OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 505 odnosi: Absorpcija, Accuracy International AS50, Adipinska kislina, Adiponitril, Aerenhim, Aerob, Aerodinamika, Aerogel, Aerostat, Agencija Republike Slovenije za energijo, Agregatno stanje, AIP-podmornica, Akrecijski disk, Aktivna požarna zaščita, Aktivno oglje, Albert Abraham Michelson, Alil formiat, Alkan, Amedeo Avogadro, Amin, Amonijev klorid, Amontonsov zakon, Andromedina galaksija, Antoine Darquier de Pellepoix, Apoplast, Arhimedov zakon, Armbrust, Arzen, Arzenhidrid, Arzenov trioksid, Atmosfera nebesnega telesa, Atom, Atom vodika, Atomska, molekulska in optična fizika, August Krogh, Avtomobilski katalizator, Avtonomno podvodno vozilo, Azbestoza, Azovsko morje, Štiritaktni motor, Železova litina, Žveplov dioksid, Žveplov heksafluorid, Črno morje, Črnovice, Édouard Albert Roche, Balistika, Barometrska enačba, Bärbel Koribalski, Ben 10, ... Razširi indeks (455 več) » « Shrink indeks

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Poglej Plin in Absorpcija

Accuracy International AS50

Accuracy International AS-50 je sodobna polavtomatska ostrostrelska puška, ki jo proizvaja britansko podjetje Accuracy International.

Poglej Plin in Accuracy International AS50

Adipinska kislina

Adipinska kislina je organska spojina s formulo (CH2)4(COOH)2.

Poglej Plin in Adipinska kislina

Adiponitril

Adiponitril (molekulska formula: C6H8N2; tudi heksan dinitril) je brezbarvno olje.

Poglej Plin in Adiponitril

Aerenhim

Aerenhim je viden kot majhni prazni prostori na prečnem prerezu rastlinskega stebla Aerenhim ali zračni parenhim, ponekod tudi prezračevalni parenhim, je gobasto rastlinsko tkivo, ki sestoji iz zračnih kanalov in velikih medceličnih prostorov v listih, poganjkih in koreninah nekaterih rastlinskih vrst.

Poglej Plin in Aerenhim

Aerob

Rastline in živali so zelo dobro poznani aerobni organizmi Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.

Poglej Plin in Aerob

Aerodinamika

obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19.

Poglej Plin in Aerodinamika

Aerogel

opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.

Poglej Plin in Aerogel

Aerostat

Breitling Orbiter 3 Aerostát (iz grščine ἀήρ: aer – zrak + στατός: statos – statičen) je zrakoplov lažji od zraka.

Poglej Plin in Aerostat

Agencija Republike Slovenije za energijo

Agencija Republike Slovenije za energijo je javna agencija Republike Slovenije, ki je odgovorna za nadzor in regulacijo energetskega trga Slovenije.

Poglej Plin in Agencija Republike Slovenije za energijo

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Plin in Agregatno stanje

AIP-podmornica

Italijanska AIP-podmornica Salvatore Todaro S-526 AIP-podmornica je vsaka podmornica, ki ima od površinskega zraka neodvisen pogonski sklop (jedrski pogon ne spada med AIP-pogone).

Poglej Plin in AIP-podmornica

Akrecijski disk

zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.

Poglej Plin in Akrecijski disk

Aktivna požarna zaščita

Aktivna požarna zaščita je sestavni del protipožarne zaščite. ampula šprinklerja.

Poglej Plin in Aktivna požarna zaščita

Aktivno oglje

Aktivno oglje. Aktivno oglje je oglje, pridobljeno s posebnimi tehnikami aktivacije, ki povzročijo veliko poroznost v strukturi in posledično veliko površino.

Poglej Plin in Aktivno oglje

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Plin in Albert Abraham Michelson

Alil formiat

Alil formiat (molekulska formula: C4H6O2) je brezbarvna tekočina.

Poglej Plin in Alil formiat

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Poglej Plin in Alkan

Amedeo Avogadro

''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.

Poglej Plin in Amedeo Avogadro

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Poglej Plin in Amin

Amonijev klorid

Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.

Poglej Plin in Amonijev klorid

Amontonsov zakon

Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Poglej Plin in Amontonsov zakon

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Poglej Plin in Andromedina galaksija

Antoine Darquier de Pellepoix

Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.

Poglej Plin in Antoine Darquier de Pellepoix

Apoplast

Apoplast je rastlinski sistem, ki ga gradijo celične stene in medcelični prostori (intercelulariji).

Poglej Plin in Apoplast

Arhimedov zakon

Merjenje navidezne teže v vodi Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.

Poglej Plin in Arhimedov zakon

Armbrust

Armbrust je nemški ročni netrzajni minomet, ki so ga razvili ob koncu šestdesetih let dvajsetega stoletja v nemški firmi Messerschmitt Bölkow-Blohm.

Poglej Plin in Armbrust

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Poglej Plin in Arzen

Arzenhidrid

Arzenhidrid (tudi arzin; molekulska formula: AsH3) je utekočinjen brezbarven plin z vonjem po česnu.

Poglej Plin in Arzenhidrid

Arzenov trioksid

Arzenov trioksid, arzenov (III) oksid ali arzenik je spojina z molekulsko formulo As2O3.

Poglej Plin in Arzenov trioksid

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Plin in Atmosfera nebesnega telesa

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Plin in Atom

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Poglej Plin in Atom vodika

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Poglej Plin in Atomska, molekulska in optična fizika

August Krogh

Schack August Steenberg Krogh, danski fiziolog, nobelovec, * 15. november 1874, Grenå, Jutland, Danska, † 13. september 1949, København.

Poglej Plin in August Krogh

Avtomobilski katalizator

Avtomobilski katalizator je naprava za pretvarjanje škodljivih izpušnih plinov, ki nastajajo v motorjih z notranjim zgorevanjem, v manj škodljive pline.

Poglej Plin in Avtomobilski katalizator

Avtonomno podvodno vozilo

Avtonomno podvodno vozilo (APV) je robot, ki potuje pod vodo, ne da bi zahteval informacije od operaterja.

Poglej Plin in Avtonomno podvodno vozilo

Azbestoza

Rentgenski posnetek bolezni v začetni fazi Azbestóza je poklicna bolezen pljuč, ki nastane zaradi dolgotrajnejše izpostavljenosti azbestnemu prahu.

Poglej Plin in Azbestoza

Azovsko morje

Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.

Poglej Plin in Azovsko morje

Štiritaktni motor

Štiritaktni motor je motor z dvižnim batom, ki opravi delovni krog v štirih taktih.

Poglej Plin in Štiritaktni motor

Železova litina

Litje železa Želézova lítina (tudi líto želézo) je zlitina železa z ogljikom, pri čemer je vsebnost ogljika večja od 2 %; navadno med 2 in 4 %. Pomemben zlitinski element je tudi silicij.

Poglej Plin in Železova litina

Žveplov dioksid

Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2.

Poglej Plin in Žveplov dioksid

Žveplov heksafluorid

Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).

Poglej Plin in Žveplov heksafluorid

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Plin in Črno morje

Črnovice

Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.

Poglej Plin in Črnovice

Édouard Albert Roche

Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.

Poglej Plin in Édouard Albert Roche

Balistika

Balístika (starogrško: bállein - vreči, metati, izstreliti; zadeti, dotakniti se česa) je disciplina matematike in fizike, ki preučuje gibanje izstreljenih teles.

Poglej Plin in Balistika

Barometrska enačba

ozračju (na grafu do 600 km) morsko gladino (do 20 km) Barométrska enáčba opisuje pojemanje tlaka p\, z višino z\, v izotermnem ozračju: V realnem ozračju se temperatura z višino spreminja, zato velja ta zveza le približno.

Poglej Plin in Barometrska enačba

Bärbel Koribalski

Bärbel Silvia Koribalski, avstralska astronomka in astrofizičarka, * 1946.

Poglej Plin in Bärbel Koribalski

Ben 10

Ben 10 je ameriška animirana serija za starejše otroke.

Poglej Plin in Ben 10

Beretta BM59

Beretta BM59 je bojna puška, proizvedena v Italiji za potrebe italijanske vojske ter izvoz.

Poglej Plin in Beretta BM59

Bernoullijeva enačba

Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.

Poglej Plin in Bernoullijeva enačba

Bhopalska nesreča

Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani Bhopalska nesreča (imenovana tudi plinska tragedija v Bhopalu) velja za najhujšo industrijsko nesrečo na svetu.

Poglej Plin in Bhopalska nesreča

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Poglej Plin in Bibavica

Bio dom

Bio dom je bil manjši objekt, ki ga je ustvarila Nasa, in v katerem bi lahko živela ena oseba v popolnoma funkcionalnem habitatu.

Poglej Plin in Bio dom

Bljuvalci

Bljuvalci (tudi bruhavci) so plini, ki povzročajo močno slabost in predvsem silovito ter nekontrolirano bruhanje.

Poglej Plin in Bljuvalci

Bojni strup

Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.

Poglej Plin in Bojni strup

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej Plin in Boltzmannova konstanta

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Poglej Plin in Boltzmannova porazdelitev

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Poglej Plin in Bose-Einsteinov kondenzat

Boylov zakon

Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Poglej Plin in Boylov zakon

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Plin in Brezrazsežna količina

Brom

Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.

Poglej Plin in Brom

Bronhitis

Bronhitis je bolezen dihal, ki prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva.

Poglej Plin in Bronhitis

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Poglej Plin in Brownovo gibanje

Bruniranje

Brunirana jeklena palica Bruníranje je način protikorozijske mehanske zaščite kovin, ki temelji na kemijski spremembi površine kovine z različnimi snovmi.

Poglej Plin in Bruniranje

Butan (plin)

Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10.

Poglej Plin in Butan (plin)

Butanon

Butanon (tudi metiletil keton ali MEK) je organska spojina s formulo CH3C (O) CH2CH3.

Poglej Plin in Butanon

Carl Keenan Seyfert

Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.

Poglej Plin in Carl Keenan Seyfert

Carnotov izrek (termodinamika)

Carnotov izrek (tudi Carnotovo pravilo) podaja načelo izkoristka idealnega toplotnega oziroma hladilnega stroja.

Poglej Plin in Carnotov izrek (termodinamika)

Celična kultura

petrijevki Celična kultura so celice, gojene zunaj telesa (in vitro) v umetnih razmerah.

Poglej Plin in Celična kultura

Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana

Cesta Ljubljanske brigade je ena izmed cest v Ljubljani.

Poglej Plin in Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana

Cevovodni transport

Cevovòdni transpórt je transport blaga skozi cevi.

Poglej Plin in Cevovodni transport

CFC

Klorofluoroogljikovodiki (tudi freoni) s kemijsko formulo CFC so plini, ki povzročajo razgradnjo ozona, krivi so za tanjšanje plasti ozona v stratosferi, posledično povečanje ozonske luknje in s tem večje ultravijolično sevanje.

Poglej Plin in CFC

Cianovodikova kislina

Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.

Poglej Plin in Cianovodikova kislina

Ciklopropan

Ciklopropan je cikloalkan z molekulsko formulo C3H6; sestavljen je iz treh ogljikovih atomov med seboj povezanih v obliki obroča, pri čemer je ogljikov atom ob dveh vodikovih atomov.

Poglej Plin in Ciklopropan

Clausius-Clapeyronova enačba

Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.

Poglej Plin in Clausius-Clapeyronova enačba

CZ-TT

CZ-TT je družina polavtomatskih pištol iz češke tovarne Česká Zbrojovka iz Uherskega Broda.

Poglej Plin in CZ-TT

Daltonov zakon

Dáltonov zákon pove, da je skupni tlak mešanice razredčenih plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T enak vsoti delnih tlakov: Pri tem je pi delni tlak posameznega plina, p pa tlak mešanice plinov.

Poglej Plin in Daltonov zakon

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Poglej Plin in Daniel Bernoulli

Darcyjev zakon

Darcyjev zakon je fizikalni zakon o sorazmernosti med specifičnim pretokom tekočine skozi porozno snov in hidravličnim gradientom v laminarnem režimu (majhno Reynoldsovo število (\mathrm)).

Poglej Plin in Darcyjev zakon

David Morris Lee

David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.

Poglej Plin in David Morris Lee

Degradacija okolja

Degradacija oziroma razvrednotenje okolja je slabšanje oziroma zmanjšanje ekološke vrednosti okolja zaradi različnih škodljivih sprememb.

Poglej Plin in Degradacija okolja

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Poglej Plin in Delni tlak

Desperados: Wanted Dead or Alive

Desperados - Wanted Dead or Alive je računalniška igra firme Spellbound in izdana pri Infogrames leta 2001.

Poglej Plin in Desperados: Wanted Dead or Alive

Detektor plina

Prenosni detektor plina Detektor plina je naprava, ki zazanava prisotnost različnih plinov v območju, kjer se nahaja in je po navadi del varnostnega sistema.

Poglej Plin in Detektor plina

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Poglej Plin in Devterij

Diboran

Diboran je kemična spojina sestavljena iz bora in vodika s formulo B2H6.

Poglej Plin in Diboran

Didušikov oksid

Molekula smejalnega plina Didušikov oksid, znan tudi kot smejalni ali rajni plin ali dušikov oksidul ima kemijsko formulo N2O.

Poglej Plin in Didušikov oksid

Dihalni aparat

Izolirni dihalni aparat (ali s kratico IDA) je aparat za zaščito dihalnih organov na stisnjen (komprimiran) zrak.

Poglej Plin in Dihalni aparat

Dihanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.

Poglej Plin in Dihanje

Dmitrij Medvedjev

Dmitrij Anatoljevič Medvedjev (rusko Дми́трий Анато́льевич Медве́дев), ruski politik, poslovnež in pravnik, * 14. september 1965, Leningrad, Ruska SFSR, Sovjetska zveza.

Poglej Plin in Dmitrij Medvedjev

Doom 3

Doom 3 je znanstvenofantastična prvoosebna strelska videoigra z elementi preživetvene grozljivke razvijalcev id Software, ki je izšla v založbi Activision.

Poglej Plin in Doom 3

Dušikov monoksid

Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.

Poglej Plin in Dušikov monoksid

Dušilec poka

Dušilec poka nameščen na polavtomatski pištoli Dušilec poka je dodatek strelnemu orožju, ki zmanjša pok in po navadi tudi blisk iz cevi ob strelu.

Poglej Plin in Dušilec poka

Dvoatomna molekula

molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.

Poglej Plin in Dvoatomna molekula

Eddingtonova meja

Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.

Poglej Plin in Eddingtonova meja

Edgar Buckingham

Edgar Buckingham, ameriški fizik in tloslovec (pedolog), * 7. julij, 1867, Filadelfija, ZDA, † 29. april 1940, Washington, D.C., ZDA.

Poglej Plin in Edgar Buckingham

EKAM

EKAM ali E.K.A.M. (Eidiki Katastaltiki Antitromokratiki Monada) je grška protiteroristična enota, ki je bila ustanovljena leta 1984 in ima nalogo reševati najbolj kritične teroristične situacije na ozemlju svoje države.

Poglej Plin in EKAM

Eksplozijska zaščita

Eeksplozijska zaščita se uporablja za varovanje vseh vrst zgradb in civilne strojne infrastrukture pred notranjimi in zunanjimi eksplozijami ali deflagracijami.

Poglej Plin in Eksplozijska zaščita

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Poglej Plin in Eksploziv

Elektrarna

odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.

Poglej Plin in Elektrarna

Električni oblok

Električni oblok nastane ob električnem preboju plina, kar povzroči veliko znižanje električne upornosti, nastali tok pa povzroči ionizacijo plina in s tem nastanek plazme.

Poglej Plin in Električni oblok

Elektronski snop

Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi  katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.

Poglej Plin in Elektronski snop

Elektrooptični pojav

Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.

Poglej Plin in Elektrooptični pojav

Emisijska meglica

Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.

Poglej Plin in Emisijska meglica

Emisijski kupon

Emisijski kupon je splošen izraz za trgovanje s potrdilom oziroma dovoljenjem, ki predstavlja pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina enake mase.

Poglej Plin in Emisijski kupon

Enačba Ciolkovskega

rakete (1/\mu_1\!\) v odvisnosti od njene končne hitrosti (\Delta v/v_\rm e\!\) po enačbi Ciolkovskega. Enačba Ciolkovskega (tudi formula ~, (osnovna) raketna ~, enačba idealne rakete in Oberthova enačba) v astrodinamiki in raketodinamiki opisuje gibanje vesoljskega plovila, ki sledi osnovnemu načelu rakete, naprave, ki lahko s pomočjo pospeška nase s potiskom in izpuščanjem dela svoje mase z veliko hitrostjo, ter se tako giblje zaradi ohranitve gibalne količine.

Poglej Plin in Enačba Ciolkovskega

Ernst Florens Friedrich Chladni

Ernst Florens Friedrich Chladni, nemški fizik, astronom in glasbenik, * 30. november 1756, Wittenberg, Nemčija, † 3. april 1827, Breslau (sedaj Wrocław, Poljska).

Poglej Plin in Ernst Florens Friedrich Chladni

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Poglej Plin in Etan

Etilamin

Etilamin je močno dražeč, vnetljiv plin.

Poglej Plin in Etilamin

Etilbromid

Etilbromid (tudi bromoetan; formula C2H5Br) je kemična spojina ogljika, vodika in broma.

Poglej Plin in Etilbromid

Etilklorid

Kloroetan (tudi monokloroetan, etil klorid) je vnetljiv plin pri normalni temperaturi in tlaku.

Poglej Plin in Etilklorid

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Poglej Plin in Faza snovi

Fazni diagram

Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.

Poglej Plin in Fazni diagram

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Poglej Plin in Fazni prehod

Fenotiazin

strukturana formula fenotiazin strukturana formula fenotiazin 3D Fenotiazin je organska spojina, ki se pojavlja v različnih antipsihotikih in antihistaminskih drogah.

Poglej Plin in Fenotiazin

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Plin in Feromagnetizem

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Plin in Flerovij

Fluor

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.

Poglej Plin in Fluor

FN F2000

FN F2000 je modularno zasnovana jurišna puška tipa, izdelek belgijskega proizvajalca orožja FN Herstal.

Poglej Plin in FN F2000

Fontana

Fontana je lahko.

Poglej Plin in Fontana

Fosfin

Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.

Poglej Plin in Fosfin

Fosilno gorivo

Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.

Poglej Plin in Fosilno gorivo

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Poglej Plin in Fotosfera

Franck-Hertzev poskus

Franck-Hertzev poskus je bil fizikalni poskus, s katerim sta James Franck in Gustav Ludwig Hertz leta 1914 poskušala dokazati energijske nivoje atoma.

Poglej Plin in Franck-Hertzev poskus

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Plin in Fred Hoyle

Friedrich Ernst Dorn

Friedrich Ernst Dorn, nemški fizik, * 27. julij 1848, Guttstadt, Provinca Prusija (sedaj Dobre Miasto, Poljska), † 6. december 1916, Halle, Provinca Saška, Nemčija.

Poglej Plin in Friedrich Ernst Dorn

Friedrich Paschen

Louis Karl Heinrich Friedrich Paschen, nemški fizik, * 22. januar, 1865, Schwerin, Nemčija, † 25. februar 1947, Potsdam, Nemčija.

Poglej Plin in Friedrich Paschen

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Plin in Fritz Zwicky

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Poglej Plin in Galaksija

Galaktični halo

Galaktični halo je razširjena in sferična komponenta galaksije, ki se razteza preko glavne, vidne komponente.

Poglej Plin in Galaktični halo

Gay-Lussacov zakon

Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.

Poglej Plin in Gay-Lussacov zakon

Geisslerjeva cev

neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.

Poglej Plin in Geisslerjeva cev

Geografija Združenih držav Amerike

Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.

Poglej Plin in Geografija Združenih držav Amerike

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Poglej Plin in Gerard Peter Kuiper

Giovanni Battista Donati

Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.

Poglej Plin in Giovanni Battista Donati

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Plin in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA)

Rudnik premoga pod mestom Centralija v Pensilvaniji, ZDA, gori že vsaj od 27.

Poglej Plin in Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA)

Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije

Razhajanje sever – jug je v Italiji oznaka za velike gospodarske in socialne razlike med severnimi deželami in južno ter otočno Italijo.

Poglej Plin in Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije

Gostota zraka

Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.

Poglej Plin in Gostota zraka

Guillaume Amontons

Guillaume Amontons, francoski fizik in izumitelj, * 31. avgust 1663, Pariz, Francija, † 11. oktober 1705, Pariz.

Poglej Plin in Guillaume Amontons

Gustav Ludwig Hertz

Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.

Poglej Plin in Gustav Ludwig Hertz

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Poglej Plin in Gustav Robert Kirchhoff

Halotan

Halotán je hlapni splošni anestetik, ki se v obliki inhalacije uporablja za indukcijo in vzdrževanje splošne anestezije.

Poglej Plin in Halotan

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Poglej Plin in Hannes Olof Gösta Alfvén

Heckler & Koch G36

Heckler & Koch G36 (tudi Heckler & Koch Gewehr Model 36) je jurišna puška, proizvod nemškega oborožitvenega koncerna Heckler & Koch, ki je v uporabi v mnogih oboroženih silah in vladnih organizacijah po svetu.

Poglej Plin in Heckler & Koch G36

Heckler & Koch HK416

Heckler & Koch HK416 je jurišna puška, proizvod nemškega oborožitvenega koncerna Heckler & Koch, kot nadomestek oziroma nadgradnja ameriške družine jurišnih pušk M16.

Poglej Plin in Heckler & Koch HK416

Heinkel He 219 Uhu

Heinkel He 219 A-7/R1 FuG 220 Lichtenstein SN 2 Heinkel He 219 »Uhu« (nemško Uharica) je bilo nočno lovsko letalo nemškega vojnega letalstva, ki je služil v zadnjem delu 2. svetovne vojne.

Poglej Plin in Heinkel He 219 Uhu

Heinrich Rudolf Hertz

Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.

Poglej Plin in Heinrich Rudolf Hertz

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Plin in Helij

Helij-neonov laser

right Helij-neonov laser, pogosto imenovan kar HeNe laser, je plinski laser.

Poglej Plin in Helij-neonov laser

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Poglej Plin in Hendrik Christoffel van de Hulst

Henry Cavendish

1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.

Poglej Plin in Henry Cavendish

Herbert George Wells

Herbert George Wells, angleški pisatelj, * 21. september 1866, Bromley, danes mestno področje Londona (tedaj grofija Kent), Anglija, † 13. avgust 1946, London.

Poglej Plin in Herbert George Wells

Hidrati plinov

Hidrat metana, vraščen v sediment; greben pred obalo Oregona, Združene države Amerike Hidrati plinov, hidrati ali klatrati so kristalne trdne snovi na vodni osnovi, podobne ledu, v katerih so majhne nepolarne molekule, običajno plini, ali polarne molekule z velikimi hidrofobnimi deli ujete v »kletke« zamrznjenih molekul vode, vezanih z vodikovimi vezmi.

Poglej Plin in Hidrati plinov

Himera

Himera iz Apulije, okoli 350–340 pr. n. št. (Muzej Louvre) Himera, (grško: Χίμαιρα, Chimaira), je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom.

Poglej Plin in Himera

Hipoteza o Gaji

Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Poglej Plin in Hipoteza o Gaji

Hitrost eksplozije

Hitrost eksplozije ali hitrost detonacije je hitrost, s katero čelo udarnega vala potuje skozi detonirani eksploziv.

Poglej Plin in Hitrost eksplozije

Hladilno sredstvo

Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.

Poglej Plin in Hladilno sredstvo

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Plin in Holokavst

Honda Civic

Honda Civic osme generacije Honda Civic S-type 2007 Civic je najuspešnejši Hondin avtomobil.

Poglej Plin in Honda Civic

Idealni plin

Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.

Poglej Plin in Idealni plin

Iglokožci

Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.

Poglej Plin in Iglokožci

Ignacij Klemenčič

von Ettingshausen, Boltzmann, Klemenčič, Hausmanninger Ignacij (Nace) Klemenčič, slovenski fizik, * 6. februar 1853, Kamni Potok, † 5. september 1901, Trebnje.

Poglej Plin in Ignacij Klemenčič

IMI Galil

IMI Galil je ena od standardnih pušk Izraelskih obrambnih sil.

Poglej Plin in IMI Galil

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Poglej Plin in Immanuel Kant

Inergen

Inergen je plinska mešanica, ki jo sestavljajo dušik, argon in ogljikov dioksid.

Poglej Plin in Inergen

Inertni plin

Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.

Poglej Plin in Inertni plin

Integument

sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.

Poglej Plin in Integument

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Poglej Plin in Interferenca

Izhlapevajoča plinasta globula

Izhlapevajoča plinasta globula oziroma s kratico EEG je področje plinastega vodika približno 100 astronomskih enot v premeru, ki pline, ki so v njeni senci, zaščiti pred ionizirajočimi UV žarki.

Poglej Plin in Izhlapevajoča plinasta globula

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Poglej Plin in Izhlapevanje

Izoterma

Izoterme povprečne januarske temperature v knjigi iz leta 1910 Izotêrma (iz grščine: ισος ''enak'' in θερμη ''toplota'') je črta na zemljevidu ali faznem diagramu p(V), ki povezuje točke z isto temperaturo.

Poglej Plin in Izoterma

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Poglej Plin in Izotopi vodika

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Poglej Plin in Izparevanje

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Plin in Izparilna toplota

Jakobovo število

Jakobovo števílo (označba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišča, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.

Poglej Plin in Jakobovo število

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Poglej Plin in James Clerk Maxwell

James Dewar

Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.

Poglej Plin in James Dewar

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Plin in James Edward Keeler

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Plin in James Hopwood Jeans

Jantar

Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.

Poglej Plin in Jantar

Javljalnik dima

Optični javljalnik dima Apollo Javljalnik dima je naprava, ki zaznava prisotnost dima.

Poglej Plin in Javljalnik dima

Jedka snov

Jédke snoví ali jedčíne (tudi korozívne snoví ali korozívi) so snovi, ki v stiku z biološkim materialom (na primer kožo, sluznico) povzročijo ireverzibilno poškodbo tkiva.

Poglej Plin in Jedka snov

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Plin in Jožef Stefan

Jod

Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.

Poglej Plin in Jod

Johannes Diderik van der Waals

Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.

Poglej Plin in Johannes Diderik van der Waals

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Poglej Plin in John Michell

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

Poglej Plin in John William Strutt Rayleigh

Jonathan Homer Lane

Jonathan Homer Lane, ameriški astrofizik in izumitelj, * 9. avgust 1819, Geneseo, New York, ZDA, † 3. maj 1880, Washington, ZDA.

Poglej Plin in Jonathan Homer Lane

Joseph Fourier

Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.

Poglej Plin in Joseph Fourier

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Poglej Plin in Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Priestley

Joseph Priestley, angleški teolog, duhovnik, filozof, kemik, fizik in politični teoretik, * 13. marec 1733, Birstall, Anglija, † 6. februar 1804, Northumberland, Pensilvanija, ZDA.

Poglej Plin in Joseph Priestley

Joule-Thompsonov pojav

Joule-Thompsonov pojav je termodinamični proces, kjer pride do ohlajanja predhodno stisnjenega plina pri hitrem povečanju prostornine plina brez izmenjave toplote z okolico.

Poglej Plin in Joule-Thompsonov pojav

Julija Vsevolodovna Lermontova

Julija Vsevolodovna Lermontova, ruska kemičarka, * 2. januar 1847 (21. december 1846, ruski koledar), Sankt Peterburg, † 16. december 1919, Petrograd.

Poglej Plin in Julija Vsevolodovna Lermontova

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Plin in Julius Plücker

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Plin in Jupiter

K-141 Kursk

K-141 Kursk je bila jurišna jedrska podmornica razreda ''Antej'' Ruske vojne mornarice. Potonila je po nesreči 12. avgusta 2000 v Barentsovem morju. Ime je dobila po ruskem mestu Kursk, v bližini katerega je leta 1943 potekala največja tankovska bitka v zgodovini, bitka pri Kursku.

Poglej Plin in K-141 Kursk

Kaktusovke

Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.

Poglej Plin in Kaktusovke

Kalcijev hidrid

Kalcijev hidrid je kemična spojina s formulo CaH2.

Poglej Plin in Kalcijev hidrid

Kalcijev karbid

Kalcijev karbid je kemijska spojina, s formulo CaC2.

Poglej Plin in Kalcijev karbid

Kapilara

Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.

Poglej Plin in Kapilara

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Poglej Plin in Kaplja

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Poglej Plin in Kapljevina

Karbid

Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).

Poglej Plin in Karbid

Katedra za psihologijo dela in organizacije

Katedra za psihologijo dela in organizacije je bila ustanovljena leta 1961, v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, na Oddelku za psihologijo.

Poglej Plin in Katedra za psihologijo dela in organizacije

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Plin in Kemijski element

Kibernetski terorizem

Kibernetski terorizem predstavlja načrten, politično motiviran napad na informacijo, računalniški sistem, računalniške programe in podatke.

Poglej Plin in Kibernetski terorizem

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Poglej Plin in Kinetična teorija plinov

Kiparstvo

Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.

Poglej Plin in Kiparstvo

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Plin in Kisik

Kisli dež

Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.

Poglej Plin in Kisli dež

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Plin in Klasična mehanika

Klorodifluorometan

Klorodifluorometan oziroma difluoromonoklorometan je halogeniran klorofluoroogljikovodik (HCFC).

Poglej Plin in Klorodifluorometan

Kožni pojav

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.

Poglej Plin in Kožni pojav

Koks

Koks Koks je trden ostanek žganja bituminoznih premogov z majhno vsebnostjo pepela in žvepla.

Poglej Plin in Koks

Koloid

Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.

Poglej Plin in Koloid

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Plin in Komet

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Poglej Plin in Komet Hale-Bopp

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Plin in Kondenzacija

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Poglej Plin in Kondukcija

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Plin in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Konstrukcijsko jeklo

Različne oblike konstrukcijskega jekla Konstrukcijsko jeklo je skupina jekel, ki se uporabljajo za različne konstrukcijske namene.

Poglej Plin in Konstrukcijsko jeklo

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Poglej Plin in Konvekcija

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Poglej Plin in Korozija

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Plin in Kozmični žarki

Kri

vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).

Poglej Plin in Kri

Krilo

Sivi galeb v zraku z razprtimi krili Krílo je površina, ki proizvaja aerodinamično silo pravokotno na smer gibanja skozi zrak ali drugo plinsko zmes, in omogoča letenje.

Poglej Plin in Krilo

Kriobiologija

Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.

Poglej Plin in Kriobiologija

Kristalizacija

geometrije. Kristalizacija je oblikovanje trdnih delcev v homogeni fazi: v plinu, v talini ali raztopini.

Poglej Plin in Kristalizacija

Kritična temperatura

Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.

Poglej Plin in Kritična temperatura

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Poglej Plin in Kritična točka

Kroženje dušika

Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.

Poglej Plin in Kroženje dušika

Kroženje fosforja

Kroženje fosforja Kroženje fosforja je večkratno premeščanje fosforja med zemeljsko skorjo in organizmi.

Poglej Plin in Kroženje fosforja

Kroženje kisika

Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).

Poglej Plin in Kroženje kisika

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Poglej Plin in Kroženje ogljika

Krogla (orožje)

Krogla je del naboja, ki zaradi hitrega širjenja smodniških plinov, z veliko hitrostjo zapusti cev strelnega orožja.

Poglej Plin in Krogla (orožje)

Krojaček Hlaček

Naslovnica knjige Krojaček Hlaček Krojaček Hlaček je literarni lik, ki se pojavi v treh kratkih sodobnih pravljicah avtorja Leopolda Suhodolčana, in sicer Krojaček Hlaček, Z vami se igra krojaček Hlaček ter Kam se je skril krojaček Hlaček.

Poglej Plin in Krojaček Hlaček

Kromatografija

Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.

Poglej Plin in Kromatografija

Kurilno olje

Kurilno olje se pridobiva kot frakcija nafte ob destilaciji.

Poglej Plin in Kurilno olje

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Poglej Plin in Laser

Lasersko varjenje

Lasersko varjenje je varjenje z laserskim žarkom, ki je praviloma računalniško vodeno.

Poglej Plin in Lasersko varjenje

Lebdenje

Lebdenje je položaj, v katerem na telo v kapljevini ali plinu ne delujejo zunanje sile.

Poglej Plin in Lebdenje

Liofilizacija

Liofilizacija ali sušenje z zamrzovanjem je postopek, s katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo.

Poglej Plin in Liofilizacija

Listna reža

Listna reža na listu paradižnika. Listne reže so odprtine v spodnji povrhnjici na listu rastline, skozi katere je omogočen prenos plinov in vlage.

Poglej Plin in Listna reža

Litij

Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.

Poglej Plin in Litij

Litij 12-hidroksistearat

Litij 12-hidroksistearat je vrsta litijevega mila in pomemben sestavni del mnogih mazalnih mast.

Poglej Plin in Litij 12-hidroksistearat

Litje

železa v kalup Lítje je eden najstarejših in zelo pogosto uporabljenih načinov oblikovanja kovinskih in tudi umetnih materialov.

Poglej Plin in Litje

Lorentzeva sila

gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.

Poglej Plin in Lorentzeva sila

Loschmidtov paradoks

Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.

Poglej Plin in Loschmidtov paradoks

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Poglej Plin in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

LTCC

LTCC (ang. Low Temperature Co-fired Ceramics) so večplastne strukture, ki se v glavnem uporabljajo za 3D večplastna vezja.

Poglej Plin in LTCC

Lubje

Lubje je zunanja plast stebel in korenin lesnatih rastlin.

Poglej Plin in Lubje

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Plin in Luna

M1 karabinka

M1 Karabinka (izvirno angleško M1 Cal..30 Carbine) je polavtomatska karabinka, ki so jo uporabljale oborožene sile Združenih držav Amerike (in nekateri njihovi zavezniki) od druge svetovne vojne do vietnamske vojne.

Poglej Plin in M1 karabinka

M21

M21 je ostrostrelna puška, ki je bila v uporabi v oboroženih silah ZDA.

Poglej Plin in M21

M4 karabinka

Karabinka M4 (uradno angleško US M4 Carbine) je karabinska verzija jurišne puške M16A2, ki so jo zasnovali leta 1994 za potrebe nepehotnih vojakov (vozniki, kuharji,...), ki potrebujejo krajše, a avtomatsko orožje za osebno zaščito.

Poglej Plin in M4 karabinka

Mačje oko (meglica)

Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.

Poglej Plin in Mačje oko (meglica)

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Poglej Plin in Magnetar

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Plin in Magnetizem

Magnezijev sulfat

Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.

Poglej Plin in Magnezijev sulfat

Marcellin Berthelot

Pierre Eugène Marcellin Berthelot, francoski kemik in politik, * 25. oktober 1827, Pariz, Francija, † 18. marec 1907, Pariz, Francija.

Poglej Plin in Marcellin Berthelot

Marian Smoluchowski

Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.

Poglej Plin in Marian Smoluchowski

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Poglej Plin in Max Planck

Maxwell-Stefanova difuzija

normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.

Poglej Plin in Maxwell-Stefanova difuzija

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Poglej Plin in Medzvezdna snov

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Poglej Plin in Meglica

Melvin Calvin

Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.

Poglej Plin in Melvin Calvin

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Poglej Plin in Metan

Metantiol

Metantiol (znan tudi kot merkaptan metil, kemijska formula CH3SH) je najenostavnejši tiol.

Poglej Plin in Metantiol

Metilamin

Metilamin je organska spojina s kemijsko formulo CH3NH2, derivat amonijaka, ki ima en vodikov atom nadomeščen z metilno skupino.

Poglej Plin in Metilamin

Metilklorid

Metilklorid ali klorometan, CH3Cl, je brezbarvni plin, ki pri ljudeh povzroča motnje vida in zaspanosti, pri ribah in žabah pa deluje kot uspavalo (narkotik).

Poglej Plin in Metilklorid

Metilnitrat

Metilnitrat (kemijska formula CH3NO3) je tekoči ali parni eksploziv.

Poglej Plin in Metilnitrat

Mine Safety Appliances

Mine Safety Appliances, ali MSA Safety Incorporated, je proizvajalec naprednih varnostnih zaščitnih sredstev, ki skrbijo za zaščito delavcev, ki bi bili lahko izpostavljeni raznim nevarnim snovem ali dogodkom.

Poglej Plin in Mine Safety Appliances

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Plin in Mineral

Modra orjakinja

zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.

Poglej Plin in Modra orjakinja

Mofete Strmec

Stavešinske mofete Mofete Strmec se nahajata na obeh straneh ceste, ki povezuje naselji Stavešinci in Ivanjševci ob reki Ščavnici.

Poglej Plin in Mofete Strmec

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Poglej Plin in Molarna prostornina

Motor z zunanjim zgorevanjem

Motór z zunánjim zgorévanjem je toplotni stroj, kjer se notranja delovna tekočina segreva, pogosto iz zunanjega vira prek stene motorja ali izmenjalca toplote.

Poglej Plin in Motor z zunanjim zgorevanjem

Naboj (orožje)

Shema prebojnega naboja (A-plašč krogle, B-jeklena polnitev, C-votel del, D-svinčena polnitev, E-smodniška polnitev Naboj je vojaški izraz za pripravo, ki se uporablja pri streljanju in ki v osnovni obliki združuje kroglo, pogonsko polnitev in vžigalno kapico, ki se nahajajo znotraj tulca.

Poglej Plin in Naboj (orožje)

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Poglej Plin in Nadorjakinja

Napoli (pokrajina)

Pokrajina Napoli (v italijanskem izvirniku Provincia di Napoli) je bilaena od petih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Kampanija.

Poglej Plin in Napoli (pokrajina)

Naravni logaritem

potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.

Poglej Plin in Naravni logaritem

Naravni toplotni obtok

Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike.

Poglej Plin in Naravni toplotni obtok

Natrijev cianid

Natrijev cianid je anorganska spojina s formulo NaCN.

Poglej Plin in Natrijev cianid

Natrijev cianoborohidrid

Natrijev ciaonoborohidrid (formula NaBH3CN) je trda snov, ki nastane kot stranski produkt pri proizvodnji natrijevaga hidrida in je strupena in zdravju škodljiva snov.

Poglej Plin in Natrijev cianoborohidrid

Natrijev nitrit

Natrijev nitrit (kemijska formula NaNO2) se uporablja kot barvno ustvarjalen in varovalen dodatek v mesu in ribah.

Poglej Plin in Natrijev nitrit

Natrijeva svetilka

Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.

Poglej Plin in Natrijeva svetilka

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Plin in Nebo

Nekovina

Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.

Poglej Plin in Nekovina

Nelinearna optika

Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.

Poglej Plin in Nelinearna optika

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Poglej Plin in Neon

Nepremagljiva

Nepremagljiva (izvirno Niezwyciężony) je znanstveno fantastični roman poljskega pisatelja Stanisława Lema, napisan leta 1963 in izdan leto pozneje.

Poglej Plin in Nepremagljiva

Nestabilnost

Nèstabílnost v sistemih je v splošnem označena za učinke ali notranja stanja, ki narastejo brez mej.

Poglej Plin in Nestabilnost

Nevarne snovi

Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.

Poglej Plin in Nevarne snovi

Nevtronij

Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.

Poglej Plin in Nevtronij

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Plin in Nezemeljsko življenje

NFPA 704

Diamant ognja NFPA 704 (tudi diamant ognja, nevarnostni diamant) je standard, ki ga je zasnovala ameriška Nacionalna požarnovarstvena organizacija (National Fire Protection Association) za hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje nevarnih snovi.

Poglej Plin in NFPA 704

NGC 40

NGC 40 (znana tudi kot Metuljček) je planetarna meglica v ozvezdju Kefeja.

Poglej Plin in NGC 40

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Poglej Plin in Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Nikolajevič Semjonov

Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, * 15. april (3. april, ruski koledar) 1896, Saratov, Rusija, † 25. september 1986, Moskva.

Poglej Plin in Nikolaj Nikolajevič Semjonov

Nitrometan

Nitrometan (kemijska formula CH3NO2) je tekoči eksploziv.Pri eksploziji se sproži detonacija s hitrostjo 6.290 m/s, pri čemer se sprosti 4.544 kJ/kg toplotne energije in 10.921 l/kg plina.

Poglej Plin in Nitrometan

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Plin in Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Poglej Plin in Nobelova nagrada za kemijo

Območje H II

Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.

Poglej Plin in Območje H II

Obročasta meglica

Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.

Poglej Plin in Obročasta meglica

Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb

dolžinskih lestvic, kar je pomembna značilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb je problem, ki obravnava matematične značilnosti rešitev Navier-Stokesovih enačb, sistema parcialnih diferencialnih enačb, ki opisuje gibanje tekočine v prostoru.

Poglej Plin in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb

Odpadno zažiganje

Zažiganje plina Odpadno zažiganje v Nigeriji Odpadno sežiganje plina (ang. flaring) je postopek, ki se uporablja pri vrtanju, rafiniranju in procesiranju nafte.

Poglej Plin in Odpadno zažiganje

Odvod smodniških plinov

Odvod smodniških plinov je princip delovanja strelnega orožja, kjer se za samodejno repetiranje orožja uporablja del smodniških plinov, ki se jih odjema iz cevi orožja.

Poglej Plin in Odvod smodniških plinov

Oganeson

Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.

Poglej Plin in Oganeson

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Poglej Plin in Ogljikov dioksid

Ogljikov-dioksidni laser

Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.

Poglej Plin in Ogljikov-dioksidni laser

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Poglej Plin in Ogljikovodik

Ognjenik

Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.

Poglej Plin in Ognjenik

Ognjeno orožje

Različno ognjeno orožje Ognjeno orožje je vrsta orožja, ki za izstreljevanje enega ali več projektilov izkorišča pline, ki jih proizvaja smodnik ali kakšno drugo deflagracijsko sredstvo.

Poglej Plin in Ognjeno orožje

Orlova meglica

Orlóva meglíca (tudi Ôrlova ~; znana tudi kot Messier 16, M16 ali NGC 6611) je mlada razsuta kopica v ozvezdju Kače.

Poglej Plin in Orlova meglica

Otto Halpern

Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.

Poglej Plin in Otto Halpern

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Plin in Otto Struve

Ozonosfera

Prehod UV žarkov skozi ozonosfero Ozonosfera je del atmosfere in se nahaja 25–50 km od zemeljskega površja v stratosferi.

Poglej Plin in Ozonosfera

Ozonska plast

Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).

Poglej Plin in Ozonska plast

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Plin in Ozračje

Padavine

pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.

Poglej Plin in Padavine

Paintball

Igralca paintballa Paintball je šport s puškami (markerji (domet 40 do 150 metrov)), ki s pomočjo plina (najpogosteje CO2) ali zraka izstreljujejo barvne kroglice, s katerimi se igralci izločajo iz igre.

Poglej Plin in Paintball

Para

kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.

Poglej Plin in Para

Paschenov zakon

prebojne napetosti. Paschenov zakon pravi, da je prebojna napetost v homogenem električnem polju odvisna od tlaka plina in razdalje med elektrodama.

Poglej Plin in Paschenov zakon

Pena

milni mehurčki Péna je vrsta koloidne snovi, ki nastane, kadar se žepi plina (dispergirana snov), navadno zraka, ujamejo v kapljevini ali trdnini (disperznem sredstvu).

Poglej Plin in Pena

Pentilformiat

Pentilformiat je brezbarvna tekočina s sadnim vonjem, ki je zelo vnetljiva.

Poglej Plin in Pentilformiat

Periderm

Periderm je sekundarno krovno tkivo, ki se pojavlja pri lesnatih rastlinah na deblu in koreninah (namesto primarnih krovnih tkiv), razmeroma redko pa je prisoten na steblih in koreninah, ki so se debelile le primarno.

Poglej Plin in Periderm

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Plin in Periodni sistem elementov

Peroksiocetna kislina

Peroksiocetna kislina (tudi perocetna kislina) je brezbarvna bistra tekočina z ostrim, dražečim vonjem.

Poglej Plin in Peroksiocetna kislina

Peter Nikolajevič Lebedjev

Peter Nikolajevič Lebedjev, ruski fizik, * 24. februar 1866, Moskva, Rusija, † 1. marec 1912, Moskva.

Poglej Plin in Peter Nikolajevič Lebedjev

Petrol

Petrol je slovensko trgovsko podjetje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti.

Poglej Plin in Petrol

Pierre Louis Dulong

Pierre Louis Dulong, francoski fizik in kemik, * 12. februar 1785, Rouen, Francija, † 19. julij 1838, Pariz, Francija.

Poglej Plin in Pierre Louis Dulong

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Plin in Pieter Zeeman

Piroklastični tok

Piroklastični tokovi na pobočjih ognjenika Mayon (Filipini) leta 1984 Piroklastični tok ali piroklastični gosti tok je hiter tok izjemno vročega plina, ki lahko doseže temperaturo do 1000 °C, in kamnin s skupnim imenom tefra, ki teče v smeri od ognjenika s hirostjo do 700 km/h.

Poglej Plin in Piroklastični tok

Pisa (pokrajina)

Pokrajina Pisa (v italijanskem izvirniku Provincia di Pisa, izg. Provinča di Piza) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.

Poglej Plin in Pisa (pokrajina)

Pitot-Prandtlova cev

Pitot-Prandtlova cev v merilni napravi za letalo Airbus A380 Pitot-Prandtlova cev na helikopterju Kamov Ka-26 Pitot-Prandtlova cev (tudi Pitotova cev ali Prandtlova cev) je priprava za merjenje hitrosti plina z znano gostoto.

Poglej Plin in Pitot-Prandtlova cev

Pivo

Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.

Poglej Plin in Pivo

Plamensko kaljenje

Plamensko kaljenje je v metalurgiji postopek površinskega kaljenja, pri katerem površino predmeta hitro segrejemo plamenskim gorilnikom, temu pa sledi takojšnja ohladitev z vodno paro.

Poglej Plin in Plamensko kaljenje

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Poglej Plin in Planckov zakon

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Plin in Planet

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Plin in Planetarna meglica

Plazemski zaslon

Plazemski zaslon je vrsta ploskega zaslona, ki za prikaz barvne slike v posameznih pikslih uporablja plazmo - ioniziran plin, ki se odziva na električno polje.

Poglej Plin in Plazemski zaslon

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Poglej Plin in Plazilci

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Plin in Plazma (fizika)

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Poglej Plin in Plinasti orjak

Plinska gangrena

Plinska gangrena (grško gángraina - gnitje), plinski prisad ali klostridijska mionekroza je akutno in hudo nekrotizirajoče vnetje, pri katerem se v podkožju in v mišicah pojavljata plin in vodeni krvavi izcedek.

Poglej Plin in Plinska gangrena

Plinska konstanta

Plinska konstanta je fizikalna konstanta, ki so jo označuje z veliko črko R\,, in je enaka za vse pline.

Poglej Plin in Plinska konstanta

Pljuča

CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.

Poglej Plin in Pljuča

Pljučni rak

Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.

Poglej Plin in Pljučni rak

Pnevmokonioza

Pnevmokonioza je poklicna bolezen pljuč, ki jo povzroča vdihavanje anorganskega ali organskega prahu ali pa dražljivih plinov in posledične reakcije tkiva, navadno v daljšem časovnem obdobju.

Poglej Plin in Pnevmokonioza

Pnevmotoraks

Pnevmotóraks pomeni zrak ali plin v poprsnični (plevralni) votlini zaradi diagnosticiranja ali zaradi spontanega nabiranja kot posledica poškodbe ali patoloških procesov, ki se kaže z bolečinami v prsnem košu, občutkom dušenja in kratko sapo.

Poglej Plin in Pnevmotoraks

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.

Poglej Plin in Požar

Poklicna bolezen

Poklicne bolezeni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in so v registru poklicnih bolezni.

Poglej Plin in Poklicna bolezen

Pokol v Hami

Hama v ruševinah po napadu Pokol v Hami velja za enega največjih zločinov nekdanjega sirskega predsednika Hafeza al Asada.

Poglej Plin in Pokol v Hami

Pokovka

Pokovka Pokovka ali koruza pokovka (popcorn) je vrsta koruze, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo.

Poglej Plin in Pokovka

Pompeji

Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.

Poglej Plin in Pompeji

Ponikalnica

Drugi izvir ponikalnice Temenice, bruhalnik Zijalo Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla.

Poglej Plin in Ponikalnica

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Poglej Plin in Porazdelitev mase

Posteljica

Položaj posteljice (placente). Posteljica takoj po porodu. Pósteljica ali placénta je organ, nastal iz resaste mrene in minljivke (decidue), v katerem poteka izmenjava snovi med materino in plodovo krvjo, se izločajo hormoni in se preprečuje nekaterim škodljivim snovem prehod od matere k plodu.

Poglej Plin in Posteljica

Prašna eksplozija

Prašna eksplozija je hitra kemijska reakcija (oksidacija oz. zgorevanje) med zelo drobnimi prašnimi delci gorljivih trdnih snovi, pomešani z zrakom.

Poglej Plin in Prašna eksplozija

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Plin in Prasevanje

Prečiščevanje vode

Čiščenje vode je postopek odstranitve nečistoč iz vode, ki vsebuje vrsto postopkov, da se lahko odstranijo iz vode: • Suspenzije in emulzije: snovi, ki povzročajo motnost (mikroorganizmi, plankton); • Koloidno rešitev: koloidne, in viskozne snovi, ki vplivajo na sposobnost oksidacije in barvo vode; • Molekularna topila: topna v vodi, plinih in organskih snovi, ki vplivajo na vonj in okus vode; • Ionske raztopine: soli, kislin in baz, ki vplivajo na trdoto in alkalnost vode.

Poglej Plin in Prečiščevanje vode

Premogovnik Velenje

Jašek Preloge 1958 Premogovnik Velenje je bil odprt 11.

Poglej Plin in Premogovnik Velenje

Prenaseljenost

Prenaseljenost, gledano s splošnega vidika sociološke-gospodarske teorije, je stanje.

Poglej Plin in Prenaseljenost

Prenos toplote

Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.

Poglej Plin in Prenos toplote

Pretok energije

Pretok energije: V ekosistemu snovi in plini krožijo, z energijo pa ni tako.Ta se pretaka v obliki sončne energije.Pretok energije, torej lahko razumemo kot črpanje sončne energije, predelovanje in enosmerno posredovanje le te med organizmi, ki so povezani v prehranjevalne verige.

Poglej Plin in Pretok energije

Propan

Propan je brezbarven plin, tretji v homologni vrsti alkanov z molekulsko formulo C3H8.

Poglej Plin in Propan

Propen

Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.

Poglej Plin in Propen

Protogalaksija

Protogalaksíja je ogromen oblak prahu in plina, najbolj zgoščen okoli jedra.

Poglej Plin in Protogalaksija

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Plin in Proton

Protonacija

Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.

Poglej Plin in Protonacija

Prst (pedologija)

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.

Poglej Plin in Prst (pedologija)

Prva pomoč

Mednarodni simbol prve pomoči je bel križ na zeleni podlagi. Prva pomoč je neposredna in takojšnja zdravstvena oskrba poškodovanega, nenadno obolelega ali zastrupljenega na kraju dogodka, kar je državljanska in moralna dolžnost posameznika.

Poglej Plin in Prva pomoč

Puška

Puška je podskupina dolgocevnega ročnega strelnega orožja.

Poglej Plin in Puška

Radon

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.

Poglej Plin in Radon

Rakovica (meglica)

Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.

Poglej Plin in Rakovica (meglica)

Rayleighovo sipanje

neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.

Poglej Plin in Rayleighovo sipanje

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Poglej Plin in Raztopina

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Poglej Plin in Rdeča orjakinja

Rdeči pajek (meglica)

Rdèči pájek (znana tudi kot NGC 6537) je planetarna meglica v ozvezdju Strelca.

Poglej Plin in Rdeči pajek (meglica)

Reagent

Reagènt je snov, po navadi raztopina, ki ob dodatku k vzorcu vidno spremeni lastnosti vzorca.

Poglej Plin in Reagent

Refraktometer

ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.

Poglej Plin in Refraktometer

Refraktometrija

Refraktometrija je fizikalna analizna metoda merjenja lomnega količnika snovi.

Poglej Plin in Refraktometrija

Respirator

Respirator je naprava, ki ščiti uporabnika pred vdihavanjem škodljivih snovi, kot so prah, hlapi, pare in/ali plini.

Poglej Plin in Respirator

Ročka (meglica)

Rôčka (znana tudi kot Messier 27, M27 ali NGC 6853) je planetarna meglica v ozvezdju Lisičke, od Sonca oddaljena približno 417 parsekov, oziroma 1360 svetlobnih let.

Poglej Plin in Ročka (meglica)

Ročno obločno varjenje

Ročno obločno varjenje Ročno obločno varjenje MMA (ang. manual metal arc), je ročni postopek varjenja pri katerem se uporablja oplaščena odtaljiva elektroda.

Poglej Plin in Ročno obločno varjenje

Robert Brown

Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.

Poglej Plin in Robert Brown

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Poglej Plin in Rocheva meja

Rotameter

Skica delovanja rotametra Rotaméter je merilna priprava za merjenje (trenutnega) pretoka kapljevin in plinov.

Poglej Plin in Rotameter

Rudolf Seeliger

Rudolf Karl Hans Seeliger, nemški fizik, * 12. november 1886, Bogenhausen pri Münchnu, † 20. januar 1965, Greifswald.

Poglej Plin in Rudolf Seeliger

Saje

Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.

Poglej Plin in Saje

Savudrija

Savudrija (italijansko Salvore) je istrsko obalno naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag in Istrsko županijo.

Poglej Plin in Savudrija

Sežig odpadkov

Sežigalnica na Dunaju Sežig odpadkov je proces za obdelavo odpadkov, ki vključuje zgorevanje organskih snovi v odpadnih materialih.

Poglej Plin in Sežig odpadkov

Sekundarni obveščevalec

Sekundarni obveščevalec, sekundarni prenašalec ali znotrajcelični glasnik (second messenger) je molekula ali ion, ki sodeluje pri prenosu informacije od receptorja na plazemska plazemski membrani v notranjost celice.

Poglej Plin in Sekundarni obveščevalec

Selektivno lasersko varjenje

Selektivno lasersko varjenje (angl. "Laser Powder Forming" ali z zaščitenim imenom "Laser Engineered Net Shaping - LENS") je tehnologija, ki postaja vedno bolj pomembna in je v zgodnji fazi komercializacije.

Poglej Plin in Selektivno lasersko varjenje

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Poglej Plin in Sevalni tlak

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Poglej Plin in Sevanje

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Plin in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Plin in Seznam kemijskih vsebin

Seznam slovenskih besed češkega izvora

V slovenščini imamo več sposojenih besed, ki so po izvoru češke.

Poglej Plin in Seznam slovenskih besed češkega izvora

Seznam stavkov S

Obvestilni stavki oziroma stavki S (angl. Safety.

Poglej Plin in Seznam stavkov S

Slana

Trava pokrita s slano Slana na ceveh Slana je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej.

Poglej Plin in Slana

Smodnik

Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.

Poglej Plin in Smodnik

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Plin in Snov

Sončeva pega

plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.

Poglej Plin in Sončeva pega

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Plin in Sonce

Sonoluminiscenca

Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.

Poglej Plin in Sonoluminiscenca

Specifična teža

Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.

Poglej Plin in Specifična teža

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Plin in Specifična toplota

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Poglej Plin in Spekter

Splošna plinska enačba

idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.

Poglej Plin in Splošna plinska enačba

Standardna molarna entropija

Standardna molarna entropija je množina entropije enega mola snovi pri standardnih pogojih (ne pri standardni temperaturi in tlaku STP).

Poglej Plin in Standardna molarna entropija

Standardni kubični meter

Standardni kubični meter (kratica Sm³, površno pisano tudi Sm3) je dogovorna enota za količino snovi, zlasti plina.

Poglej Plin in Standardni kubični meter

Starkov pojav

Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.

Poglej Plin in Starkov pojav

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Poglej Plin in Statistična fizika

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Plin in Stefan-Boltzmannov zakon

Stefanov tok

Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.

Poglej Plin in Stefanov tok

Steyr GB

Steyr GB je polavtomatska pištola avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch AG (kasneje preimenovanega v Steyr-Mannliher AG).

Poglej Plin in Steyr GB

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Poglej Plin in Stisljivost

Stisljivostni modul

Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.

Poglej Plin in Stisljivostni modul

Strelec A*

Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.

Poglej Plin in Strelec A*

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Plin in Sublimacija

Sublimacijska toplota

Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.

Poglej Plin in Sublimacijska toplota

Superkritična tekočina

Superkritična (nadkritična) tekočina je stanje snovi nad kritično točko.

Poglej Plin in Superkritična tekočina

Superkritični ogljikov dioksid

Superkritični ogljikov dioksid je fluidno stanje ogljikovega dioksida in obstaja nad njegovo kritično temperaturo in kritičnim tlakom.

Poglej Plin in Superkritični ogljikov dioksid

Surovina

Surovina je neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo in predelavo.

Poglej Plin in Surovina

Suspenzija

Suspenzija moke v vodi Suspénzija je zmes tekočine (običajno kapljevine, redkeje plina) in v njej netopne trdne snovi.

Poglej Plin in Suspenzija

Svetla modra spremenljivka

Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.

Poglej Plin in Svetla modra spremenljivka

Tekoči dušik

Tekoči dušik je dušik v tekočem stanju pri zelo nizkih temperaturah.

Poglej Plin in Tekoči dušik

Tekoči kisik

Tekoči kisik (oz. kapljevinski kisik) je kisik v plinastem stanju, pri čemer je tekočina, ni pa kapljevina.

Poglej Plin in Tekoči kisik

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Plin in Tekočina

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Plin in Temperatura

Temperatura sublimacije

Temperatúra sublimácije je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku, nižjem od tlaka trojne točke, obenem obstojata trdna in plinasta faza snovi.

Poglej Plin in Temperatura sublimacije

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Poglej Plin in Teoretična kemija

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Plin in Termodinamika

Teslova turbina

Muzeju Nikole Tesle v Beogradu Teslova turbina Teslova turbína je brezlopatična turbina s centripetalnim tokom, ki jo je izumil Nikola Tesla leta 1913.

Poglej Plin in Teslova turbina

Tetranitrometan

Tetranitrometanz kratico TeNMe (kemijska formula C(NO2)4) je tekoči eksploziv.

Poglej Plin in Tetranitrometan

Thomas Graham (kemik)

Thomas Graham, škotski kemik, * 21. december 1805, Glasgow, Škotska, † 16. september 1869, London, Anglija.

Poglej Plin in Thomas Graham (kemik)

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Plin in Tlak

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Plin in Toplota

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Poglej Plin in Toplotna prevodnost

Toplotni stroj

Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.

Poglej Plin in Toplotni stroj

Topnost

Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.

Poglej Plin in Topnost

Transformatorsko olje

Ampule za vzorce transformatorskega olja Transformatorsko olje ali izolacijsko olje je po navadi visoko rafinirano mineralno olje, ki je stabilno pri visokih temperaturah in ima odlične električne izolacijske lastnosti.

Poglej Plin in Transformatorsko olje

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Plin in Trdnina

Trgovanje z emisijami

Trgovanje z emisijami je tržni pristop, z namenom uveljavitve nadzora nad onesnaževanjem okolja in zagotavljanjem ekonomske spodbude za doseganje zmanjšanja emisij onesnaževanja.

Poglej Plin in Trgovanje z emisijami

Trikloroizocianurna kislina

Trikloroizocianurna kislina (TCCA) oziroma pogosto imenovana Symclosene je kemična spojina v obliki prahu z izrazitim vonjem po kloru, ki se uporablja v namen kloriranja in dezinfekcije vode v plavalnih bazenih in barvilih.

Poglej Plin in Trikloroizocianurna kislina

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Poglej Plin in Trojna točka

Ušesne svečke

Ušesne svečke oz.

Poglej Plin in Ušesne svečke

Ubikinon

Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.

Poglej Plin in Ubikinon

Ugasli komet

Ugasli komet je komet, ki je porabil vso hlapljivo snov in ne more več tvoriti repa ali kome kot običajni kometi.

Poglej Plin in Ugasli komet

Uničevalno taborišče

Uničevalno taborišče Majdanek (2003) Uničevalno taborišče (nemško Vernichtungslager) je podvrsta koncentracijskega taborišča, katerega glavni namen je izpolnitev genocida oziroma democida.

Poglej Plin in Uničevalno taborišče

Utekočinjeni zemeljski plin

evropskimi terminali za uplinjanje UZP. Številni tankerji imajo skladiščni prostor za UZP v obliki več krogel. Utekočínjeni zêmeljski plín (UZP) je kapljevina in je tržna oblika zemeljskega plina.

Poglej Plin in Utekočinjeni zemeljski plin

Varjenje

Varjênje je spajanje dveh ali več delov osnovnega materiala v nerazdružljivo celoto.

Poglej Plin in Varjenje

Varjenje TIG

Varjenje TIG Varjenje TIG (ang. Tungsten Inert Gas) oz.

Poglej Plin in Varjenje TIG

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Poglej Plin in Velika rdeča pega

Ventilator

Gospodinjski električni ventilator Ventilator (lat. ventilare, prezračiti) je puhalo, vetrilo, naprava, ki s potiskanjem zraka (ali drugih plinov) ustvarja zračni tok oz.

Poglej Plin in Ventilator

Višje rastline

List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.

Poglej Plin in Višje rastline

Vinil bromid

Vinil bromid (tudi brometen) je brezbarven, strupen, lahko vnetljiv plin, ali pri temperaturah pod 16 stopinj Celzija brezbarvna tekočina z neprijetnim vonjem.

Poglej Plin in Vinil bromid

Viskoznost

Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.

Poglej Plin in Viskoznost

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Poglej Plin in Vlažnost

Vmesni hladilnik

Vmesni hladilnik Intercooler v avtomobilu Enostopenjski vmesni hladilnik na dvotaktnem (levo) in dvostopenjski na štiritaktnem motorju (desno) Vmésni hladílnik je izmenjevalnik toplote, ki se uporablja za ohlajevanje plinov ali tekočin v toplotnih strojih.

Poglej Plin in Vmesni hladilnik

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Plin in Vodik

Vodikov bromid

Vodikov bromid (tudi Bromvodik; HBr) je zelo jedka snov, ki je lahko v plinastem ali tekočem stanju.

Poglej Plin in Vodikov bromid

Vodikov klorid

Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.

Poglej Plin in Vodikov klorid

Voh

Vóh je eden od petih čutov.

Poglej Plin in Voh

Voigtov pojav

Voigtov pojav se kaže v dvolomnosti, ki se jo opazi pri prehodu svetlobe skozi prozorno tekočino ali plin (paro) v prisotnosti prečnega magnetnega polja.

Poglej Plin in Voigtov pojav

Volkmar Kohlschütter

Volkmar Kohlschütter, nemški kemik, * 29. avgust 1874, Forchheim, Nemčija, † 10. september 1938, Bern, Švica.

Poglej Plin in Volkmar Kohlschütter

Vpliv kajenja tobaka na zdravje

Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.

Poglej Plin in Vpliv kajenja tobaka na zdravje

Vrbnice

Vŕbnice, tudi pródnice ali kaménjarke (znanstveno ime Plecoptera; grško plekein - zložiti + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu, razen na Antarktiki in oceanskih otokih.

Poglej Plin in Vrbnice

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Poglej Plin in Vrelišče

Vulkanski pepel

Vulkanski pepel Vulkanski pepel je fin prah s premerom zrnc manjšim od 2 mm, ki pade na zemljo po izbruhu ognjenika.

Poglej Plin in Vulkanski pepel

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Poglej Plin in Walter Baade

Wanklov motor

Tehničnem muzeju Wanklov motor (tudi Wanklov krožni motor, oziroma Wanklov rotacijski motor) je vrsta motorja z notranjim zgorevanjem.

Poglej Plin in Wanklov motor

Warren de la Rue

Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.

Poglej Plin in Warren de la Rue

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Poglej Plin in William Crookes

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Plin in William Huggins

William Murdoch

William Murdoch (včasih zapisano tudi Murdock), škotski inženir in izumitelj, * 21. avgust 1754, Lugar, Ayr pri Cumnocku, Ayrshire, Škotska, † 15. november 1839, Handsworth, grofija Yorkshire, Anglija.

Poglej Plin in William Murdoch

William Ramsay

Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.

Poglej Plin in William Ramsay

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Poglej Plin in William Thomson

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Poglej Plin in Wolf-Rayetova zvezda

Zaščitna očala

piktogram D-M001,DIN 4844-2: „Obvezna uporaba zaščitnih očal“ Zaščitna očala se uporabljajo za zaščito oči, ki so izpostavljene poškodbam in spadajo med najbolj občutljive dele telesa.

Poglej Plin in Zaščitna očala

Zajem podatkov

Zajem podatkov je postopek zbiranja podatkov in vzorčenja signalov, ki odražajo fizične razmere v resničnem svetu.

Poglej Plin in Zajem podatkov

Zakoni termodinamike

Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Poglej Plin in Zakoni termodinamike

Zastava M21

Zastava M21 je sodobna jurišna puška, ki jo je na začetku 21. stoletja začelo izdelovati jugoslovansko podjetje Zastava Arms iz Kragujevca v Srbiji.

Poglej Plin in Zastava M21

Zastojni tlak

Zastojni tlak je tlak, ki nastane zaradi ovire v toku tekočine, pred katero se hitrost tekočine zmanjša praktično na nič.

Poglej Plin in Zastojni tlak

Zdravilna pena

Zdravílna péna je farmacevtska oblika, sestavljena iz velike prostornine plina, dispergiranega v tekočini.

Poglej Plin in Zdravilna pena

Zemeljski plin

Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.

Poglej Plin in Zemeljski plin

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Plin in Zemlja

Zgodovina Sovjetske zveze

Zastava Sovjetske zveze Zgodovina Sovjetske Rusije in Sovjetske zveze vključuje obdobje sprememb tako za Rusijo kot za celoten svet.

Poglej Plin in Zgodovina Sovjetske zveze

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Poglej Plin in Zlom simetrije

Zračna ladja

Sodobna poltoga zračna ladja Zeppelin NT Več različnih aerostatov PL25, do 2. svetovne vojne ena največjih takšne vrste Zráčna ládja (dirižabl) je vrsta zrakoplova lažjega od zraka (aerostat).

Poglej Plin in Zračna ladja

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Plin in Zrak

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Plin in Zunajosončni planet

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Plin in Zvezda

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Poglej Plin in Zvezda pritlikavka

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Poglej Plin in Zvok

Zyklon B

Zyklon B je bilo trgovsko ime pesticida, ki so ga uporabljali za pobijanje zapornikov v nekaterih uničevalnih taboriščih Tretjega rajha med holokavstom.

Poglej Plin in Zyklon B

1 E5 m³

Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 105 m³ in 106 m³.

Poglej Plin in 1 E5 m³

1-buten

i-Buten je zelo lahko vnetljiv, brezbarven plin s kemijsko formulo CH3CH2CH.

Poglej Plin in 1-buten

11. julij

11.

Poglej Plin in 11. julij

29. junij

29.

Poglej Plin in 29. junij

3. december

3.

Poglej Plin in 3. december

, Beretta BM59, Bernoullijeva enačba, Bhopalska nesreča, Bibavica, Bio dom, Bljuvalci, Bojni strup, Boltzmannova konstanta, Boltzmannova porazdelitev, Bose-Einsteinov kondenzat, Boylov zakon, Brezrazsežna količina, Brom, Bronhitis, Brownovo gibanje, Bruniranje, Butan (plin), Butanon, Carl Keenan Seyfert, Carnotov izrek (termodinamika), Celična kultura, Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana, Cevovodni transport, CFC, Cianovodikova kislina, Ciklopropan, Clausius-Clapeyronova enačba, CZ-TT, Daltonov zakon, Daniel Bernoulli, Darcyjev zakon, David Morris Lee, Degradacija okolja, Delni tlak, Desperados: Wanted Dead or Alive, Detektor plina, Devterij, Diboran, Didušikov oksid, Dihalni aparat, Dihanje, Dmitrij Medvedjev, Doom 3, Dušikov monoksid, Dušilec poka, Dvoatomna molekula, Eddingtonova meja, Edgar Buckingham, EKAM, Eksplozijska zaščita, Eksploziv, Elektrarna, Električni oblok, Elektronski snop, Elektrooptični pojav, Emisijska meglica, Emisijski kupon, Enačba Ciolkovskega, Ernst Florens Friedrich Chladni, Etan, Etilamin, Etilbromid, Etilklorid, Faza snovi, Fazni diagram, Fazni prehod, Fenotiazin, Feromagnetizem, Flerovij, Fluor, FN F2000, Fontana, Fosfin, Fosilno gorivo, Fotosfera, Franck-Hertzev poskus, Fred Hoyle, Friedrich Ernst Dorn, Friedrich Paschen, Fritz Zwicky, Galaksija, Galaktični halo, Gay-Lussacov zakon, Geisslerjeva cev, Geografija Združenih držav Amerike, Gerard Peter Kuiper, Giovanni Battista Donati, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA), Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije, Gostota zraka, Guillaume Amontons, Gustav Ludwig Hertz, Gustav Robert Kirchhoff, Halotan, Hannes Olof Gösta Alfvén, Heckler & Koch G36, Heckler & Koch HK416, Heinkel He 219 Uhu, Heinrich Rudolf Hertz, Helij, Helij-neonov laser, Hendrik Christoffel van de Hulst, Henry Cavendish, Herbert George Wells, Hidrati plinov, Himera, Hipoteza o Gaji, Hitrost eksplozije, Hladilno sredstvo, Holokavst, Honda Civic, Idealni plin, Iglokožci, Ignacij Klemenčič, IMI Galil, Immanuel Kant, Inergen, Inertni plin, Integument, Interferenca, Izhlapevajoča plinasta globula, Izhlapevanje, Izoterma, Izotopi vodika, Izparevanje, Izparilna toplota, Jakobovo število, James Clerk Maxwell, James Dewar, James Edward Keeler, James Hopwood Jeans, Jantar, Javljalnik dima, Jedka snov, Jožef Stefan, Jod, Johannes Diderik van der Waals, John Michell, John William Strutt Rayleigh, Jonathan Homer Lane, Joseph Fourier, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph Priestley, Joule-Thompsonov pojav, Julija Vsevolodovna Lermontova, Julius Plücker, Jupiter, K-141 Kursk, Kaktusovke, Kalcijev hidrid, Kalcijev karbid, Kapilara, Kaplja, Kapljevina, Karbid, Katedra za psihologijo dela in organizacije, Kemijski element, Kibernetski terorizem, Kinetična teorija plinov, Kiparstvo, Kisik, Kisli dež, Klasična mehanika, Klorodifluorometan, Kožni pojav, Koks, Koloid, Komet, Komet Hale-Bopp, Kondenzacija, Kondukcija, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Konstrukcijsko jeklo, Konvekcija, Korozija, Kozmični žarki, Kri, Krilo, Kriobiologija, Kristalizacija, Kritična temperatura, Kritična točka, Kroženje dušika, Kroženje fosforja, Kroženje kisika, Kroženje ogljika, Krogla (orožje), Krojaček Hlaček, Kromatografija, Kurilno olje, Laser, Lasersko varjenje, Lebdenje, Liofilizacija, Listna reža, Litij, Litij 12-hidroksistearat, Litje, Lorentzeva sila, Loschmidtov paradoks, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, LTCC, Lubje, Luna, M1 karabinka, M21, M4 karabinka, Mačje oko (meglica), Magnetar, Magnetizem, Magnezijev sulfat, Marcellin Berthelot, Marian Smoluchowski, Max Planck, Maxwell-Stefanova difuzija, Medzvezdna snov, Meglica, Melvin Calvin, Metan, Metantiol, Metilamin, Metilklorid, Metilnitrat, Mine Safety Appliances, Mineral, Modra orjakinja, Mofete Strmec, Molarna prostornina, Motor z zunanjim zgorevanjem, Naboj (orožje), Nadorjakinja, Napoli (pokrajina), Naravni logaritem, Naravni toplotni obtok, Natrijev cianid, Natrijev cianoborohidrid, Natrijev nitrit, Natrijeva svetilka, Nebo, Nekovina, Nelinearna optika, Neon, Nepremagljiva, Nestabilnost, Nevarne snovi, Nevtronij, Nezemeljsko življenje, NFPA 704, NGC 40, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Nikolajevič Semjonov, Nitrometan, Nobelova nagrada za fiziko, Nobelova nagrada za kemijo, Območje H II, Obročasta meglica, Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb, Odpadno zažiganje, Odvod smodniških plinov, Oganeson, Ogljikov dioksid, Ogljikov-dioksidni laser, Ogljikovodik, Ognjenik, Ognjeno orožje, Orlova meglica, Otto Halpern, Otto Struve, Ozonosfera, Ozonska plast, Ozračje, Padavine, Paintball, Para, Paschenov zakon, Pena, Pentilformiat, Periderm, Periodni sistem elementov, Peroksiocetna kislina, Peter Nikolajevič Lebedjev, Petrol, Pierre Louis Dulong, Pieter Zeeman, Piroklastični tok, Pisa (pokrajina), Pitot-Prandtlova cev, Pivo, Plamensko kaljenje, Planckov zakon, Planet, Planetarna meglica, Plazemski zaslon, Plazilci, Plazma (fizika), Plinasti orjak, Plinska gangrena, Plinska konstanta, Pljuča, Pljučni rak, Pnevmokonioza, Pnevmotoraks, Požar, Poklicna bolezen, Pokol v Hami, Pokovka, Pompeji, Ponikalnica, Porazdelitev mase, Posteljica, Prašna eksplozija, Prasevanje, Prečiščevanje vode, Premogovnik Velenje, Prenaseljenost, Prenos toplote, Pretok energije, Propan, Propen, Protogalaksija, Proton, Protonacija, Prst (pedologija), Prva pomoč, Puška, Radon, Rakovica (meglica), Rayleighovo sipanje, Raztopina, Rdeča orjakinja, Rdeči pajek (meglica), Reagent, Refraktometer, Refraktometrija, Respirator, Ročka (meglica), Ročno obločno varjenje, Robert Brown, Rocheva meja, Rotameter, Rudolf Seeliger, Saje, Savudrija, Sežig odpadkov, Sekundarni obveščevalec, Selektivno lasersko varjenje, Sevalni tlak, Sevanje, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam slovenskih besed češkega izvora, Seznam stavkov S, Slana, Smodnik, Snov, Sončeva pega, Sonce, Sonoluminiscenca, Specifična teža, Specifična toplota, Spekter, Splošna plinska enačba, Standardna molarna entropija, Standardni kubični meter, Starkov pojav, Statistična fizika, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanov tok, Steyr GB, Stisljivost, Stisljivostni modul, Strelec A*, Sublimacija, Sublimacijska toplota, Superkritična tekočina, Superkritični ogljikov dioksid, Surovina, Suspenzija, Svetla modra spremenljivka, Tekoči dušik, Tekoči kisik, Tekočina, Temperatura, Temperatura sublimacije, Teoretična kemija, Termodinamika, Teslova turbina, Tetranitrometan, Thomas Graham (kemik), Tlak, Toplota, Toplotna prevodnost, Toplotni stroj, Topnost, Transformatorsko olje, Trdnina, Trgovanje z emisijami, Trikloroizocianurna kislina, Trojna točka, Ušesne svečke, Ubikinon, Ugasli komet, Uničevalno taborišče, Utekočinjeni zemeljski plin, Varjenje, Varjenje TIG, Velika rdeča pega, Ventilator, Višje rastline, Vinil bromid, Viskoznost, Vlažnost, Vmesni hladilnik, Vodik, Vodikov bromid, Vodikov klorid, Voh, Voigtov pojav, Volkmar Kohlschütter, Vpliv kajenja tobaka na zdravje, Vrbnice, Vrelišče, Vulkanski pepel, Walter Baade, Wanklov motor, Warren de la Rue, William Crookes, William Huggins, William Murdoch, William Ramsay, William Thomson, Wolf-Rayetova zvezda, Zaščitna očala, Zajem podatkov, Zakoni termodinamike, Zastava M21, Zastojni tlak, Zdravilna pena, Zemeljski plin, Zemlja, Zgodovina Sovjetske zveze, Zlom simetrije, Zračna ladja, Zrak, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezda pritlikavka, Zvok, Zyklon B, 1 E5 m³, 1-buten, 11. julij, 29. junij, 3. december.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti