OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 397 odnosi: Absolutni izsev, Ad Astra: Pot do zvezd, Ahondrit, Albert Marth, Alegorija dobre in slabe vlade, Alfred Lothar Wegener, Alkimija, Almagest, Aluvialni stožec, Alvan Clark, Alvan Graham Clark, Amalteja (luna), Amorski asteroid, Analema, Andrew Claude de la Cherois Crommelin, Antares, Antarktika, Antične rimske merske enote, Antropozofska medicina, Apsidna točka, Ares V, Asaph Hall, Asteroid, Asteroid tipa V, Asteroidni pas, Astrološki simboli, Astronomska enota, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atacama, Atmosfera nebesnega telesa, Ščitasti vulkan, Železo, Življenje na Marsu, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko, Človek v visokem dvorcu, Črna, Barhan, Beagle, Bermudski trikotnik, Betelgeza, Biosfera (objekt), Blatni vulkan, Blizuzemeljski asteroid, Božanska komedija, Bondov albedo, C/2012 S1 (ISON), C/2022 E3 (ZTF), Carl Sagan, ... Razširi indeks (347 več) » « Shrink indeks

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Poglej Mars in Absolutni izsev

Ad Astra: Pot do zvezd

Ad Astra: Pot do zvezd (v izvirniku Ad Astra) je ameriški znanstvenofantastični film producenta in režiserja Jamesa Graya, ki je izšel jeseni 2019 v distribuciji 20th Century Fox.

Poglej Mars in Ad Astra: Pot do zvezd

Ahondrit

Millbillillie. Ahondrit je vrsta kamnitih meteoritov, ki so sestavljeni iz snovi, ki je podobna bazaltom.

Poglej Mars in Ahondrit

Albert Marth

Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Mars in Albert Marth

Alegorija dobre in slabe vlade

Alegorija dobre in slabe vlade je serija treh fresk, ki jih je Ambrogio Lorenzetti naslikal med februarjem 1338 in majem 1339.

Poglej Mars in Alegorija dobre in slabe vlade

Alfred Lothar Wegener

Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.

Poglej Mars in Alfred Lothar Wegener

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Mars in Alkimija

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Mars in Almagest

Aluvialni stožec

Aluvialni stožec je pahljačast ali stožčast nanos sedimentov, ki so ga zgradili tokovi.

Poglej Mars in Aluvialni stožec

Alvan Clark

Alvan Clark, ameriški astronom in optik, * 8. marec 1804, Ashfield, Massachusetts, ZDA, † 19. avgust 1887, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Mars in Alvan Clark

Alvan Graham Clark

Alvan Graham Clark, ameriški astronom in optik, * 10. julij 1832, Fall River, Massachusetts, ZDA, † 9. junij 1897, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Mars in Alvan Graham Clark

Amalteja (luna)

Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Mars in Amalteja (luna)

Amorski asteroid

Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.

Poglej Mars in Amorski asteroid

Analema

Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.

Poglej Mars in Analema

Andrew Claude de la Cherois Crommelin

Andrew Claude de la Cherois Crommelin, angleški astronom, * 6. februar 1865, Cherois, Šampanja-Ardeni, Francija, † 20. september 1939.

Poglej Mars in Andrew Claude de la Cherois Crommelin

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Poglej Mars in Antares

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Mars in Antarktika

Antične rimske merske enote

Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.

Poglej Mars in Antične rimske merske enote

Antropozofska medicina

Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.

Poglej Mars in Antropozofska medicina

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Mars in Apsidna točka

Ares V

Ares-V Februar 2008 Ares V Ares V (v preteklosti znana kot Cargo Launch Vehicle-CaLV) je bila predlagana supertežka nosilna raketa programa Consetallation, ki so ga pozneje preklicali in s tem tudi raketi Ares V in Ares I. Obe raketi sta bili poimenovani po grškem bogu vojne Aresu.

Poglej Mars in Ares V

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Poglej Mars in Asaph Hall

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Mars in Asteroid

Asteroid tipa V

Vesta, kot jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble. Lepo je viden veliki krater. Asteroid tipa V ali Vestoidi je vrsta asteroidov, ki imajo podoben spekter kot asteroid 4 Vesta (od tega je tudi ime).

Poglej Mars in Asteroid tipa V

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Mars in Asteroidni pas

Astrološki simboli

Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.

Poglej Mars in Astrološki simboli

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Mars in Astronomska enota

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Poglej Mars in Astronomski simbol

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Poglej Mars in Astronomsko telo

Atacama

Puščava Atacama (špansko Desierto de Atacama) je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob pacifiški obali, zahodno od Andov.

Poglej Mars in Atacama

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Mars in Atmosfera nebesnega telesa

Ščitasti vulkan

Ščitasti vulkan je vrsta vulkana, imenovanega po nizkem profilu, ki spominja na bojevniški ščit, ki leži na tleh.

Poglej Mars in Ščitasti vulkan

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Mars in Železo

Življenje na Marsu

Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.

Poglej Mars in Življenje na Marsu

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Mars in Časovni pregled astronomije

Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko

Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko: Niso se še natančno dogovorili, kaj pomeni vesoljski polet s človeško posadko.

Poglej Mars in Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko

Človek v visokem dvorcu

Človek v visokem dvorcu (v izvirniku) je alternativnozgodovinski roman ameriškega pisatelja Philipa Kindreda Dicka iz leta 1962.

Poglej Mars in Človek v visokem dvorcu

Črna

Čŕna je barva, ki jo je moč določiti z vidnim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder očesa ne doseže nobena vidna svetloba.

Poglej Mars in Črna

Barhan

ZDA Barhan je sipina v obliki polmeseca, nastala z vetrno akumulacijo.

Poglej Mars in Barhan

Beagle

Beagle je lahko.

Poglej Mars in Beagle

Bermudski trikotnik

Lega Bermudskega trikotnika. Bermudski trikotnik, znan tudi pod imenom "hudičev trikotnik", je opredeljena regija na zahodnem delu severnega Atlantskega oceana, ki je najbolj znan po izginotju številnih ladij in letal.

Poglej Mars in Bermudski trikotnik

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Poglej Mars in Betelgeza

Biosfera (objekt)

Biosfera 2 je objekt za znanstvene raziskave na področju sistemskih ved o Zemlji, je od leta 2011 v lasti Univerze Arizone.

Poglej Mars in Biosfera (objekt)

Blatni vulkan

Geotermalni pojavi, znani kot blatni vulkani, pogosto niso pravi blatni vulkani (pelovolcano), temveč blatni bazeni, neke vrste kisli vroči vrelci ali fumarole z omejeno vodo.

Poglej Mars in Blatni vulkan

Blizuzemeljski asteroid

Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.

Poglej Mars in Blizuzemeljski asteroid

Božanska komedija

Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.

Poglej Mars in Božanska komedija

Bondov albedo

Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).

