Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Mars

Index Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

397 odnosi: Absolutni izsev, Ad Astra: Pot do zvezd, Ahondrit, Albert Marth, Alegorija dobre in slabe vlade, Alfred Lothar Wegener, Alkimija, Almagest, Aluvialni stožec, Alvan Clark, Alvan Graham Clark, Amalteja (luna), Amorski asteroid, Analema, Andrew Claude de la Cherois Crommelin, Antares, Antarktika, Antične rimske merske enote, Antropozofska medicina, Apsidna točka, Ares V, Asaph Hall, Asteroid, Asteroid tipa V, Asteroidni pas, Astrološki simboli, Astronomska enota, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atacama, Atmosfera nebesnega telesa, Ščitasti vulkan, Železo, Življenje na Marsu, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko, Človek v visokem dvorcu, Črna, Barhan, Beagle, Bermudski trikotnik, Betelgeza, Biosfera (objekt), Blatni vulkan, Blizuzemeljski asteroid, Božanska komedija, Bondov albedo, C/2012 S1 (ISON), C/2022 E3 (ZTF), Carl Sagan, ..., Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Chassigny (meteorit), Christiaan Huygens, Clyde William Tombaugh, David Gill, De revolutionibus orbium coelestium, Deimos (luna), Deinococcus radiodurans, Delta II, Devon (otok), Dinastija Šang, Doom (film), Doom (videoigra, 2016), Doom 3, Doom 3: Resurrection of Evil, Drakova enačba, Družina Baptistina, Družina Griqua, Družina Madžarska, Družina Masalija, Družina Nisa, Družina Temida, Dušan Olaj, Edison Pettit, Edmond Halley, Eduard Suess, Edward Charles Pickering, Edward Emerson Barnard, EETA9001, Ekliptika, Ekstremofil, Elon Musk, Eolsko delovanje, Ernest Rutherford, Eugène Michel Antoniadi, Evropska vesoljska agencija, Faeton (domnevni planet), Faetont (mitologija), Ferdinand Magellan, Fobos, Fobos (luna), Fram (ladja), Fram (razločitev), François Jean Dominique Arago, Francesco Bianchini, Frank Elmore Ross, Fridtjof Nansen, Friedrich Arturovič Zander, Fumarola, Futurama, Galci, Ganimed (luna), Gavriil Adrianovič Tihov, Geometrični albedo, Geomorfologija, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, George Biddell Airy, George Ellery Hale, George Gabriel Stokes, George Phillips Bond, Georges Fournier, Giacomo Filippo Maraldi, Gibanje Zemlje, Giottov campanile, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Giuseppe Piazzi, Google Zemljevidi, Gora, Gustav Holst, Harold Spencer Jones, HD 96167 b, Heinrich Louis d'Arrest, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Heliocentrični model, Henri Joseph Anastase Perrotin, Henry Norris Russell, Hermann Carl Vogel, Hiparh, Hipoteza o Gaji, HMS Beagle, Honoré Flaugergues, Isaac Asimov, Isaac Newton, James Edward Keeler, James South, Jarozit, Jastorfska kultura, Jean Richer, Jezero (krater), Johann Heinrich Lambert, Johannes Kepler, John Alfred Brashear, John Henry Poynting, Josep Comas i Solà, Joshua Lederberg, Josip Samujilovič Šklovski, Jupiter, Kairo, Kalcijev sulfat, Kalip, Karbonat, Katedrala (film), Kentaver (planetoid), Kepler-Bouwkampova konstanta, Kisik, Kitajski zid, Kliper (vesoljsko plovilo), Koledar, Komet du Toit-Hartley, Komet Holmes, Komet Hug-Bell, Komet Humason, Komet Olbers, Komet Schaumasse, Komet Stephan-Oterma, Komet Wiseman-Skiff, Konjunkcija (astronomija), Konkrecija, Kotna velikost, Lagrangeeva točka, Lastni elementi tira, Let 19, Litosfera, Luna, Lunarni meteorit, Magnezit, Magnituda (astronomija), Mala in velika polos, Mariner 2, Mariner 3, Mariner 4, Mariner 5, Mariner 9, Mars (mitologija), Mars (razločitev), Mars Exploration Rover, Mars Global Surveyor, Mars iz Todija, Mars Observer, Mars Pathfinder, Marsov meteorit, Marsov Trojanec, Marsovci (skupina znanstvenikov), Marsovi naravni sateliti, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Menjava duha, Merkur, Meteorit, Meteorski roj, Michael Maestlin, Milutin Milanković, Mokra kemija, Montmorilonit, N-1, Nagib vrtilne osi, Nakla (meteorit), Naravni satelit, NASA, NASA World Wind, Naseljivi planet, Navidezni sij, Nebesna mehanika, Nergal, Nezemeljsko življenje, Ničelni poldnevnik, Niccolò Zucchi, Nicolas Camille Flammarion, Nicolas-Louis de Lacaille, Nikola Tesla, Oblak, Obraz na Marsu, OCA-DLR Asteroid Survey, Ocean, Okultacija, Onon (razločitev), Oops!... I Did It Again (pesem), Opportunity, Orion (vesoljsko plovilo), Osončje, Otok Axla Heiberga, Oven (ozvezdje), Papež Aleksander VI., Papež Julij II., Papež Leon X., Parhelij, Peščeni vihar, Peščeno morje, Percival Lowell, Perseverance, Phoenix (sonda), Pitagorejstvo, Planet, Počitnice na Marsu, Podtalnica, Poimenovanje astronomskih teles, Polarni sij, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 20001–21000, Pomeni imen asteroidov: 37001–38000, Pomeni imen asteroidov: 39001–40000, Pomeni imen asteroidov: 7001–7500, Površinska težnost, Pritlikavi planet, Prod, Program Artemis, Program Mariner, Program Viking, Ptolemaj, Raptor (raketni motor), Raziskovanje Marsa, Rdeča, Rdeče morje, Regiomontan, Robert Julius Trumpler, Rocheva meja, Rudolf Steiner, Saule, SDV (raketna tehnologija), Sekularna resonanca, Semjon Ivanovič Dežnjov, Serpentinit, Seth Barnes Nicholson, Seznam asteroidnih lun, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam svetlejših zvezd, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Seznam umetnih objektov na Marsu, Simon Newcomb, Sinop, Sipina, Sirene s Titana, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sizigij (astronomija), Solarna konstanta, Sončev mrk 21. avgusta 2017, Sončevi mrki na Marsu, Spirit, Spodnji in zgornji planeti, Stolpna ura, Sighișoara, Superzemlja, Svet (razločitev), Tachyon: The Fringe, Thomas Chrowder Chamberlin, Titanija (luna), Troilit, Trojanski asteroid, Tycho Brahe, Učinek tople grede, Ubežna hitrost, Ulug Beg, Uran (mitologija), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Valles Marineris, Venera, Vesoljska tekma, Vesto Melvin Slipher, Videografija Britney Spears, Voda, Vrtilna doba, Vulkanski krater, VY Velikega psa, Vzvratno gibanje, Walter Baade, Walter Frederick Gale, Walter Sydney Adams, Wernher von Braun, Wilhelm Wolff Beer, William Gilbert, William Henry Pickering, William Herschel, William Huggins, William Lassell, William Wallace Campbell, William Weber Coblentz, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljin približek, Zemljina masa, Zodiak, 1 E11 m, 1 E14 m², 1 E6 m, 1 E7 s, 10. avgust, 11. maj, 12. avgust, 13. november, 132 Etra, 14. julij, 15. julij, 1862 Apolon, 1951 Lick, 1964, 1965, 1969, 1971, 1972, 1975, 1976, 1996, 1997, 1999, 2. december, 20. avgust, 20. julij, 2000, 2001 Mars Odyssey, 2003, 2004, 2006, 2006 v znanosti, 2007, 2008, 2012, 2014, 2018, 2020, 2021, 24. februar, 253 Matilda, 27. marec, 28. november, 298 Baptistina, 3. september, 30. maj, 3103 Eger, 3287 Olmstead, 3908 Niks, 4. december, 4. julij, 4015 Wilson-Harrington, 433 Eros, 5. avgust, 5. julij, 6 Heba, 6. avgust, 7. avgust, 719 Albert, 7968 Elst-Pizarro, 887 Alinda, 951 Gaspra. Razširi indeks (347 več) »

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Mars in Absolutni izsev · Poglej več »

Ad Astra: Pot do zvezd

Ad Astra: Pot do zvezd (v izvirniku Ad Astra) je ameriški znanstvenofantastični film producenta in režiserja Jamesa Graya, ki je izšel jeseni 2019 v distribuciji 20th Century Fox.

Novo!!: Mars in Ad Astra: Pot do zvezd · Poglej več »

Ahondrit

Millbillillie. Ahondrit je vrsta kamnitih meteoritov, ki so sestavljeni iz snovi, ki je podobna bazaltom.

Novo!!: Mars in Ahondrit · Poglej več »

Albert Marth

Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.

Novo!!: Mars in Albert Marth · Poglej več »

Alegorija dobre in slabe vlade

Alegorija dobre in slabe vlade je serija treh fresk, ki jih je Ambrogio Lorenzetti naslikal med februarjem 1338 in majem 1339.

Novo!!: Mars in Alegorija dobre in slabe vlade · Poglej več »

Alfred Lothar Wegener

Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.

Novo!!: Mars in Alfred Lothar Wegener · Poglej več »

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Novo!!: Mars in Alkimija · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Mars in Almagest · Poglej več »

Aluvialni stožec

Aluvialni stožec je pahljačast ali stožčast nanos sedimentov, ki so ga zgradili tokovi.

Novo!!: Mars in Aluvialni stožec · Poglej več »

Alvan Clark

Alvan Clark, ameriški astronom in optik, * 8. marec 1804, Ashfield, Massachusetts, ZDA, † 19. avgust 1887, Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Mars in Alvan Clark · Poglej več »

Alvan Graham Clark

Alvan Graham Clark, ameriški astronom in optik, * 10. julij 1832, Fall River, Massachusetts, ZDA, † 9. junij 1897, Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Mars in Alvan Graham Clark · Poglej več »

Amalteja (luna)

Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Mars in Amalteja (luna) · Poglej več »

Amorski asteroid

Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.

Novo!!: Mars in Amorski asteroid · Poglej več »

Analema

Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.

Novo!!: Mars in Analema · Poglej več »

Andrew Claude de la Cherois Crommelin

Andrew Claude de la Cherois Crommelin, angleški astronom, * 6. februar 1865, Cherois, Šampanja-Ardeni, Francija, † 20. september 1939.

Novo!!: Mars in Andrew Claude de la Cherois Crommelin · Poglej več »

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Novo!!: Mars in Antares · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Mars in Antarktika · Poglej več »

Antične rimske merske enote

Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.

Novo!!: Mars in Antične rimske merske enote · Poglej več »

Antropozofska medicina

Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.

Novo!!: Mars in Antropozofska medicina · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Mars in Apsidna točka · Poglej več »

Ares V

Ares-V Februar 2008 Ares V Ares V (v preteklosti znana kot Cargo Launch Vehicle-CaLV) je bila predlagana supertežka nosilna raketa programa Consetallation, ki so ga pozneje preklicali in s tem tudi raketi Ares V in Ares I. Obe raketi sta bili poimenovani po grškem bogu vojne Aresu.

Novo!!: Mars in Ares V · Poglej več »

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Novo!!: Mars in Asaph Hall · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Mars in Asteroid · Poglej več »

Asteroid tipa V

Vesta, kot jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble. Lepo je viden veliki krater. Asteroid tipa V ali Vestoidi je vrsta asteroidov, ki imajo podoben spekter kot asteroid 4 Vesta (od tega je tudi ime).

Novo!!: Mars in Asteroid tipa V · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: Mars in Asteroidni pas · Poglej več »

Astrološki simboli

Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.

Novo!!: Mars in Astrološki simboli · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Mars in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Novo!!: Mars in Astronomski simbol · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Mars in Astronomsko telo · Poglej več »

Atacama

Puščava Atacama (špansko Desierto de Atacama) je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob pacifiški obali, zahodno od Andov.

Novo!!: Mars in Atacama · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Mars in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Ščitasti vulkan

Ščitasti vulkan je vrsta vulkana, imenovanega po nizkem profilu, ki spominja na bojevniški ščit, ki leži na tleh.

Novo!!: Mars in Ščitasti vulkan · Poglej več »

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Novo!!: Mars in Železo · Poglej več »

Življenje na Marsu

Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.

Novo!!: Mars in Življenje na Marsu · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Mars in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko

Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko: Niso se še natančno dogovorili, kaj pomeni vesoljski polet s človeško posadko.

Novo!!: Mars in Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko · Poglej več »

Človek v visokem dvorcu

Človek v visokem dvorcu (v izvirniku) je alternativnozgodovinski roman ameriškega pisatelja Philipa Kindreda Dicka iz leta 1962.

Novo!!: Mars in Človek v visokem dvorcu · Poglej več »

Črna

Čŕna je barva, ki jo je moč določiti z vidnim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder očesa ne doseže nobena vidna svetloba.

Novo!!: Mars in Črna · Poglej več »

Barhan

ZDA Barhan je sipina v obliki polmeseca, nastala z vetrno akumulacijo.

Novo!!: Mars in Barhan · Poglej več »

Beagle

Beagle je lahko.

Novo!!: Mars in Beagle · Poglej več »

Bermudski trikotnik

Lega Bermudskega trikotnika. Bermudski trikotnik, znan tudi pod imenom "hudičev trikotnik", je opredeljena regija na zahodnem delu severnega Atlantskega oceana, ki je najbolj znan po izginotju številnih ladij in letal.

Novo!!: Mars in Bermudski trikotnik · Poglej več »

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Novo!!: Mars in Betelgeza · Poglej več »

Biosfera (objekt)

Biosfera 2 je objekt za znanstvene raziskave na področju sistemskih ved o Zemlji, je od leta 2011 v lasti Univerze Arizone.

Novo!!: Mars in Biosfera (objekt) · Poglej več »

Blatni vulkan

Geotermalni pojavi, znani kot blatni vulkani, pogosto niso pravi blatni vulkani (pelovolcano), temveč blatni bazeni, neke vrste kisli vroči vrelci ali fumarole z omejeno vodo.

Novo!!: Mars in Blatni vulkan · Poglej več »

Blizuzemeljski asteroid

Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.

Novo!!: Mars in Blizuzemeljski asteroid · Poglej več »

Božanska komedija

Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.

Novo!!: Mars in Božanska komedija · Poglej več »

Bondov albedo

Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).

Novo!!: Mars in Bondov albedo · Poglej več »

C/2012 S1 (ISON)

ISON, kot ga je posnel vesoljski teleskop Hubble med 10. in 11. aprilom 2013 C/2012 S1 (ISON) je blizusončev komet, ki sta ga 21.

Novo!!: Mars in C/2012 S1 (ISON) · Poglej več »

C/2022 E3 (ZTF)

C/2022 E3 (ZTF) je dolgoperiodični komet iz Oortovega oblaka, ki ga je 2. marca 2022 odkril program Zwicky Transient Facility (ZTF).

Novo!!: Mars in C/2022 E3 (ZTF) · Poglej več »

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Novo!!: Mars in Carl Sagan · Poglej več »

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Novo!!: Mars in Carl Vilhelm Ludwig Charlier · Poglej več »

Chassigny (meteorit)

Meteorit Chassigny je bil prvi meteorit za katerega so že v začetku 80-tih let dvajsetega stoletja trdili, da izvira z Marsa.

Novo!!: Mars in Chassigny (meteorit) · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Mars in Christiaan Huygens · Poglej več »

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Mars in Clyde William Tombaugh · Poglej več »

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Novo!!: Mars in David Gill · Poglej več »

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Novo!!: Mars in De revolutionibus orbium coelestium · Poglej več »

Deimos (luna)

Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.

Novo!!: Mars in Deimos (luna) · Poglej več »

Deinococcus radiodurans

Deinococcus radiodurans je ekstremofilna bakterija iz rodu Deinococcus.

Novo!!: Mars in Deinococcus radiodurans · Poglej več »

Delta II

Delta II vzlet na Floridi Delta II z Mars Exploration Roverjem Družina raket Delta Delta II je ameriška raketa za enkratno uporabo, najmanjša v družini raket Delta.

Novo!!: Mars in Delta II · Poglej več »

Devon (otok)

Devon (inuitsko Tatlurutit) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži južno od otoka Ellesmere in zahodno od Baffinovega zaliva, na jugu pa ga Lancastrov preliv ločuje od Baffinovega otoka.

Novo!!: Mars in Devon (otok) · Poglej več »

Dinastija Šang

Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov. Klasična poročila o Šangu izhajajo iz besedil, kot so Knjiga dokumentov, Bambusni letopisi in Zapisi velikega zgodovinarja. Sodobna stroka datira dinastijo Šang med 16. in 11. stoletje pr. n. št., pri čemer je končni datum bolj zanesljiv kot začetni. Bronasta skleda za vodo z vzorcem zvijajočega se zmaja; pozna dinastija Šang okoli 14. - sredina 11. stoletja pr. n. št. Dinastija Šang je najzgodnejša dinastija tradicionalne kitajske zgodovine, trdno podprta z arheološkimi dokazi. Izkopavanja v ruševinah Jina blizu današnjega Anjanga, ki je bil opredeljen kot zadnja prestolnica Šanga, so odkrila enajst večjih kraljevih grobnic ter temelje palač in obrednih krajev, kjer so odkrili orožje in ostanke tako živalskih kot človeških žrtvovanj. Najdenih je bilo več deset tisoč predmetov iz brona, žada, kamna, kosti in keramike. Na najdišču Anjang so odkrili najzgodnejše znane kitajske zapise, namenjene večinoma vedeževanju, zapisane na kosteh, oklepih želv, volovskih lopaticah ali drugih kosteh. V prvih znanstvenih izkopavanjih v 20. in 30. letih dvajsetega stoletja so odkrili več kot 20.000 predmetov, od takrat pa še več kot štirikrat več. Napisi nudijo kritičen vpogled v številne teme od politike, gospodarstva in verskih praks do umetnosti in medicine te zgodnje stopnje kitajske civilizacije.

Novo!!: Mars in Dinastija Šang · Poglej več »

Doom (film)

Doom je znanstvenofantastična grozljivka, osnovana na popularni seriji igre Doom razvijalcev id Software.

Novo!!: Mars in Doom (film) · Poglej več »

Doom (videoigra, 2016)

Doom je prvoosebna strelska videoigra razvijalskega studia id Software, ki jo je izdalo podjetje Bethesda Softworks.

Novo!!: Mars in Doom (videoigra, 2016) · Poglej več »

Doom 3

Doom 3 je znanstvenofantastična prvoosebna strelska videoigra z elementi preživetvene grozljivke razvijalcev id Software, ki je izšla v založbi Activision.

Novo!!: Mars in Doom 3 · Poglej več »

Doom 3: Resurrection of Evil

Doom 3: Resurrection of Evil je znanstvenofantastična prvoosebna strelska videoigra z elementi preživetvene grozljivke razvijalcev Nerve Software in id Software, ki je izšla v založbi Activision.

Novo!!: Mars in Doom 3: Resurrection of Evil · Poglej več »

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Novo!!: Mars in Drakova enačba · Poglej več »

Družina Baptistina

Družina Baptistina je družina asteroidov.

Novo!!: Mars in Družina Baptistina · Poglej več »

Družina Griqua

Družina Griqua je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in Družina Griqua · Poglej več »

Družina Madžarska

Družina Madžarska je družina asteroidov, ki se nahajajo blizu notranjega roba glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Mars in Družina Madžarska · Poglej več »

Družina Masalija

Družina Masalija je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Mars in Družina Masalija · Poglej več »

Družina Nisa

Družina Nisa (tudi družina Herta ali družina Polana ali družina Nisa - Polana) je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in Družina Nisa · Poglej več »

Družina Temida

Družina Temida je družina asteroidov, ki jo prištevamo v skupino Hirajamovih družin.

Novo!!: Mars in Družina Temida · Poglej več »

Dušan Olaj

Dušan Olaj, slovenski poslovnež, politik in športnik, * 16. maj 1962, Novo mesto.

Novo!!: Mars in Dušan Olaj · Poglej več »

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Novo!!: Mars in Edison Pettit · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Mars in Edmond Halley · Poglej več »

Eduard Suess

Eduard Suess, avstrijski geolog, * 20. avgust 1831, London, Anglija, † 26. april 1914, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Mars in Eduard Suess · Poglej več »

Edward Charles Pickering

Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.

Novo!!: Mars in Edward Charles Pickering · Poglej več »

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Mars in Edward Emerson Barnard · Poglej več »

EETA9001

EETA79001 je meteorit iz skupine šergotitov (vrsta meteoritov, ki imajo izvor na Marsu).

Novo!!: Mars in EETA9001 · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Mars in Ekliptika · Poglej več »

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Novo!!: Mars in Ekstremofil · Poglej več »

Elon Musk

Elon Reeve Musk, FRS, južnoafriško-kanadsko-ameriški poslovnež, inženir in filantrop, * 28. junij 1971, Pretoria, Republika Južna Afrika.

Novo!!: Mars in Elon Musk · Poglej več »

Eolsko delovanje

Eolsko delovanje se nanašajo na aktivnost vetra pri preučevanju geologije in vremena ter zlasti na sposobnost vetra, da oblikuje površino Zemlje (ali drugih planetov).

Novo!!: Mars in Eolsko delovanje · Poglej več »

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Novo!!: Mars in Ernest Rutherford · Poglej več »

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Novo!!: Mars in Eugène Michel Antoniadi · Poglej več »

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.

Novo!!: Mars in Evropska vesoljska agencija · Poglej več »

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Novo!!: Mars in Faeton (domnevni planet) · Poglej več »

Faetont (mitologija)

Johanna Lissa iz 17. stoletja Faeton je lik v grški mitologiji, sin boga Apolona in Okeanide Klimene, po drugih genealogijah pa sin Heliade Merope in Helijevega sina Klimena ali celo Helijev sin.

Novo!!: Mars in Faetont (mitologija) · Poglej več »

Ferdinand Magellan

Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.

Novo!!: Mars in Ferdinand Magellan · Poglej več »

Fobos

Fobos je lahko.

Novo!!: Mars in Fobos · Poglej več »

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Novo!!: Mars in Fobos (luna) · Poglej več »

Fram (ladja)

Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.

Novo!!: Mars in Fram (ladja) · Poglej več »

Fram (razločitev)

Fram je lahko.

Novo!!: Mars in Fram (razločitev) · Poglej več »

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Novo!!: Mars in François Jean Dominique Arago · Poglej več »

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Novo!!: Mars in Francesco Bianchini · Poglej več »

Frank Elmore Ross

Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.

Novo!!: Mars in Frank Elmore Ross · Poglej več »

Fridtjof Nansen

Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.

Novo!!: Mars in Fridtjof Nansen · Poglej več »

Friedrich Arturovič Zander

Friedrich (Arturovič) Zander, latvijski raketni inženir nemškega rodu, * 23. avgust 1887, Riga, Latvija, † 28. marec 1933, Kislovodsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Mars in Friedrich Arturovič Zander · Poglej več »

Fumarola

Fumarola v kraterju Halema`uma`u, Havaji Fumarola je odprtina v Zemljini skorji, pogosto v bližini vulkanov, skozi katero izhajajo vodna para in plini, med njimi ogljikov dioksid, žveplov dioksid, vodikov klorid in vodikov sulfid.

Novo!!: Mars in Fumarola · Poglej več »

Futurama

Futurama je ameriška animirana znanstvenofantastična televizijska serija.

Novo!!: Mars in Futurama · Poglej več »

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Novo!!: Mars in Galci · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Mars in Ganimed (luna) · Poglej več »

Gavriil Adrianovič Tihov

Gavriil Adrianovič Tihov, beloruski astronom in pionir astrobiologije, * 1. maj 1875, Smolevinski, Belorusija, † 1960, London.

Novo!!: Mars in Gavriil Adrianovič Tihov · Poglej več »

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Novo!!: Mars in Geometrični albedo · Poglej več »

Geomorfologija

Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.

Novo!!: Mars in Geomorfologija · Poglej več »

Georg Wilhelm Friedrich Hegel

Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.

Novo!!: Mars in Georg Wilhelm Friedrich Hegel · Poglej več »

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Novo!!: Mars in George Biddell Airy · Poglej več »

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Mars in George Ellery Hale · Poglej več »

George Gabriel Stokes

Sir George Gabriel Stokes, 1.

Novo!!: Mars in George Gabriel Stokes · Poglej več »

George Phillips Bond

George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Mars in George Phillips Bond · Poglej več »

Georges Fournier

Georges Fournier, francoski astronom, * 12. november 1881, Rouvray, Côte-d'Or, Francija, † 1. december 1954.

Novo!!: Mars in Georges Fournier · Poglej več »

Giacomo Filippo Maraldi

Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.

Novo!!: Mars in Giacomo Filippo Maraldi · Poglej več »

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Novo!!: Mars in Gibanje Zemlje · Poglej več »

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Novo!!: Mars in Giottov campanile · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Mars in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Novo!!: Mars in Giovanni Virginio Schiaparelli · Poglej več »

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Novo!!: Mars in Giuseppe Piazzi · Poglej več »

Google Zemljevidi

Google Zemljevidi je prosto dostopen strežnik z geografskimi podatki in zemljevidi, ki ga ponuja podjetje Google.

Novo!!: Mars in Google Zemljevidi · Poglej več »

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Novo!!: Mars in Gora · Poglej več »

Gustav Holst

Gustav Holst, angleški skladatelj, * 21. september 1874, Cheltenham (Anglija), † 25. maj 1934, London.

Novo!!: Mars in Gustav Holst · Poglej več »

Harold Spencer Jones

Sir Harold Spencer Jones, KBE, FRS, angleški astronom, * 29. marec 1890, London, Anglija, † 3. november 1960, London.

Novo!!: Mars in Harold Spencer Jones · Poglej več »

HD 96167 b

HD 96167 b je zunajosončni planet, ki je od nas oddaljen približno 280 svetlobnih let.

Novo!!: Mars in HD 96167 b · Poglej več »

Heinrich Louis d'Arrest

Heinrich Louis d’Arrest, nemški astronom, * 13. julij 1822, Berlin, Nemčija, † 14. junij 1895, København, Danska.

Novo!!: Mars in Heinrich Louis d'Arrest · Poglej več »

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Novo!!: Mars in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Mars in Heliocentrični model · Poglej več »

Henri Joseph Anastase Perrotin

Henri Joseph Anastase Perrotin, francoski astronom, * 19. december 1845, † 29. februar 1904.

Novo!!: Mars in Henri Joseph Anastase Perrotin · Poglej več »

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Mars in Henry Norris Russell · Poglej več »

Hermann Carl Vogel

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Mars in Hermann Carl Vogel · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Mars in Hiparh · Poglej več »

Hipoteza o Gaji

Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Novo!!: Mars in Hipoteza o Gaji · Poglej več »

HMS Beagle

HMS Beagle na akvarelu Owena Stanleya, 1841 HMS Beagle je bila brig razreda cherokee, z 10 topovi, v lasti Kraljeve mornarice.

Novo!!: Mars in HMS Beagle · Poglej več »

Honoré Flaugergues

Honoré Flaugergues, francoski ljubiteljski astronom, * 16. maj 1755, Viviers, departma Ardèche, Francija, † 20. november 1830, Viviers (včasih navajajo kot datum smrti 26. november 1835).

Novo!!: Mars in Honoré Flaugergues · Poglej več »

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA. Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo Vodnik po znanosti, tri zvezke Razumevanje fizike in Kronologijo znanosti in odkritij Asimova. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (robotehnika, robotika), positronic (pozitronski), psychohistory (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih. V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.« Njegovo najbolj znano delo je serija Foundation, katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta Galactic Empire in Robot. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija Foundation. Kasneje je s Foundation and Earth (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov Lucky Starr pod vzdevkom Paul French. Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami.

Novo!!: Mars in Isaac Asimov · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Mars in Isaac Newton · Poglej več »

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Mars in James Edward Keeler · Poglej več »

James South

Sir James South, FRS, britanski astronom, * oktober 1785, † 19. oktober 1867.

Novo!!: Mars in James South · Poglej več »

Jarozit

Jarozit je hidriran bazični kalijev železov sulfatni mineral s kemijsko formulo (OH)6(SO4)2, ki je nastal z oksidacijo železovih sulfidov.

Novo!!: Mars in Jarozit · Poglej več »

Jastorfska kultura

Germanska kultura, prva arheološka kultura, ki jo je mogoče prištevati Germanom, je tako imenovana jastorfska kultura, sočasna s halštasko-latensko in je naslednica nordiske bronaste kulture.

Novo!!: Mars in Jastorfska kultura · Poglej več »

Jean Richer

Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.

Novo!!: Mars in Jean Richer · Poglej več »

Jezero (krater)

Jezero je udarni krater na Marsu, ki se nahaja v kvadrantu Syrtis Major na koordinatah Njegov premer je približno 49 km, za astronome pa je zanimiv zato, ker vsebuje glinaste usedline, odložene v obliki pahljačaste rečne delte.

Novo!!: Mars in Jezero (krater) · Poglej več »

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Mars in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Mars in Johannes Kepler · Poglej več »

John Alfred Brashear

John Alfred Brashear, ameriški astronom, izdelovalec inštrumentov in optik, * 24. november 1840, Brownsville, Pensilvanija, ZDA, † 8. april 1920.

Novo!!: Mars in John Alfred Brashear · Poglej več »

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Novo!!: Mars in John Henry Poynting · Poglej več »

Josep Comas i Solà

Josep Comas i Solà, španski (katalonski) astronom, * 19. december 1868, Barcelona, Katalonija, Španija, † 2. december 1937.

Novo!!: Mars in Josep Comas i Solà · Poglej več »

Joshua Lederberg

Joshua Lederberg, ameriški mikrobiolog in genetik, * 23. maj 1925, Montclair, New Jersey, ZDA, † 2. februar 2008, NewYork-Presbyterian Hospital, New York, ZDA.

Novo!!: Mars in Joshua Lederberg · Poglej več »

Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Mars in Josip Samujilovič Šklovski · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Mars in Jupiter · Poglej več »

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Novo!!: Mars in Kairo · Poglej več »

Kalcijev sulfat

Kalcijev sulfat je pogosta laboratorijska in industrijska kemikalija s formulo CaSO4.

Novo!!: Mars in Kalcijev sulfat · Poglej več »

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Novo!!: Mars in Kalip · Poglej več »

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Novo!!: Mars in Karbonat · Poglej več »

Katedrala (film)

Katedrala (poljsko Katedra) je poljski znanstvenofantastični film, ki ga je po istoimenski noveli posnel umetnik in animator Tomasz Bagiński.

Novo!!: Mars in Katedrala (film) · Poglej več »

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Novo!!: Mars in Kentaver (planetoid) · Poglej več »

Kepler-Bouwkampova konstanta

Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.

Novo!!: Mars in Kepler-Bouwkampova konstanta · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Mars in Kisik · Poglej več »

Kitajski zid

Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.

Novo!!: Mars in Kitajski zid · Poglej več »

Kliper (vesoljsko plovilo)

Maketa Kliperja MVP - zamenjal ga bo Kliper Kliper (- kliper, hitra jadrnica (brzojadrnica)) je bilo prototipno rusko vesoljsko plovilo, načrtovano da bo delovalo kot raketoplan (MTKK - večkratna transportna vesoljska ladja), in ki bi nasledilo vesoljsko ladjo Sojuz.

Novo!!: Mars in Kliper (vesoljsko plovilo) · Poglej več »

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Novo!!: Mars in Koledar · Poglej več »

Komet du Toit-Hartley

Komet du Toit-Hartley (uradna oznaka je 79P/du Toit-Hartley) je periodični komet z obhodno dobo okoli 5,2 let.

Novo!!: Mars in Komet du Toit-Hartley · Poglej več »

Komet Holmes

Komet Holmes ali Holmesov komet (uradna oznaka je 17P/Holmes) je periodični komet z obhodno dobo 6,9 let.

Novo!!: Mars in Komet Holmes · Poglej več »

Komet Hug-Bell

Komet Hug-Bell ali 178P/Hug-Bell je periodični komet z obhodno dobo okoli 7,1 let.

Novo!!: Mars in Komet Hug-Bell · Poglej več »

Komet Humason

Komet Humason, Humasonov komet ali C/1961 R1 je komet, ki ga je odkril 1. septembra 1961 ameriški astronom Milton Lasell Humason (1891 – 1972).

Novo!!: Mars in Komet Humason · Poglej več »

Komet Olbers

Komet Olbers ali Olbersov komet (uradna oznaka je 13P/Olbers) je periodični komet z obhodno dobo 69,5 let.

Novo!!: Mars in Komet Olbers · Poglej več »

Komet Schaumasse

Komet Schaumasse (uradna oznaka je 24P/ Schaumasse) je periodični komet z obhodno dobo 8,2 let.

Novo!!: Mars in Komet Schaumasse · Poglej več »

Komet Stephan-Oterma

Komet Stephan-Oterma (uradna oznaka je 38P/Stephan-Oterma) je periodični komet z obhodno dobo okoli 37,7 let.

Novo!!: Mars in Komet Stephan-Oterma · Poglej več »

Komet Wiseman-Skiff

Komet Wiseman-Skiff (uradna oznaka je 114P/ Wiseman-Skiff) je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,7 let.

Novo!!: Mars in Komet Wiseman-Skiff · Poglej več »

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Novo!!: Mars in Konjunkcija (astronomija) · Poglej več »

Konkrecija

Konkrecije na Bowling Balls Beachu (Kalifornija), ki jih je vreme izluščilo iz strmega pobočja iz kenozojškega glinovca Konkrecija je masa sedimentne kamnine, v kateri je mineralni cement zapolnil pore, se pravi praznine med zrni sedimenta.

Novo!!: Mars in Konkrecija · Poglej več »

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Novo!!: Mars in Kotna velikost · Poglej več »

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Novo!!: Mars in Lagrangeeva točka · Poglej več »

Lastni elementi tira

a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.

Novo!!: Mars in Lastni elementi tira · Poglej več »

Let 19

Let 19 je bila skupina petih torpednih bombnikov Grumman TBF Avenger letal ameriške mornarice, ki so 5. decembra 1945 izginili v Bermudskem trikotniku, potem, ko so izgubili radio stik z letališčem Fort Launderling na Floridi.

Novo!!: Mars in Let 19 · Poglej več »

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Novo!!: Mars in Litosfera · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Mars in Luna · Poglej več »

Lunarni meteorit

Lunarni meteorit ''Alan Hills 81005'' Lunarni meteorit ali luneit je meteorit, ki ima izvor na Luni.

Novo!!: Mars in Lunarni meteorit · Poglej več »

Magnezit

Magnezit je mineral s kemijsko formulo MgCO3 (magnezijev karbonat).

Novo!!: Mars in Magnezit · Poglej več »

Magnituda (astronomija)

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.

Novo!!: Mars in Magnituda (astronomija) · Poglej več »

Mala in velika polos

Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Novo!!: Mars in Mala in velika polos · Poglej več »

Mariner 2

Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Novo!!: Mars in Mariner 2 · Poglej več »

Mariner 3

Prvi posnetek površja Marsa, posnet z Marinerja 4 Mariner 3 in 4 sta bili enaki vesoljski plovili v Nasinem medplanetarnemu Programu Mariner, zgrajeni za prvi prelet planeta Mars.

Novo!!: Mars in Mariner 3 · Poglej več »

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Novo!!: Mars in Mariner 4 · Poglej več »

Mariner 5

Mariner 5 Mariner 5 je bila vesoljska sonda v Nasinem medplanetarnem vesoljskem Programu Mariner, ki naj bi jo poslali proti Marsu, vendar so jo izboljšali in prilagodili za polet proti Veneri.

Novo!!: Mars in Mariner 5 · Poglej več »

Mariner 9

raketo nosilko Atlas-Centaur (#23) Mariner 9 je bila Nasina medplanetarna vesoljska sonda iz Programa Mariner.

Novo!!: Mars in Mariner 9 · Poglej več »

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Novo!!: Mars in Mars (mitologija) · Poglej več »

Mars (razločitev)

Mars ima danes več pomenov.

Novo!!: Mars in Mars (razločitev) · Poglej več »

Mars Exploration Rover

Upodobitev vozila Spirit Mars Exploration Rover ali MER je tekoča robotska vesoljska odprava raziskovanja Marsa.

Novo!!: Mars in Mars Exploration Rover · Poglej več »

Mars Global Surveyor

Umetniška upodobitev Mars Global Surveyorja Mars Global Surveyor (kratica MGS) je ena izmed najuspešnejših ameriških sond za preučevanje Marsa.

Novo!!: Mars in Mars Global Surveyor · Poglej več »

Mars iz Todija

Mars iz Todija je etruščanski bronast kip iz poznega 5.

Novo!!: Mars in Mars iz Todija · Poglej več »

Mars Observer

Mars Observer je eden od neuspešnih Nasinih programov preučevanja Marsa.

Novo!!: Mars in Mars Observer · Poglej več »

Mars Pathfinder

Sojourner opravlja meritve na skali Mars Pathfinder je bil projekt vesoljske agencije NASA in je bil namenjen raziskovanju Marsa.

Novo!!: Mars in Mars Pathfinder · Poglej več »

Marsov meteorit

Posnetek narejen z elektronskim mikroskopom delca meteorita ALH84001. Struktura kaže na oblike, ki bi lahko bile fosilni ostanki bakterij na Marsu. (Foto: NASA) Marsov meteorit je meteorit, ki ima izvor na Marsu.

Novo!!: Mars in Marsov meteorit · Poglej več »

Marsov Trojanec

Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.

Novo!!: Mars in Marsov Trojanec · Poglej več »

Marsovci (skupina znanstvenikov)

Leó Szilárd Planet Mars »Marsovci« je bil izraz, ki se je nanašal na skupino uglednih madžarskih znanstvenikov (večinoma, vendar ne praviloma, fizikov in matematikov), ki so emigrirali v ZDA v prvi polovici 20.

Novo!!: Mars in Marsovci (skupina znanstvenikov) · Poglej več »

Marsovi naravni sateliti

Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.

Novo!!: Mars in Marsovi naravni sateliti · Poglej več »

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Novo!!: Mars in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »

Menjava duha

Menjava duha (izvirno angleško Mindswap) je znanstveno fantastični roman pisatelja Roberta Sheckleya.

Novo!!: Mars in Menjava duha · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Mars in Merkur · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Mars in Meteorit · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Novo!!: Mars in Meteorski roj · Poglej več »

Michael Maestlin

Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.

Novo!!: Mars in Michael Maestlin · Poglej več »

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Novo!!: Mars in Milutin Milanković · Poglej več »

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Novo!!: Mars in Mokra kemija · Poglej več »

Montmorilonit

Montmorilonit je zelo mehak filosilikat, ki tvori mikroskopske kristale in je sestavina gline.

Novo!!: Mars in Montmorilonit · Poglej več »

N-1

Primerjava N-1 in Saturn V N-1 »Herkul« Razvoj rakete N-1 od preskusne izstrelitvene različice 3L (1969) do zadnje izstrelitvene različice 7L (1972) KH-8 Gambit-3, 19. september 1968 N-1 (indeks GRAU: 11А52) je bila težka sovjetska nosilna raketa za polete na Luno oziroma izstrelitev težkih tovorov v Zemljin tir.

Novo!!: Mars in N-1 · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Mars in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

Nakla (meteorit)

Meteorit Nakla je prvi najdeni meteorit iz skupine Marsovih meteoritov (SNC meteoriti), ki jih imenujemo nakliti.

Novo!!: Mars in Nakla (meteorit) · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Novo!!: Mars in Naravni satelit · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Mars in NASA · Poglej več »

NASA World Wind

NASA World Wind je odprtokodno kartografsko orodje – virtualni globus, ki ga razvija ameriška vesoljska agencija NASA.

Novo!!: Mars in NASA World Wind · Poglej več »

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Novo!!: Mars in Naseljivi planet · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Novo!!: Mars in Navidezni sij · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Mars in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nergal

Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).

Novo!!: Mars in Nergal · Poglej več »

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Novo!!: Mars in Nezemeljsko življenje · Poglej več »

Ničelni poldnevnik

Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.

Novo!!: Mars in Ničelni poldnevnik · Poglej več »

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Novo!!: Mars in Niccolò Zucchi · Poglej več »

Nicolas Camille Flammarion

Znamenita »Ravna Zemlja«, Flammarionov lesorez je izšel leta 1888 v Flammarionovi ''L'atmosphère: météorologie populaire'' (st. 163) Nicolas Camille Flammarion, francoski astronom in pisatelj, * 26. februar 1842, Montigny-le-Roi, Haute-Marne, Francija, † 3. junij 1925, Juvisy-sur-Orge, Francija.

Novo!!: Mars in Nicolas Camille Flammarion · Poglej več »

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Novo!!: Mars in Nicolas-Louis de Lacaille · Poglej več »

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Mars in Nikola Tesla · Poglej več »

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Novo!!: Mars in Oblak · Poglej več »

Obraz na Marsu

Obraz na Marsu je velika tvorba na površini Marsa v območju Kidonija.

Novo!!: Mars in Obraz na Marsu · Poglej več »

OCA-DLR Asteroid Survey

OCA-DLR Asteroid Survey (kratica ODAS) je bil evropski znanstveni program iskanja asteroidov in kometov.

Novo!!: Mars in OCA-DLR Asteroid Survey · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Mars in Ocean · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: Mars in Okultacija · Poglej več »

Onon (razločitev)

Onon lahko pomeni.

Novo!!: Mars in Onon (razločitev) · Poglej več »

Oops!... I Did It Again (pesem)

»Oops!...

Novo!!: Mars in Oops!... I Did It Again (pesem) · Poglej več »

Opportunity

Umetnikova upodobitev ''Opportunityja'' na Marsu Opportunity, označba misije MER-B (Mars Exploration Rover - B), je drugo od dveh Nasinih pristajalnih vozil (roverjev), ki delujejo v okviru programa Mars Exploration Rover na površju Marsa.

Novo!!: Mars in Opportunity · Poglej več »

Orion (vesoljsko plovilo)

Vesoljsko plovilo Orion (angleško MPCV Orion Multi-Purpose Crew Vehicle) je planirano vesoljsko plovilo za raziskovanje vesolja čez nizkozemeljsko orbito.

Novo!!: Mars in Orion (vesoljsko plovilo) · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Mars in Osončje · Poglej več »

Otok Axla Heiberga

Otok Axla Heiberga je nenaseljen otok na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja in s površino 43.178 km² eden večjih arktičnih otokov ter 31.

Novo!!: Mars in Otok Axla Heiberga · Poglej več »

Oven (ozvezdje)

Oven je ozvezdje živalskega kroga.

Novo!!: Mars in Oven (ozvezdje) · Poglej več »

Papež Aleksander VI.

Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).

Novo!!: Mars in Papež Aleksander VI. · Poglej več »

Papež Julij II.

Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan). Papež je bil med letoma 1503 in 1513.

Novo!!: Mars in Papež Julij II. · Poglej več »

Papež Leon X.

Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.

Novo!!: Mars in Papež Leon X. · Poglej več »

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Novo!!: Mars in Parhelij · Poglej več »

Peščeni vihar

Peščeni vihar, imenovan tudi prašna nevihta, je meteorološki pojav, ki je pogost v sušnih in polsušnih regijah.

Novo!!: Mars in Peščeni vihar · Poglej več »

Peščeno morje

Peščeno morje ali erg (ali morje sipin ali peščena plošča, če nima sipin) je široka, ravna površina puščave, pokrita s peskom z malo ali nič vegetativnega pokrova, ki ga je oblikoval veter.

Novo!!: Mars in Peščeno morje · Poglej več »

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Mars in Percival Lowell · Poglej več »

Perseverance

Rover Perseverance med pristankom Rover Perseverance (slovensko Vztrajnost) z vzdevkom Percy je rover v velikosti avtomobila, zasnovan za raziskavo kraterja Jezero na Marsu v okviru Nasine misije Mars 2020.

Novo!!: Mars in Perseverance · Poglej več »

Phoenix (sonda)

Računalniška upodobitev ''Phoenixa'' na površju Marsa Phoenix je robotsko vesoljsko plovilo na vesoljski odpravi na Marsu v okviru programa Mars Scout.

Novo!!: Mars in Phoenix (sonda) · Poglej več »

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Novo!!: Mars in Pitagorejstvo · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Mars in Planet · Poglej več »

Počitnice na Marsu

Počitnice na Marsu Ivana Sivca je sodobna pravljica oziroma fantazijska pripoved, objavljena leta 2008 pri založbi Karantanija v zbirki Krtek.

Novo!!: Mars in Počitnice na Marsu · Poglej več »

Podtalnica

Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.

Novo!!: Mars in Podtalnica · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: Mars in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Novo!!: Mars in Polarni sij · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Mars in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 20001–21000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 20001 do 21000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Mars in Pomeni imen asteroidov: 20001–21000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 37001–38000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 37001 do 38000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Mars in Pomeni imen asteroidov: 37001–38000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 39001–40000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 39001 do 40000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Mars in Pomeni imen asteroidov: 39001–40000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Mars in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500 · Poglej več »

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Novo!!: Mars in Površinska težnost · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Novo!!: Mars in Pritlikavi planet · Poglej več »

Prod

glej tudi mokrišče V produ Prod, tudi gramoz je klastična usedlina s premerom prodnikov velikosti nad 2 mm, ki jih je zaoblila in odložila voda.

Novo!!: Mars in Prod · Poglej več »

Program Artemis

Program Artemis je mednarodni program vesoljskih poletov, ki ga financira vlada ZDA in katerega cilj je do leta 2024 izvesti pristanek prve ženske in naslednjega moškega na Luni, natančneje v območju luninega južnega pola.

Novo!!: Mars in Program Artemis · Poglej več »

Program Mariner

Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.

Novo!!: Mars in Program Mariner · Poglej več »

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Novo!!: Mars in Program Viking · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Novo!!: Mars in Ptolemaj · Poglej več »

Raptor (raketni motor)

Raptor je tekočegorivni raketni motor, ki ga trenutno razvijajo pri SpaceX.

Novo!!: Mars in Raptor (raketni motor) · Poglej več »

Raziskovanje Marsa

Prva barvna slika Marsa, ki jo je posnel Viking 1 Raziskovanje Marsa je pomenben del osvajanja in raziskovanja vesolja.

Novo!!: Mars in Raziskovanje Marsa · Poglej več »

Rdeča

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.

Novo!!: Mars in Rdeča · Poglej več »

Rdeče morje

Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.

Novo!!: Mars in Rdeče morje · Poglej več »

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Novo!!: Mars in Regiomontan · Poglej več »

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Mars in Robert Julius Trumpler · Poglej več »

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Novo!!: Mars in Rocheva meja · Poglej več »

Rudolf Steiner

Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).

Novo!!: Mars in Rudolf Steiner · Poglej več »

Saule

litovskega Narodnega muzeja Saule je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona.

Novo!!: Mars in Saule · Poglej več »

SDV (raketna tehnologija)

Shuttle-Derived Launch Vehicle - ali samo Shuttle-Derived Vehicle - SDV - je več različnih konceptov nosilnih raket, ki uporabljajo tehnologijo od raketoplana Space shuttla.

Novo!!: Mars in SDV (raketna tehnologija) · Poglej več »

Sekularna resonanca

Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.

Novo!!: Mars in Sekularna resonanca · Poglej več »

Semjon Ivanovič Dežnjov

Semjon Ivanovič Dežnjov (rusko Семён Ива́нович Дежнёв), ruski popotnik, raziskovalec, pomorščak, jakutski kozak in trgovec s kožuhovino, * okoli 1605, Veliki Ustjug, Rusija, † 1673, Moskva, Rusija.

Novo!!: Mars in Semjon Ivanovič Dežnjov · Poglej več »

Serpentinit

Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.

Novo!!: Mars in Serpentinit · Poglej več »

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: Mars in Seth Barnes Nicholson · Poglej več »

Seznam asteroidnih lun

Asteroidne lune so nebesna telesa, ki krožijo okrog asteroidov ali pritlikavih planetov.

Novo!!: Mars in Seznam asteroidnih lun · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Mars in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Mars in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Novo!!: Mars in Seznam planetov v osončju · Poglej več »

Seznam svetlejših zvezd

To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.

Novo!!: Mars in Seznam svetlejših zvezd · Poglej več »

Seznam teles v Osončju

Sonce.

Novo!!: Mars in Seznam teles v Osončju · Poglej več »

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Novo!!: Mars in Seznam teles v Osončju po masi · Poglej več »

Seznam teles v Osončju po polmeru

V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.

Novo!!: Mars in Seznam teles v Osončju po polmeru · Poglej več »

Seznam umetnih objektov na Marsu

To je seznam objektov, ki jih je na Mars poslal človek.

Novo!!: Mars in Seznam umetnih objektov na Marsu · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Novo!!: Mars in Simon Newcomb · Poglej več »

Sinop

Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.

Novo!!: Mars in Sinop · Poglej več »

Sipina

V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.

Novo!!: Mars in Sipina · Poglej več »

Sirene s Titana

Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.

Novo!!: Mars in Sirene s Titana · Poglej več »

Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.

Novo!!: Mars in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) · Poglej več »

Sizigij (astronomija)

work.

Novo!!: Mars in Sizigij (astronomija) · Poglej več »

Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Novo!!: Mars in Solarna konstanta · Poglej več »

Sončev mrk 21. avgusta 2017

Sončev mrk 21.

Novo!!: Mars in Sončev mrk 21. avgusta 2017 · Poglej več »

Sončevi mrki na Marsu

Fobos (''Curiosity'', 20. avgust 2013) Dve Marsovi luni, Fobos in Deimos, sta veliko manjši kot Luna, kar zelo zmanjša verjetnost za sončev mrk na tem planetu.

Novo!!: Mars in Sončevi mrki na Marsu · Poglej več »

Spirit

Upodobitev vozila Spirit (uradna oznaka: MER-A) je prvo izmed dveh robotskih vozil v vesoljski odpravi Mars Exploration Rover.

Novo!!: Mars in Spirit · Poglej več »

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.

Novo!!: Mars in Spodnji in zgornji planeti · Poglej več »

Stolpna ura, Sighișoara

Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.

Novo!!: Mars in Stolpna ura, Sighișoara · Poglej več »

Superzemlja

rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.

Novo!!: Mars in Superzemlja · Poglej več »

Svet (razločitev)

Svet - Zemlja v projekciji Svet (izg.: svét) je lahko.

Novo!!: Mars in Svet (razločitev) · Poglej več »

Tachyon: The Fringe

Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.

Novo!!: Mars in Tachyon: The Fringe · Poglej več »

Thomas Chrowder Chamberlin

Thomas Chrowder Chamberlin, ameriški geolog, geofizik, novinar in pedagog, * 1843, Mattoon, Illinois, ZDA, † 15. november 1928, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Mars in Thomas Chrowder Chamberlin · Poglej več »

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Novo!!: Mars in Titanija (luna) · Poglej več »

Troilit

Troilit je redek železov sulfidni mineral s formulo FeS in z železom bogat končni člen pirotitne skupine mineralov.

Novo!!: Mars in Troilit · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Novo!!: Mars in Trojanski asteroid · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Mars in Tycho Brahe · Poglej več »

Učinek tople grede

Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.

Novo!!: Mars in Učinek tople grede · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Mars in Ubežna hitrost · Poglej več »

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.

Novo!!: Mars in Ulug Beg · Poglej več »

Uran (mitologija)

Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan Kronos, ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila Afrodita. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja atmosfera. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji. Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v homerskem epu. Uran je povezan z rimskim bogom Celom.

Novo!!: Mars in Uran (mitologija) · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Mars in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Valles Marineris

Valles Marineris (latinsko za Marinerjeve doline, poimenovano po Mariner 9 orbiterju iz let 1971–72, ki jih je odkril) je sistem kanjonov, ki teče po Marsovi površini vzhodno od regije Tharsis.

Novo!!: Mars in Valles Marineris · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Mars in Venera · Poglej več »

Vesoljska tekma

Vesoljska tekma je bilo rivalstvo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, nasprotnicama v obdobju hladne vojne v 20.

Novo!!: Mars in Vesoljska tekma · Poglej več »

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Mars in Vesto Melvin Slipher · Poglej več »

Videografija Britney Spears

...Baby One More Time« nastopa na turneji The Circus Starring Britney Spears, 2009 Videografijo Britney Spears, ameriške glasbenice, sestavlja dvaintrideset videospotov, štiri domače posnetke, dva posnetka s koncertnih turnej, en posnetek glasbene kompilacije in dva dokumentarna filma.

Novo!!: Mars in Videografija Britney Spears · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Mars in Voda · Poglej več »

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Novo!!: Mars in Vrtilna doba · Poglej več »

Vulkanski krater

ZDA) Vulkanski krater je odprtina, ki nastane ob izbruhu ognjenika.

Novo!!: Mars in Vulkanski krater · Poglej več »

VY Velikega psa

VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.

Novo!!: Mars in VY Velikega psa · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Mars in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Mars in Walter Baade · Poglej več »

Walter Frederick Gale

Walter Frederick Gale, avstralski bankir in ljubiteljski astronom, * 27. november 1865, Paddingtonn, Sydney, Avstralija, † 1. junij 1945.

Novo!!: Mars in Walter Frederick Gale · Poglej več »

Walter Sydney Adams

Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Mars in Walter Sydney Adams · Poglej več »

Wernher von Braun

Wernher Magnus Maximillian Freiherr von Braun (*23. marec 1912, Wirsitz, † 16. junij 1977, Aleksandrija, ZDA) je bil nemški raketni inženir, pionir in vizionar astronavtike.

Novo!!: Mars in Wernher von Braun · Poglej več »

Wilhelm Wolff Beer

Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.

Novo!!: Mars in Wilhelm Wolff Beer · Poglej več »

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Novo!!: Mars in William Gilbert · Poglej več »

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Novo!!: Mars in William Henry Pickering · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Mars in William Herschel · Poglej več »

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Novo!!: Mars in William Huggins · Poglej več »

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Novo!!: Mars in William Lassell · Poglej več »

William Wallace Campbell

William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Mars in William Wallace Campbell · Poglej več »

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Novo!!: Mars in William Weber Coblentz · Poglej več »

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Novo!!: Mars in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Novo!!: Mars in Zemeljski planet · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Mars in Zemlja · Poglej več »

Zemljin približek

Zemljin približek ali tudi Zemljin dvojček in planet podoben Zemlji (in Twin Earth, Earth Twin, Second Earth, Alien Earth, Earth 2 ali Earth-like planet)) je planet ali naravni satelit, ki ima značilnosti podobne našemu planetu - Zemlji. Takšen planet je možen kandidat za naselitev in s tem za širitev in ohranitev zemeljskega življenja v primeru globalne katastrofe. Eno od najučinkovitejših meril je velikost, saj so planeti velikosti Zemlje verjetno po naravi zemeljski in zaradi svoje mase sposobni vzdrževati dovolj veliko atmosfero. Predvsem nas zanimajo polmer, masa in temperatura planetov in naravnih satelitov, ki jih primerjamo z Zemljo. Znani najbližji našemu planetu so naslednji planeti in naravna satelita.

Novo!!: Mars in Zemljin približek · Poglej več »

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Novo!!: Mars in Zemljina masa · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Novo!!: Mars in Zodiak · Poglej več »

1 E11 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1011 metrov (100 Gm ali 100 milijonov kilometrov ali 0,7 astronomske enote) naprej.

Novo!!: Mars in 1 E11 m · Poglej več »

1 E14 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 100 milijoni in 1 milijardo km².

Novo!!: Mars in 1 E14 m² · Poglej več »

1 E6 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).

Novo!!: Mars in 1 E6 m · Poglej več »

1 E7 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 107 in 108 sekundami (116 dni in 3,2 leta).

Novo!!: Mars in 1 E7 s · Poglej več »

10. avgust

10.

Novo!!: Mars in 10. avgust · Poglej več »

11. maj

11.

Novo!!: Mars in 11. maj · Poglej več »

12. avgust

12.

Novo!!: Mars in 12. avgust · Poglej več »

13. november

13.

Novo!!: Mars in 13. november · Poglej več »

132 Etra

132 Etra (mednarodno ime 132 Aethra) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 132 Etra · Poglej več »

14. julij

14.

Novo!!: Mars in 14. julij · Poglej več »

15. julij

15.

Novo!!: Mars in 15. julij · Poglej več »

1862 Apolon

1862 Apolon (mednarodno ime 1862 Apollo) je asteroid tipa Q. Odkril ga je Karl Wilhelm Reinmuth v letu 1932.

Novo!!: Mars in 1862 Apolon · Poglej več »

1951 Lick

1951 Lick (mednarodno ime je tudi 1951 Lick) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 1951 Lick · Poglej več »

1964

1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Mars in 1964 · Poglej več »

1965

1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Mars in 1965 · Poglej več »

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Mars in 1969 · Poglej več »

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Mars in 1971 · Poglej več »

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Mars in 1972 · Poglej več »

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Mars in 1975 · Poglej več »

1976

1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Mars in 1976 · Poglej več »

1996

1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Mars in 1996 · Poglej več »

1997

1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Mars in 1997 · Poglej več »

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Mars in 1999 · Poglej več »

2. december

2.

Novo!!: Mars in 2. december · Poglej več »

20. avgust

20.

Novo!!: Mars in 20. avgust · Poglej več »

20. julij

20.

Novo!!: Mars in 20. julij · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Mars in 2000 · Poglej več »

2001 Mars Odyssey

2001 Mars Odyssey je robotsko vesoljsko plovilo, ki kroži okoli planeta Marsa.

Novo!!: Mars in 2001 Mars Odyssey · Poglej več »

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Mars in 2003 · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Mars in 2004 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: Mars in 2006 · Poglej več »

2006 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.

Novo!!: Mars in 2006 v znanosti · Poglej več »

2007

2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.

Novo!!: Mars in 2007 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: Mars in 2008 · Poglej več »

2012

2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Mars in 2012 · Poglej več »

2014

2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Mars in 2014 · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Mars in 2018 · Poglej več »

2020

2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Mars in 2020 · Poglej več »

2021

2021 (MMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Mars in 2021 · Poglej več »

24. februar

24.

Novo!!: Mars in 24. februar · Poglej več »

253 Matilda

253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 253 Matilda · Poglej več »

27. marec

27.

Novo!!: Mars in 27. marec · Poglej več »

28. november

28.

Novo!!: Mars in 28. november · Poglej več »

298 Baptistina

298 Baptistina (mednarodno ime je tudi 298 Baptistina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 298 Baptistina · Poglej več »

3. september

3.

Novo!!: Mars in 3. september · Poglej več »

30. maj

30.

Novo!!: Mars in 30. maj · Poglej več »

3103 Eger

3103 Eger je asteroid, ki spada med Apolonske asteroide. Asteroid Eger na svoji poti prečka tudi tirnico Marsa, precej se približa tudi Zemlji. Zadnjič se je najbolj približal Zemlji v avgustu 2006 na razdaljo 19,2 Gm in v avgustu 2011 na razdaljo 22,9 Gm.

Novo!!: Mars in 3103 Eger · Poglej več »

3287 Olmstead

3287 Olmstead (mednarodno ime je tudi 3287 Olmstead) je asteroid tipa L, ki prečka tirnico Marsa.

Novo!!: Mars in 3287 Olmstead · Poglej več »

3908 Niks

3908 Niks (mednarodno ime je 3908 Nix) je asteroid tipa V (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 3908 Niks · Poglej več »

4. december

4.

Novo!!: Mars in 4. december · Poglej več »

4. julij

4.

Novo!!: Mars in 4. julij · Poglej več »

4015 Wilson-Harrington

Komet Wilson-Harrington ali 107P/Wilson-Harrington (kot asteroid ima oznako 4015 Wilson-Harrington) je periodični komet/asteroid z obhodno dobo približno 4,3 let.

Novo!!: Mars in 4015 Wilson-Harrington · Poglej več »

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Novo!!: Mars in 433 Eros · Poglej več »

5. avgust

5.

Novo!!: Mars in 5. avgust · Poglej več »

5. julij

5.

Novo!!: Mars in 5. julij · Poglej več »

6 Heba

6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 6 Heba · Poglej več »

6. avgust

6.

Novo!!: Mars in 6. avgust · Poglej več »

7. avgust

7.

Novo!!: Mars in 7. avgust · Poglej več »

719 Albert

719 Albert (mednarodno ime je tudi 719 Albert) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 719 Albert · Poglej več »

7968 Elst-Pizarro

7968 Elst-Pizarro (mednarodno ime je tudi 7968 Elst-Pizarro, kot komet pa ga označujejo 133P/Elst-Pizarro) je asteroid, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 7968 Elst-Pizarro · Poglej več »

887 Alinda

887 Alinda (mednarodno ime je tudi 887 Alinda) je precej majhen asteroid tipa S v asteroidnem pasu.

Novo!!: Mars in 887 Alinda · Poglej več »

951 Gaspra

951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Mars in 951 Gaspra · Poglej več »

Preusmerja sem:

Mars (planet), Rdeči planet.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »