kanadsko-ameriška astronomka, * 1971, Toronto, Kanada.
Poglej Plinasti orjak in Sara Seager
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Plinasti orjak in Saturn
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Plinasti orjak in Seznam astronomskih vsebin
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Plinasti orjak in Seznam planetov v osončju
Skupina plinastih orjakov
To so svetovi z masami v razponu od 10 do 4,000 Zemelj, ki jim ustreza od 0.03 do 13 mase Jupitra.
Poglej Plinasti orjak in Skupina plinastih orjakov
Spodnji in zgornji planeti
Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.
Poglej Plinasti orjak in Spodnji in zgornji planeti
Superzemlja
rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.
Poglej Plinasti orjak in Superzemlja
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Poglej Plinasti orjak in Triton (luna)
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Plinasti orjak in Uran (planet)
Velika rdeča pega
Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.
Poglej Plinasti orjak in Velika rdeča pega
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Plinasti orjak in Zemeljski planet
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Plinasti orjak in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Plinasti orjak in Zvezda
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Plinasti orjak in Zvezda pritlikavka
2M1207b
2M1207b je telo z maso planeta, ki kroži okoli rjave pritlikavke 2M1207 v ozvezdju Kentavra okoli 170 svetlobnih let od Zemlje.
Poglej Plinasti orjak in 2M1207b
Prav tako znan kot Jupitrovski planet, Ledeni velikan, Orjaški planet, Plinasti velikan, Plinski orjak, Plinski velikan.