Poglej Mars in Bondov albedo

C/2012 S1 (ISON)

ISON, kot ga je posnel vesoljski teleskop Hubble med 10. in 11. aprilom 2013 C/2012 S1 (ISON) je blizusončev komet, ki sta ga 21.

Poglej Mars in C/2012 S1 (ISON)

C/2022 E3 (ZTF)

C/2022 E3 (ZTF) je dolgoperiodični komet iz Oortovega oblaka, ki ga je 2. marca 2022 odkril program Zwicky Transient Facility (ZTF).

Poglej Mars in C/2022 E3 (ZTF)

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Poglej Mars in Carl Sagan

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Poglej Mars in Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Chassigny (meteorit)

Meteorit Chassigny je bil prvi meteorit za katerega so že v začetku 80-tih let dvajsetega stoletja trdili, da izvira z Marsa.

Poglej Mars in Chassigny (meteorit)

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Mars in Christiaan Huygens

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Mars in Clyde William Tombaugh

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Poglej Mars in David Gill

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Poglej Mars in De revolutionibus orbium coelestium

Deimos (luna)

Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.

Poglej Mars in Deimos (luna)

Deinococcus radiodurans

Deinococcus radiodurans je ekstremofilna bakterija iz rodu Deinococcus.

Poglej Mars in Deinococcus radiodurans

Delta II

Delta II vzlet na Floridi Delta II z Mars Exploration Roverjem Družina raket Delta Delta II je ameriška raketa za enkratno uporabo, najmanjša v družini raket Delta.

Poglej Mars in Delta II

Devon (otok)

Devon (inuitsko Tatlurutit) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži južno od otoka Ellesmere in zahodno od Baffinovega zaliva, na jugu pa ga Lancastrov preliv ločuje od Baffinovega otoka.

Poglej Mars in Devon (otok)

Dinastija Šang

Dinastija Šang, znana tudi kot dinastija Jin, je bila kitajska vladarska dinastija. Ustanovil jo je Tang iz Šanga (Čeng Tang), ki je vladal v dolini Rumene reke v 2. tisočletju pr. n. št. Dinastija Šang je nasledila dinastijo Šja, njo samo pa je nasledila dinastija Zahodni Džov.

Poglej Mars in Dinastija Šang

Doom (film)

Doom je znanstvenofantastična grozljivka, osnovana na popularni seriji igre Doom razvijalcev id Software.

Poglej Mars in Doom (film)

Doom (videoigra, 2016)

Doom je prvoosebna strelska videoigra razvijalskega studia id Software, ki jo je izdalo podjetje Bethesda Softworks.

Poglej Mars in Doom (videoigra, 2016)

Doom 3

Doom 3 je znanstvenofantastična prvoosebna strelska videoigra z elementi preživetvene grozljivke razvijalcev id Software, ki je izšla v založbi Activision.

Poglej Mars in Doom 3

Doom 3: Resurrection of Evil

Doom 3: Resurrection of Evil je znanstvenofantastična prvoosebna strelska videoigra z elementi preživetvene grozljivke razvijalcev Nerve Software in id Software, ki je izšla v založbi Activision.

Poglej Mars in Doom 3: Resurrection of Evil

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Poglej Mars in Drakova enačba

Družina Baptistina

Družina Baptistina je družina asteroidov.

Poglej Mars in Družina Baptistina

Družina Griqua

Družina Griqua je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in Družina Griqua

Družina Madžarska

Družina Madžarska je družina asteroidov, ki se nahajajo blizu notranjega roba glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Mars in Družina Madžarska

Družina Masalija

Družina Masalija je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Mars in Družina Masalija

Družina Nisa

Družina Nisa (tudi družina Herta ali družina Polana ali družina Nisa - Polana) je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in Družina Nisa

Družina Temida

Družina Temida je družina asteroidov, ki jo prištevamo v skupino Hirajamovih družin.

Poglej Mars in Družina Temida

Dušan Olaj

Dušan Olaj, slovenski poslovnež, politik in športnik, * 16. maj 1962, Novo mesto.

Poglej Mars in Dušan Olaj

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Poglej Mars in Edison Pettit

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Mars in Edmond Halley

Eduard Suess

Eduard Suess, avstrijski geolog, * 20. avgust 1831, London, Anglija, † 26. april 1914, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Mars in Eduard Suess

Edward Charles Pickering

Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Mars in Edward Charles Pickering

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Mars in Edward Emerson Barnard

EETA9001

EETA79001 je meteorit iz skupine šergotitov (vrsta meteoritov, ki imajo izvor na Marsu).

Poglej Mars in EETA9001

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Mars in Ekliptika

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Poglej Mars in Ekstremofil

Elon Musk

Elon Reeve Musk, FRS, južnoafriško-kanadsko-ameriški poslovnež, inženir in filantrop, * 28. junij 1971, Pretoria, Republika Južna Afrika.

Poglej Mars in Elon Musk

Eolsko delovanje

Eolsko delovanje se nanašajo na aktivnost vetra pri preučevanju geologije in vremena ter zlasti na sposobnost vetra, da oblikuje površino Zemlje (ali drugih planetov).

Poglej Mars in Eolsko delovanje

Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1.

Poglej Mars in Ernest Rutherford

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Poglej Mars in Eugène Michel Antoniadi

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.

Poglej Mars in Evropska vesoljska agencija

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Poglej Mars in Faeton (domnevni planet)

Faetont (mitologija)

Johanna Lissa iz 17. stoletja Faeton je lik v grški mitologiji, sin boga Apolona in Okeanide Klimene, po drugih genealogijah pa sin Heliade Merope in Helijevega sina Klimena ali celo Helijev sin.

Poglej Mars in Faetont (mitologija)

Ferdinand Magellan

Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.

Poglej Mars in Ferdinand Magellan

Fobos

Fobos je lahko.

Poglej Mars in Fobos

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Poglej Mars in Fobos (luna)

Fram (ladja)

Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.

Poglej Mars in Fram (ladja)

Fram (razločitev)

Fram je lahko.

Poglej Mars in Fram (razločitev)

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Mars in François Jean Dominique Arago

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Poglej Mars in Francesco Bianchini

Frank Elmore Ross

Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.

Poglej Mars in Frank Elmore Ross

Fridtjof Nansen

Fridtjof Wedel-Jarlsberg Nansen, norveški polarni raziskovalec, polihistor in politik, nobelov nagrajenec, * 10.

Poglej Mars in Fridtjof Nansen

Friedrich Arturovič Zander

Friedrich (Arturovič) Zander, latvijski raketni inženir nemškega rodu, * 23. avgust 1887, Riga, Latvija, † 28. marec 1933, Kislovodsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Mars in Friedrich Arturovič Zander

Fumarola

Fumarola v kraterju Halema`uma`u, Havaji Fumarola je odprtina v Zemljini skorji, pogosto v bližini vulkanov, skozi katero izhajajo vodna para in plini, med njimi ogljikov dioksid, žveplov dioksid, vodikov klorid in vodikov sulfid.

Poglej Mars in Fumarola

Futurama

Futurama je ameriška animirana znanstvenofantastična televizijska serija.

Poglej Mars in Futurama

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Poglej Mars in Galci

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Poglej Mars in Ganimed (luna)

Gavriil Adrianovič Tihov

Gavriil Adrianovič Tihov, beloruski astronom in pionir astrobiologije, * 1. maj 1875, Smolevinski, Belorusija, † 1960, London.

Poglej Mars in Gavriil Adrianovič Tihov

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej Mars in Geometrični albedo

Geomorfologija

Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.

Poglej Mars in Geomorfologija

Georg Wilhelm Friedrich Hegel

Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.

Poglej Mars in Georg Wilhelm Friedrich Hegel

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Mars in George Biddell Airy

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Mars in George Ellery Hale

George Gabriel Stokes

Sir George Gabriel Stokes, 1.

Poglej Mars in George Gabriel Stokes

George Phillips Bond

George Phillips Bond, ameriški astronom, * 20. maj 1825, Dorchester, sedaj del Bostona, Massachusetts, ZDA, † 17. februar 1865, Cambridge, Massachusetts, ZDA.

Poglej Mars in George Phillips Bond

Georges Fournier

Georges Fournier, francoski astronom, * 12. november 1881, Rouvray, Côte-d'Or, Francija, † 1. december 1954.

Poglej Mars in Georges Fournier

Giacomo Filippo Maraldi

Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.

Poglej Mars in Giacomo Filippo Maraldi

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Poglej Mars in Gibanje Zemlje

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Poglej Mars in Giottov campanile

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Mars in Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Poglej Mars in Giovanni Virginio Schiaparelli

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Poglej Mars in Giuseppe Piazzi

Google Zemljevidi

Google Zemljevidi je prosto dostopen strežnik z geografskimi podatki in zemljevidi, ki ga ponuja podjetje Google.

Poglej Mars in Google Zemljevidi

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Poglej Mars in Gora

Gustav Holst

Gustav Holst, angleški skladatelj, * 21. september 1874, Cheltenham (Anglija), † 25. maj 1934, London.

Poglej Mars in Gustav Holst

Harold Spencer Jones

Sir Harold Spencer Jones, KBE, FRS, angleški astronom, * 29. marec 1890, London, Anglija, † 3. november 1960, London.

Poglej Mars in Harold Spencer Jones

HD 96167 b

HD 96167 b je zunajosončni planet, ki je od nas oddaljen približno 280 svetlobnih let.

Poglej Mars in HD 96167 b

Heinrich Louis d'Arrest

Heinrich Louis d’Arrest, nemški astronom, * 13. julij 1822, Berlin, Nemčija, † 14. junij 1895, København, Danska.

Poglej Mars in Heinrich Louis d'Arrest

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heinrich Wilhelm Mathias Olbers (tudi Matthaus, Matthäus), nemški astronom, zdravnik in fizik, * 11. oktober 1758, Arbergen pri Bremnu, Nemčija, † 2. marec 1840, Bremen.

Poglej Mars in Heinrich Wilhelm Mathias Olbers

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Mars in Heliocentrični model

Henri Joseph Anastase Perrotin

Henri Joseph Anastase Perrotin, francoski astronom, * 19. december 1845, † 29. februar 1904.

Poglej Mars in Henri Joseph Anastase Perrotin

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Mars in Henry Norris Russell

Hermann Carl Vogel

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Mars in Hermann Carl Vogel

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Mars in Hiparh

Hipoteza o Gaji

Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Poglej Mars in Hipoteza o Gaji

HMS Beagle

HMS Beagle na akvarelu Owena Stanleya, 1841 HMS Beagle je bila brig razreda cherokee, z 10 topovi, v lasti Kraljeve mornarice.

Poglej Mars in HMS Beagle

Honoré Flaugergues

Honoré Flaugergues, francoski ljubiteljski astronom, * 16. maj 1755, Viviers, departma Ardèche, Francija, † 20. november 1830, Viviers (včasih navajajo kot datum smrti 26. november 1835).

Poglej Mars in Honoré Flaugergues

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Poglej Mars in Isaac Asimov

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Mars in Isaac Newton

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Mars in James Edward Keeler

James South

Sir James South, FRS, britanski astronom, * oktober 1785, † 19. oktober 1867.

Poglej Mars in James South

Jarozit

Jarozit je hidriran bazični kalijev železov sulfatni mineral s kemijsko formulo (OH)6(SO4)2, ki je nastal z oksidacijo železovih sulfidov.

Poglej Mars in Jarozit

Jastorfska kultura

Germanska kultura, prva arheološka kultura, ki jo je mogoče prištevati Germanom, je tako imenovana jastorfska kultura, sočasna s halštasko-latensko in je naslednica nordiske bronaste kulture.

Poglej Mars in Jastorfska kultura

Jean Richer

Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.

Poglej Mars in Jean Richer

Jezero (krater)

Jezero je udarni krater na Marsu, ki se nahaja v kvadrantu Syrtis Major na koordinatah Njegov premer je približno 49 km, za astronome pa je zanimiv zato, ker vsebuje glinaste usedline, odložene v obliki pahljačaste rečne delte.

Poglej Mars in Jezero (krater)

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Mars in Johann Heinrich Lambert

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Mars in Johannes Kepler

John Alfred Brashear

John Alfred Brashear, ameriški astronom, izdelovalec inštrumentov in optik, * 24. november 1840, Brownsville, Pensilvanija, ZDA, † 8. april 1920.

Poglej Mars in John Alfred Brashear

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Poglej Mars in John Henry Poynting

Josep Comas i Solà

Josep Comas i Solà, španski (katalonski) astronom, * 19. december 1868, Barcelona, Katalonija, Španija, † 2. december 1937.

Poglej Mars in Josep Comas i Solà

Joshua Lederberg

Joshua Lederberg, ameriški mikrobiolog in genetik, * 23. maj 1925, Montclair, New Jersey, ZDA, † 2. februar 2008, NewYork-Presbyterian Hospital, New York, ZDA.

Poglej Mars in Joshua Lederberg

Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Mars in Josip Samujilovič Šklovski

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Mars in Jupiter

Kairo

Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.

Poglej Mars in Kairo

Kalcijev sulfat

Kalcijev sulfat je pogosta laboratorijska in industrijska kemikalija s formulo CaSO4.

Poglej Mars in Kalcijev sulfat

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Mars in Kalip

Karbonat

Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.

Poglej Mars in Karbonat

Katedrala (film)

Katedrala (poljsko Katedra) je poljski znanstvenofantastični film, ki ga je po istoimenski noveli posnel umetnik in animator Tomasz Bagiński.

Poglej Mars in Katedrala (film)

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Poglej Mars in Kentaver (planetoid)

Kepler-Bouwkampova konstanta

Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.

Poglej Mars in Kepler-Bouwkampova konstanta

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Mars in Kisik

Kitajski zid

Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.

Poglej Mars in Kitajski zid

Kliper (vesoljsko plovilo)

Maketa Kliperja MVP - zamenjal ga bo Kliper Kliper (- kliper, hitra jadrnica (brzojadrnica)) je bilo prototipno rusko vesoljsko plovilo, načrtovano da bo delovalo kot raketoplan (MTKK - večkratna transportna vesoljska ladja), in ki bi nasledilo vesoljsko ladjo Sojuz.

Poglej Mars in Kliper (vesoljsko plovilo)

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Poglej Mars in Koledar

Komet du Toit-Hartley

Komet du Toit-Hartley (uradna oznaka je 79P/du Toit-Hartley) je periodični komet z obhodno dobo okoli 5,2 let.

Poglej Mars in Komet du Toit-Hartley

Komet Holmes

Komet Holmes ali Holmesov komet (uradna oznaka je 17P/Holmes) je periodični komet z obhodno dobo 6,9 let.

Poglej Mars in Komet Holmes

Komet Hug-Bell

Komet Hug-Bell ali 178P/Hug-Bell je periodični komet z obhodno dobo okoli 7,1 let.

Poglej Mars in Komet Hug-Bell

Komet Humason

Komet Humason, Humasonov komet ali C/1961 R1 je komet, ki ga je odkril 1. septembra 1961 ameriški astronom Milton Lasell Humason (1891 – 1972).

Poglej Mars in Komet Humason

Komet Olbers

Komet Olbers ali Olbersov komet (uradna oznaka je 13P/Olbers) je periodični komet z obhodno dobo 69,5 let.

Poglej Mars in Komet Olbers

Komet Schaumasse

Komet Schaumasse (uradna oznaka je 24P/ Schaumasse) je periodični komet z obhodno dobo 8,2 let.

Poglej Mars in Komet Schaumasse

Komet Stephan-Oterma

Komet Stephan-Oterma (uradna oznaka je 38P/Stephan-Oterma) je periodični komet z obhodno dobo okoli 37,7 let.

Poglej Mars in Komet Stephan-Oterma

Komet Wiseman-Skiff

Komet Wiseman-Skiff (uradna oznaka je 114P/ Wiseman-Skiff) je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,7 let.

Poglej Mars in Komet Wiseman-Skiff

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Poglej Mars in Konjunkcija (astronomija)

Konkrecija

Konkrecije na Bowling Balls Beachu (Kalifornija), ki jih je vreme izluščilo iz strmega pobočja iz kenozojškega glinovca Konkrecija je masa sedimentne kamnine, v kateri je mineralni cement zapolnil pore, se pravi praznine med zrni sedimenta.

Poglej Mars in Konkrecija

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Poglej Mars in Kotna velikost

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Mars in Lagrangeeva točka

Lastni elementi tira

a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.

Poglej Mars in Lastni elementi tira

Let 19

Let 19 je bila skupina petih torpednih bombnikov Grumman TBF Avenger letal ameriške mornarice, ki so 5. decembra 1945 izginili v Bermudskem trikotniku, potem, ko so izgubili radio stik z letališčem Fort Launderling na Floridi.

Poglej Mars in Let 19

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Poglej Mars in Litosfera

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Mars in Luna

Lunarni meteorit

Lunarni meteorit ''Alan Hills 81005'' Lunarni meteorit ali luneit je meteorit, ki ima izvor na Luni.

Poglej Mars in Lunarni meteorit

Magnezit

Magnezit je mineral s kemijsko formulo MgCO3 (magnezijev karbonat).

Poglej Mars in Magnezit

Magnituda (astronomija)

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.

Poglej Mars in Magnituda (astronomija)

Mala in velika polos

Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.

Poglej Mars in Mala in velika polos

Mariner 2

Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Poglej Mars in Mariner 2

Mariner 3

Prvi posnetek površja Marsa, posnet z Marinerja 4 Mariner 3 in 4 sta bili enaki vesoljski plovili v Nasinem medplanetarnemu Programu Mariner, zgrajeni za prvi prelet planeta Mars.

Poglej Mars in Mariner 3

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Poglej Mars in Mariner 4

Mariner 5

Mariner 5 Mariner 5 je bila vesoljska sonda v Nasinem medplanetarnem vesoljskem Programu Mariner, ki naj bi jo poslali proti Marsu, vendar so jo izboljšali in prilagodili za polet proti Veneri.

Poglej Mars in Mariner 5

Mariner 9

raketo nosilko Atlas-Centaur (#23) Mariner 9 je bila Nasina medplanetarna vesoljska sonda iz Programa Mariner.

Poglej Mars in Mariner 9

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Poglej Mars in Mars (mitologija)

Mars (razločitev)

Mars ima danes več pomenov.

Poglej Mars in Mars (razločitev)

Mars Exploration Rover

Upodobitev vozila Spirit Mars Exploration Rover ali MER je tekoča robotska vesoljska odprava raziskovanja Marsa.

Poglej Mars in Mars Exploration Rover

Mars Global Surveyor

Umetniška upodobitev Mars Global Surveyorja Mars Global Surveyor (kratica MGS) je ena izmed najuspešnejših ameriških sond za preučevanje Marsa.

Poglej Mars in Mars Global Surveyor

Mars iz Todija

Mars iz Todija je etruščanski bronast kip iz poznega 5.

Poglej Mars in Mars iz Todija

Mars Observer

Mars Observer je eden od neuspešnih Nasinih programov preučevanja Marsa.

Poglej Mars in Mars Observer

Mars Pathfinder

Sojourner opravlja meritve na skali Mars Pathfinder je bil projekt vesoljske agencije NASA in je bil namenjen raziskovanju Marsa.

Poglej Mars in Mars Pathfinder

Marsov meteorit

Posnetek narejen z elektronskim mikroskopom delca meteorita ALH84001. Struktura kaže na oblike, ki bi lahko bile fosilni ostanki bakterij na Marsu. (Foto: NASA) Marsov meteorit je meteorit, ki ima izvor na Marsu.

Poglej Mars in Marsov meteorit

Marsov Trojanec

Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.

Poglej Mars in Marsov Trojanec

Marsovci (skupina znanstvenikov)

Leó Szilárd Planet Mars »Marsovci« je bil izraz, ki se je nanašal na skupino uglednih madžarskih znanstvenikov (večinoma, vendar ne praviloma, fizikov in matematikov), ki so emigrirali v ZDA v prvi polovici 20.

Poglej Mars in Marsovci (skupina znanstvenikov)

Marsovi naravni sateliti

Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.

Poglej Mars in Marsovi naravni sateliti

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Poglej Mars in Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Menjava duha

Menjava duha (izvirno angleško Mindswap) je znanstveno fantastični roman pisatelja Roberta Sheckleya.

Poglej Mars in Menjava duha

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Mars in Merkur

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Mars in Meteorit

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Poglej Mars in Meteorski roj

Michael Maestlin

Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.

Poglej Mars in Michael Maestlin

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Mars in Milutin Milanković

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Poglej Mars in Mokra kemija

Montmorilonit

Montmorilonit je zelo mehak filosilikat, ki tvori mikroskopske kristale in je sestavina gline.

Poglej Mars in Montmorilonit

N-1

Primerjava N-1 in Saturn V N-1 »Herkul« Razvoj rakete N-1 od preskusne izstrelitvene različice 3L (1969) do zadnje izstrelitvene različice 7L (1972) KH-8 Gambit-3, 19. september 1968 N-1 (indeks GRAU: 11А52) je bila težka sovjetska nosilna raketa za polete na Luno oziroma izstrelitev težkih tovorov v Zemljin tir.

Poglej Mars in N-1

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Mars in Nagib vrtilne osi

Nakla (meteorit)

Meteorit Nakla je prvi najdeni meteorit iz skupine Marsovih meteoritov (SNC meteoriti), ki jih imenujemo nakliti.

Poglej Mars in Nakla (meteorit)

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Mars in Naravni satelit

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Poglej Mars in NASA

NASA World Wind

NASA World Wind je odprtokodno kartografsko orodje – virtualni globus, ki ga razvija ameriška vesoljska agencija NASA.

Poglej Mars in NASA World Wind

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Mars in Naseljivi planet

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Mars in Navidezni sij

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Mars in Nebesna mehanika

Nergal

Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).

Poglej Mars in Nergal

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Mars in Nezemeljsko življenje

Ničelni poldnevnik

Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.

Poglej Mars in Ničelni poldnevnik

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Poglej Mars in Niccolò Zucchi

Nicolas Camille Flammarion

Znamenita »Ravna Zemlja«, Flammarionov lesorez je izšel leta 1888 v Flammarionovi ''L'atmosphère: météorologie populaire'' (st. 163) Nicolas Camille Flammarion, francoski astronom in pisatelj, * 26. februar 1842, Montigny-le-Roi, Haute-Marne, Francija, † 3.

Poglej Mars in Nicolas Camille Flammarion

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Poglej Mars in Nicolas-Louis de Lacaille

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Mars in Nikola Tesla

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Poglej Mars in Oblak

Obraz na Marsu

Obraz na Marsu je velika tvorba na površini Marsa v območju Kidonija.

Poglej Mars in Obraz na Marsu

OCA-DLR Asteroid Survey

OCA-DLR Asteroid Survey (kratica ODAS) je bil evropski znanstveni program iskanja asteroidov in kometov.

Poglej Mars in OCA-DLR Asteroid Survey

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Poglej Mars in Ocean

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej Mars in Okultacija

Onon (razločitev)

Onon lahko pomeni.

Poglej Mars in Onon (razločitev)

Oops!... I Did It Again (pesem)

»Oops!...

Poglej Mars in Oops!... I Did It Again (pesem)

Opportunity

Umetnikova upodobitev ''Opportunityja'' na Marsu Opportunity, označba misije MER-B (Mars Exploration Rover - B), je drugo od dveh Nasinih pristajalnih vozil (roverjev), ki delujejo v okviru programa Mars Exploration Rover na površju Marsa.

Poglej Mars in Opportunity

Orion (vesoljsko plovilo)

Vesoljsko plovilo Orion (angleško MPCV Orion Multi-Purpose Crew Vehicle) je planirano vesoljsko plovilo za raziskovanje vesolja čez nizkozemeljsko orbito.

Poglej Mars in Orion (vesoljsko plovilo)

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Mars in Osončje

Otok Axla Heiberga

Otok Axla Heiberga je nenaseljen otok na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja in s površino 43.178 km² eden večjih arktičnih otokov ter 31.

Poglej Mars in Otok Axla Heiberga

Oven (ozvezdje)

Oven je ozvezdje živalskega kroga.

Poglej Mars in Oven (ozvezdje)

Papež Aleksander VI.

Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Mars in Papež Aleksander VI.

Papež Julij II.

Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).

Poglej Mars in Papež Julij II.

Papež Leon X.

Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.

Poglej Mars in Papež Leon X.

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Poglej Mars in Parhelij

Peščeni vihar

Peščeni vihar, imenovan tudi prašna nevihta, je meteorološki pojav, ki je pogost v sušnih in polsušnih regijah.

Poglej Mars in Peščeni vihar

Peščeno morje

Peščeno morje ali erg (ali morje sipin ali peščena plošča, če nima sipin) je široka, ravna površina puščave, pokrita s peskom z malo ali nič vegetativnega pokrova, ki ga je oblikoval veter.

Poglej Mars in Peščeno morje

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Mars in Percival Lowell

Perseverance

Rover Perseverance med pristankom Rover Perseverance (slovensko Vztrajnost) z vzdevkom Percy je rover v velikosti avtomobila, zasnovan za raziskavo kraterja Jezero na Marsu v okviru Nasine misije Mars 2020.

Poglej Mars in Perseverance

Phoenix (sonda)

Računalniška upodobitev ''Phoenixa'' na površju Marsa Phoenix je robotsko vesoljsko plovilo na vesoljski odpravi na Marsu v okviru programa Mars Scout.

Poglej Mars in Phoenix (sonda)

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Mars in Pitagorejstvo

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Mars in Planet

Počitnice na Marsu

Počitnice na Marsu Ivana Sivca je sodobna pravljica oziroma fantazijska pripoved, objavljena leta 2008 pri založbi Karantanija v zbirki Krtek.

Poglej Mars in Počitnice na Marsu

Podtalnica

Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.

Poglej Mars in Podtalnica

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej Mars in Poimenovanje astronomskih teles

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Poglej Mars in Polarni sij

Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Mars in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pomeni imen asteroidov: 20001–21000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 20001 do 21000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Mars in Pomeni imen asteroidov: 20001–21000

Pomeni imen asteroidov: 37001–38000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 37001 do 38000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Mars in Pomeni imen asteroidov: 37001–38000

Pomeni imen asteroidov: 39001–40000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 39001 do 40000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Mars in Pomeni imen asteroidov: 39001–40000

Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Mars in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Poglej Mars in Površinska težnost

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Poglej Mars in Pritlikavi planet

Prod

glej tudi mokrišče V produ Prod, tudi gramoz je klastična usedlina s premerom prodnikov velikosti nad 2 mm, ki jih je zaoblila in odložila voda.

Poglej Mars in Prod

Program Artemis

Program Artemis je mednarodni program vesoljskih poletov, ki ga financira vlada ZDA in katerega cilj je do leta 2024 izvesti pristanek prve ženske in naslednjega moškega na Luni, natančneje v območju luninega južnega pola.

Poglej Mars in Program Artemis

Program Mariner

Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.

Poglej Mars in Program Mariner

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Poglej Mars in Program Viking

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Mars in Ptolemaj

Raptor (raketni motor)

Raptor je tekočegorivni raketni motor, ki ga trenutno razvijajo pri SpaceX.

Poglej Mars in Raptor (raketni motor)

Raziskovanje Marsa

Prva barvna slika Marsa, ki jo je posnel Viking 1 Raziskovanje Marsa je pomenben del osvajanja in raziskovanja vesolja.

Poglej Mars in Raziskovanje Marsa

Rdeča

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.

Poglej Mars in Rdeča

Rdeče morje

Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.

Poglej Mars in Rdeče morje

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Mars in Regiomontan

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Mars in Robert Julius Trumpler

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Poglej Mars in Rocheva meja

Rudolf Steiner

Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).

Poglej Mars in Rudolf Steiner

Saule

litovskega Narodnega muzeja Saule je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona.

Poglej Mars in Saule

SDV (raketna tehnologija)

Shuttle-Derived Launch Vehicle - ali samo Shuttle-Derived Vehicle - SDV - je več različnih konceptov nosilnih raket, ki uporabljajo tehnologijo od raketoplana Space shuttla.

Poglej Mars in SDV (raketna tehnologija)

Sekularna resonanca

Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.

Poglej Mars in Sekularna resonanca

Semjon Ivanovič Dežnjov

Semjon Ivanovič Dežnjov (rusko Семён Ива́нович Дежнёв), ruski popotnik, raziskovalec, pomorščak, jakutski kozak in trgovec s kožuhovino, * okoli 1605, Veliki Ustjug, Rusija, † 1673, Moskva, Rusija.

Poglej Mars in Semjon Ivanovič Dežnjov

Serpentinit

Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.

Poglej Mars in Serpentinit

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Poglej Mars in Seth Barnes Nicholson

Seznam asteroidnih lun

Asteroidne lune so nebesna telesa, ki krožijo okrog asteroidov ali pritlikavih planetov.

Poglej Mars in Seznam asteroidnih lun

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Mars in Seznam astronomskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Mars in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Poglej Mars in Seznam planetov v osončju

Seznam svetlejših zvezd

To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.

Poglej Mars in Seznam svetlejših zvezd

Seznam teles v Osončju

Sonce.

Poglej Mars in Seznam teles v Osončju

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Poglej Mars in Seznam teles v Osončju po masi

Seznam teles v Osončju po polmeru

V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.

Poglej Mars in Seznam teles v Osončju po polmeru

Seznam umetnih objektov na Marsu

To je seznam objektov, ki jih je na Mars poslal človek.

Poglej Mars in Seznam umetnih objektov na Marsu

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Mars in Simon Newcomb

Sinop

Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.

Poglej Mars in Sinop

Sipina

V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.

Poglej Mars in Sipina

Sirene s Titana

Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.

Poglej Mars in Sirene s Titana

Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.

Poglej Mars in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Sizigij (astronomija)

work.

Poglej Mars in Sizigij (astronomija)

Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Poglej Mars in Solarna konstanta

Sončev mrk 21. avgusta 2017

Sončev mrk 21.

Poglej Mars in Sončev mrk 21. avgusta 2017

Sončevi mrki na Marsu

Fobos (''Curiosity'', 20. avgust 2013) Dve Marsovi luni, Fobos in Deimos, sta veliko manjši kot Luna, kar zelo zmanjša verjetnost za sončev mrk na tem planetu.

Poglej Mars in Sončevi mrki na Marsu

Spirit

Upodobitev vozila Spirit (uradna oznaka: MER-A) je prvo izmed dveh robotskih vozil v vesoljski odpravi Mars Exploration Rover.

Poglej Mars in Spirit

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.

Poglej Mars in Spodnji in zgornji planeti

Stolpna ura, Sighișoara

Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.

Poglej Mars in Stolpna ura, Sighișoara

Superzemlja

rdeče pritlikavke Gliese 581 Superzemlja je zunajosončni planet, ki je po povprečni gostoti primerljiv z Zemljo.

Poglej Mars in Superzemlja

Svet (razločitev)

Svet - Zemlja v projekciji Svet (izg.: svét) je lahko.

Poglej Mars in Svet (razločitev)

Tachyon: The Fringe

Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.

Poglej Mars in Tachyon: The Fringe

Thomas Chrowder Chamberlin

Thomas Chrowder Chamberlin, ameriški geolog, geofizik, novinar in pedagog, * 1843, Mattoon, Illinois, ZDA, † 15. november 1928, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Mars in Thomas Chrowder Chamberlin

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Poglej Mars in Titanija (luna)

Troilit

Troilit je redek železov sulfidni mineral s formulo FeS in z železom bogat končni člen pirotitne skupine mineralov.

Poglej Mars in Troilit

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Poglej Mars in Trojanski asteroid

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Mars in Tycho Brahe

Učinek tople grede

Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede. Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo atmosferski toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri.

Poglej Mars in Učinek tople grede

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Mars in Ubežna hitrost

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Mars in Ulug Beg

Uran (mitologija)

Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.

Poglej Mars in Uran (mitologija)

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Mars in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Valles Marineris

Valles Marineris (latinsko za Marinerjeve doline, poimenovano po Mariner 9 orbiterju iz let 1971–72, ki jih je odkril) je sistem kanjonov, ki teče po Marsovi površini vzhodno od regije Tharsis.

Poglej Mars in Valles Marineris

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Mars in Venera

Vesoljska tekma

Vesoljska tekma je bilo rivalstvo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, nasprotnicama v obdobju hladne vojne v 20.

Poglej Mars in Vesoljska tekma

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Mars in Vesto Melvin Slipher

Videografija Britney Spears

...Baby One More Time« nastopa na turneji The Circus Starring Britney Spears, 2009 Videografijo Britney Spears, ameriške glasbenice, sestavlja dvaintrideset videospotov, štiri domače posnetke, dva posnetka s koncertnih turnej, en posnetek glasbene kompilacije in dva dokumentarna filma.

Poglej Mars in Videografija Britney Spears

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Mars in Voda

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Poglej Mars in Vrtilna doba

Vulkanski krater

ZDA) Vulkanski krater je odprtina, ki nastane ob izbruhu ognjenika.

Poglej Mars in Vulkanski krater

VY Velikega psa

VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.

Poglej Mars in VY Velikega psa

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Poglej Mars in Vzvratno gibanje

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Poglej Mars in Walter Baade

Walter Frederick Gale

Walter Frederick Gale, avstralski bankir in ljubiteljski astronom, * 27. november 1865, Paddingtonn, Sydney, Avstralija, † 1. junij 1945.

Poglej Mars in Walter Frederick Gale

Walter Sydney Adams

Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Mars in Walter Sydney Adams

Wernher von Braun

Wernher Magnus Maximillian Freiherr von Braun (*23. marec 1912, Wirsitz, † 16. junij 1977, Aleksandrija, ZDA) je bil nemški raketni inženir, pionir in vizionar astronavtike.

Poglej Mars in Wernher von Braun

Wilhelm Wolff Beer

Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.

Poglej Mars in Wilhelm Wolff Beer

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Poglej Mars in William Gilbert

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Poglej Mars in William Henry Pickering

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Mars in William Herschel

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Mars in William Huggins

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Poglej Mars in William Lassell

William Wallace Campbell

William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Mars in William Wallace Campbell

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Poglej Mars in William Weber Coblentz

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Poglej Mars in Začasno označevanje nebesnih teles

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Poglej Mars in Zemeljski planet

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Mars in Zemlja

Zemljin približek

Zemljin približek ali tudi Zemljin dvojček in planet podoben Zemlji (in Twin Earth, Earth Twin, Second Earth, Alien Earth, Earth 2 ali Earth-like planet)) je planet ali naravni satelit, ki ima značilnosti podobne našemu planetu - Zemlji. Takšen planet je možen kandidat za naselitev in s tem za širitev in ohranitev zemeljskega življenja v primeru globalne katastrofe.

Poglej Mars in Zemljin približek

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Poglej Mars in Zemljina masa

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Poglej Mars in Zodiak

1 E11 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1011 metrov (100 Gm ali 100 milijonov kilometrov ali 0,7 astronomske enote) naprej.

Poglej Mars in 1 E11 m

1 E14 m²

Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 100 milijoni in 1 milijardo km².

Poglej Mars in 1 E14 m²

1 E6 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).

Poglej Mars in 1 E6 m

1 E7 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 107 in 108 sekundami (116 dni in 3,2 leta).

Poglej Mars in 1 E7 s

10. avgust

10.

Poglej Mars in 10. avgust

11. maj

11.

Poglej Mars in 11. maj

12. avgust

12.

Poglej Mars in 12. avgust

13. november

13.

Poglej Mars in 13. november

132 Etra

132 Etra (mednarodno ime 132 Aethra) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 132 Etra

14. julij

14.

Poglej Mars in 14. julij

15. julij

15.

Poglej Mars in 15. julij

1862 Apolon

1862 Apolon (mednarodno ime 1862 Apollo) je asteroid tipa Q. Odkril ga je Karl Wilhelm Reinmuth v letu 1932.

Poglej Mars in 1862 Apolon

1951 Lick

1951 Lick (mednarodno ime je tudi 1951 Lick) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 1951 Lick

1964

1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Mars in 1964

1965

1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Mars in 1965

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Mars in 1969

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Mars in 1971

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Mars in 1972

1975

1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Mars in 1975

1976

1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Mars in 1976

1996

1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Mars in 1996

1997

1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Mars in 1997

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Mars in 1999

2. december

2.

Poglej Mars in 2. december

20. avgust

20.

Poglej Mars in 20. avgust

20. julij

20.

Poglej Mars in 20. julij

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Mars in 2000

2001 Mars Odyssey

2001 Mars Odyssey je robotsko vesoljsko plovilo, ki kroži okoli planeta Marsa.

Poglej Mars in 2001 Mars Odyssey

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Mars in 2003

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Mars in 2004

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Poglej Mars in 2006

2006 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.

Poglej Mars in 2006 v znanosti

2007

2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.

Poglej Mars in 2007

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Poglej Mars in 2008

2012

2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Mars in 2012

2014

2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Mars in 2014

2018

2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Mars in 2018

2020

2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Mars in 2020

2021

2021 (MMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Mars in 2021

24. februar

24.

Poglej Mars in 24. februar

253 Matilda

253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 253 Matilda

27. marec

27.

Poglej Mars in 27. marec

28. november

28.

Poglej Mars in 28. november

298 Baptistina

298 Baptistina (mednarodno ime je tudi 298 Baptistina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 298 Baptistina

3. september

3.

Poglej Mars in 3. september

30. maj

30.

Poglej Mars in 30. maj

3103 Eger

3103 Eger je asteroid, ki spada med Apolonske asteroide. Asteroid Eger na svoji poti prečka tudi tirnico Marsa, precej se približa tudi Zemlji. Zadnjič se je najbolj približal Zemlji v avgustu 2006 na razdaljo 19,2 Gm in v avgustu 2011 na razdaljo 22,9 Gm.

Poglej Mars in 3103 Eger

3287 Olmstead

3287 Olmstead (mednarodno ime je tudi 3287 Olmstead) je asteroid tipa L, ki prečka tirnico Marsa.

Poglej Mars in 3287 Olmstead

3908 Niks

3908 Niks (mednarodno ime je 3908 Nix) je asteroid tipa V (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 3908 Niks

4. december

4.

Poglej Mars in 4. december

4. julij

4.

Poglej Mars in 4. julij

4015 Wilson-Harrington

Komet Wilson-Harrington ali 107P/Wilson-Harrington (kot asteroid ima oznako 4015 Wilson-Harrington) je periodični komet/asteroid z obhodno dobo približno 4,3 let.

Poglej Mars in 4015 Wilson-Harrington

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Poglej Mars in 433 Eros

5. avgust

5.

Poglej Mars in 5. avgust

5. julij

5.

Poglej Mars in 5. julij

6 Heba

6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 6 Heba

6. avgust

6.

Poglej Mars in 6. avgust

7. avgust

7.

Poglej Mars in 7. avgust

719 Albert

719 Albert (mednarodno ime je tudi 719 Albert) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 719 Albert

7968 Elst-Pizarro

7968 Elst-Pizarro (mednarodno ime je tudi 7968 Elst-Pizarro, kot komet pa ga označujejo 133P/Elst-Pizarro) je asteroid, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 7968 Elst-Pizarro

887 Alinda

887 Alinda (mednarodno ime je tudi 887 Alinda) je precej majhen asteroid tipa S v asteroidnem pasu.

Poglej Mars in 887 Alinda

951 Gaspra

951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Mars in 951 Gaspra

Prav tako znan kot Mars (planet), Rdeči planet.

, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Chassigny (meteorit), Christiaan Huygens, Clyde William Tombaugh, David Gill, De revolutionibus orbium coelestium, Deimos (luna), Deinococcus radiodurans, Delta II, Devon (otok), Dinastija Šang, Doom (film), Doom (videoigra, 2016), Doom 3, Doom 3: Resurrection of Evil, Drakova enačba, Družina Baptistina, Družina Griqua, Družina Madžarska, Družina Masalija, Družina Nisa, Družina Temida, Dušan Olaj, Edison Pettit, Edmond Halley, Eduard Suess, Edward Charles Pickering, Edward Emerson Barnard, EETA9001, Ekliptika, Ekstremofil, Elon Musk, Eolsko delovanje, Ernest Rutherford, Eugène Michel Antoniadi, Evropska vesoljska agencija, Faeton (domnevni planet), Faetont (mitologija), Ferdinand Magellan, Fobos, Fobos (luna), Fram (ladja), Fram (razločitev), François Jean Dominique Arago, Francesco Bianchini, Frank Elmore Ross, Fridtjof Nansen, Friedrich Arturovič Zander, Fumarola, Futurama, Galci, Ganimed (luna), Gavriil Adrianovič Tihov, Geometrični albedo, Geomorfologija, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, George Biddell Airy, George Ellery Hale, George Gabriel Stokes, George Phillips Bond, Georges Fournier, Giacomo Filippo Maraldi, Gibanje Zemlje, Giottov campanile, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Giuseppe Piazzi, Google Zemljevidi, Gora, Gustav Holst, Harold Spencer Jones, HD 96167 b, Heinrich Louis d'Arrest, Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, Heliocentrični model, Henri Joseph Anastase Perrotin, Henry Norris Russell, Hermann Carl Vogel, Hiparh, Hipoteza o Gaji, HMS Beagle, Honoré Flaugergues, Isaac Asimov, Isaac Newton, James Edward Keeler, James South, Jarozit, Jastorfska kultura, Jean Richer, Jezero (krater), Johann Heinrich Lambert, Johannes Kepler, John Alfred Brashear, John Henry Poynting, Josep Comas i Solà, Joshua Lederberg, Josip Samujilovič Šklovski, Jupiter, Kairo, Kalcijev sulfat, Kalip, Karbonat, Katedrala (film), Kentaver (planetoid), Kepler-Bouwkampova konstanta, Kisik, Kitajski zid, Kliper (vesoljsko plovilo), Koledar, Komet du Toit-Hartley, Komet Holmes, Komet Hug-Bell, Komet Humason, Komet Olbers, Komet Schaumasse, Komet Stephan-Oterma, Komet Wiseman-Skiff, Konjunkcija (astronomija), Konkrecija, Kotna velikost, Lagrangeeva točka, Lastni elementi tira, Let 19, Litosfera, Luna, Lunarni meteorit, Magnezit, Magnituda (astronomija), Mala in velika polos, Mariner 2, Mariner 3, Mariner 4, Mariner 5, Mariner 9, Mars (mitologija), Mars (razločitev), Mars Exploration Rover, Mars Global Surveyor, Mars iz Todija, Mars Observer, Mars Pathfinder, Marsov meteorit, Marsov Trojanec, Marsovci (skupina znanstvenikov), Marsovi naravni sateliti, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Menjava duha, Merkur, Meteorit, Meteorski roj, Michael Maestlin, Milutin Milanković, Mokra kemija, Montmorilonit, N-1, Nagib vrtilne osi, Nakla (meteorit), Naravni satelit, NASA, NASA World Wind, Naseljivi planet, Navidezni sij, Nebesna mehanika, Nergal, Nezemeljsko življenje, Ničelni poldnevnik, Niccolò Zucchi, Nicolas Camille Flammarion, Nicolas-Louis de Lacaille, Nikola Tesla, Oblak, Obraz na Marsu, OCA-DLR Asteroid Survey, Ocean, Okultacija, Onon (razločitev), Oops!... I Did It Again (pesem), Opportunity, Orion (vesoljsko plovilo), Osončje, Otok Axla Heiberga, Oven (ozvezdje), Papež Aleksander VI., Papež Julij II., Papež Leon X., Parhelij, Peščeni vihar, Peščeno morje, Percival Lowell, Perseverance, Phoenix (sonda), Pitagorejstvo, Planet, Počitnice na Marsu, Podtalnica, Poimenovanje astronomskih teles, Polarni sij, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 20001–21000, Pomeni imen asteroidov: 37001–38000, Pomeni imen asteroidov: 39001–40000, Pomeni imen asteroidov: 7001–7500, Površinska težnost, Pritlikavi planet, Prod, Program Artemis, Program Mariner, Program Viking, Ptolemaj, Raptor (raketni motor), Raziskovanje Marsa, Rdeča, Rdeče morje, Regiomontan, Robert Julius Trumpler, Rocheva meja, Rudolf Steiner, Saule, SDV (raketna tehnologija), Sekularna resonanca, Semjon Ivanovič Dežnjov, Serpentinit, Seth Barnes Nicholson, Seznam asteroidnih lun, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam svetlejših zvezd, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Seznam umetnih objektov na Marsu, Simon Newcomb, Sinop, Sipina, Sirene s Titana, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sizigij (astronomija), Solarna konstanta, Sončev mrk 21. avgusta 2017, Sončevi mrki na Marsu, Spirit, Spodnji in zgornji planeti, Stolpna ura, Sighișoara, Superzemlja, Svet (razločitev), Tachyon: The Fringe, Thomas Chrowder Chamberlin, Titanija (luna), Troilit, Trojanski asteroid, Tycho Brahe, Učinek tople grede, Ubežna hitrost, Ulug Beg, Uran (mitologija), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Valles Marineris, Venera, Vesoljska tekma, Vesto Melvin Slipher, Videografija Britney Spears, Voda, Vrtilna doba, Vulkanski krater, VY Velikega psa, Vzvratno gibanje, Walter Baade, Walter Frederick Gale, Walter Sydney Adams, Wernher von Braun, Wilhelm Wolff Beer, William Gilbert, William Henry Pickering, William Herschel, William Huggins, William Lassell, William Wallace Campbell, William Weber Coblentz, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljin približek, Zemljina masa, Zodiak, 1 E11 m, 1 E14 m², 1 E6 m, 1 E7 s, 10. avgust, 11. maj, 12. avgust, 13. november, 132 Etra, 14. julij, 15. julij, 1862 Apolon, 1951 Lick, 1964, 1965, 1969, 1971, 1972, 1975, 1976, 1996, 1997, 1999, 2. december, 20. avgust, 20. julij, 2000, 2001 Mars Odyssey, 2003, 2004, 2006, 2006 v znanosti, 2007, 2008, 2012, 2014, 2018, 2020, 2021, 24. februar, 253 Matilda, 27. marec, 28. november, 298 Baptistina, 3. september, 30. maj, 3103 Eger, 3287 Olmstead, 3908 Niks, 4. december, 4. julij, 4015 Wilson-Harrington, 433 Eros, 5. avgust, 5. julij, 6 Heba, 6. avgust, 7. avgust, 719 Albert, 7968 Elst-Pizarro, 887 Alinda, 951 Gaspra.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti