Kazalo
139 odnosi: Aerogel, Agregatno stanje, Aluminijev hidrid, Amorfni led, Asteroid, Atomska, molekulska in optična fizika, Želatina, Édouard Albert Roche, Beli fosfor, Benoit Paul Émile Clapeyron, Bojni strup, Cevovodni transport, Clausius-Clapeyronova enačba, David Morris Lee, Džul na kilogramkelvin, Dekantiranje, Delčnovalovna dualnost, Difuzija, Draperjeva točka, Eddingtonova meja, EDTA, Ekstrakcija, Elastomehanika, Elektronski snop, Faza snovi, Fazni diagram, Fazni prehod, Feromagnetizem, Filtracija, Fosforjev pentoksid, Fosilno gorivo, Glukoza, Grafen, Gustav Robert Kirchhoff, Higroskopnost, Hitrost zvoka, Inkandescenca, Inulin, Ivje, Izparevanje, Jedrska magnetna resonanca, Jod, Jurij Vega, Kakavova masa, Kalifornij, Kalijev sulfat, Kapljevina, Kapljevinski helij, Kemijski element, Klasična mehanika, ... Razširi indeks (89 več) »
Aerogel
opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.
Poglej Trdnina in Aerogel
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Trdnina in Agregatno stanje
Aluminijev hidrid
Aluminijev hidrid, katerega kemijska formula je AlH3, je spojina vodika in aluminija.
Poglej Trdnina in Aluminijev hidrid
Amorfni led
Fazni diagram različnih oblik vodnega ledu s prikazanim področjem amorfnega ledu. Modro: amorfni led z majhno gostoto, zeleno: amorfni led z visoko gostoto, amorfni led z zelo visoko gostoto. Z rimskimi številkami so označene različne vrste ledu. Amorfni led je amorfna oblika vode v trdnem agretnem stanju.
Poglej Trdnina in Amorfni led
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Trdnina in Asteroid
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Poglej Trdnina in Atomska, molekulska in optična fizika
Želatina
Želatína je čista in brezbarvna ali rahlo rumena snov, izdelana iz podaljšanega vrenja živalskih kož, vezivnega tkiva ali kosti.
Poglej Trdnina in Želatina
Édouard Albert Roche
Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.
Poglej Trdnina in Édouard Albert Roche
Beli fosfor
Beli fosfor je alotrop fosforja v obliki voskaste bele trdnine, ki ima značilen vonj po česnu, čist pa je brezbarven in prozoren.
Poglej Trdnina in Beli fosfor
Benoit Paul Émile Clapeyron
Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.
Poglej Trdnina in Benoit Paul Émile Clapeyron
Bojni strup
Bojni strup je kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo oborožene sile z namenom onesposobljenja in/ali ubijanja nasprotnikove žive sile.
Poglej Trdnina in Bojni strup
Cevovodni transport
Cevovòdni transpórt je transport blaga skozi cevi.
Poglej Trdnina in Cevovodni transport
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Trdnina in Clausius-Clapeyronova enačba
David Morris Lee
David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.
Poglej Trdnina in David Morris Lee
Džul na kilogramkelvin
Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.
Poglej Trdnina in Džul na kilogramkelvin
Dekantiranje
Dekantiranje je tehnika ločevanja zmesi kapljevine in trdnine, pri kateri izkoriščamo razliko v velikosti delcev.
Poglej Trdnina in Dekantiranje
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Trdnina in Delčnovalovna dualnost
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Trdnina in Difuzija
Draperjeva točka
kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.
Poglej Trdnina in Draperjeva točka
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Poglej Trdnina in Eddingtonova meja
EDTA
Etilendiamintetraocetna kislina ali EDTA je najpomembnejši predstavnik poliaminokarboksilatov oz.
Poglej Trdnina in EDTA
Ekstrakcija
Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.
Poglej Trdnina in Ekstrakcija
Elastomehanika
Elástomehánika ali tudi mehánika trdnín (čeprav redko) je veja mehanike kontinuov, ki obravnava deformacije trdnih teles, oziroma njihovo trdnost, pri čemer se ne ukvarja z mikroskopsko zgradbo snovi, ampak to obravnava kot kontinuum.
Poglej Trdnina in Elastomehanika
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Trdnina in Elektronski snop
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Trdnina in Faza snovi
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Poglej Trdnina in Fazni diagram
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Trdnina in Fazni prehod
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Trdnina in Feromagnetizem
Filtracija
Filtracija je postopek ločevanja tekočine in trdne snovi suspendirane v njej, pri katerem tekočina prehaja skozi medij (filter), ki je nepropusten za trdno snov.
Poglej Trdnina in Filtracija
Fosforjev pentoksid
Fosforjev pentoksid je kemična spojina.
Poglej Trdnina in Fosforjev pentoksid
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Trdnina in Fosilno gorivo
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Trdnina in Glukoza
Grafen
satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Poglej Trdnina in Grafen
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Trdnina in Gustav Robert Kirchhoff
Higroskopnost
Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.
Poglej Trdnina in Higroskopnost
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Trdnina in Hitrost zvoka
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Poglej Trdnina in Inkandescenca
Inulin
Inulin je polisaharid, ki se nahaja v različnih rastlinah kot oblika rezervne hrane.
Poglej Trdnina in Inulin
Ivje
Kristali v ivju Ivje Ívje (tudi ínje) je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej.
Poglej Trdnina in Ivje
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Poglej Trdnina in Izparevanje
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Trdnina in Jedrska magnetna resonanca
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Trdnina in Jod
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Trdnina in Jurij Vega
Kakavova masa
Kakavova masa je suspenzija, v kateri je količina kakavovega masla do 55 %. Tekoča faza je kakavovo maslo, trdna faza pa delci celičnega tkiva, zrna škroba in beljakovin.
Poglej Trdnina in Kakavova masa
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Poglej Trdnina in Kalifornij
Kalijev sulfat
Kalijev sulfat je anorganska spojina s kemijsko formulo K2SO4.
Poglej Trdnina in Kalijev sulfat
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Trdnina in Kapljevina
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Trdnina in Kapljevinski helij
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Trdnina in Kemijski element
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Trdnina in Klasična mehanika
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Poglej Trdnina in Koloid
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Trdnina in Kristal
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Poglej Trdnina in Kvant
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Trdnina in Kvazidelec
Lars Onsager
Lars Onsager, norveško-ameriški fizik in kemik, * 27. november 1903, Norveška, † 5. oktober 1976, ZDA.
Poglej Trdnina in Lars Onsager
Laser Nd:YAG
Laserji Nd:YAG ali neodimijevi laserji spadajo v kategorijo laserjev, katerih ojačevalno sredstvo je v trdnem stanju.
Poglej Trdnina in Laser Nd:YAG
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Trdnina in Led
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Poglej Trdnina in Libracija
Lichtenbergova figura
Lichtenbergove figure so razvejana električne razelektritve (električna drevesa), ki se včasih ohranijo na površini ali v notranjosti trdnega dielektrika.
Poglej Trdnina in Lichtenbergova figura
Liofilizacija
Liofilizacija ali sušenje z zamrzovanjem je postopek, s katerim odstranimo vodo iz bioloških in organskih snovi, ki bi jih s segrevanjem poškodovali, hkrati pa ohranimo njihovo strukturo in sestavo.
Poglej Trdnina in Liofilizacija
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Trdnina in Litij
Litje
železa v kalup Lítje je eden najstarejših in zelo pogosto uporabljenih načinov oblikovanja kovinskih in tudi umetnih materialov.
Poglej Trdnina in Litje
Ludwig Prandtl
Ludwig Prandtl, nemški fizik, * 4. februar 1875, Freising, Nemčija, † 15. avgust, 1953, Göttingen, Nemčija.
Poglej Trdnina in Ludwig Prandtl
Luminiscenca
uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.
Poglej Trdnina in Luminiscenca
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Trdnina in Magnetizem
Marin Getaldić
Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.
Poglej Trdnina in Marin Getaldić
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Poglej Trdnina in Molarna prostornina
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Trdnina in Naseljivi planet
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Trdnina in Nekovina
Nevarne snovi
Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.
Poglej Trdnina in Nevarne snovi
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Trdnina in Nevtronij
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Trdnina in Notranja energija
Obarjanje
Kemijsko obarjanje Obarjanje ali precipitacija je proces oblikovanja trdnine iz raztopine.
Poglej Trdnina in Obarjanje
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Trdnina in Oganeson
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Trdnina in Ogljikov dioksid
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Trdnina in Padavine
Pena
milni mehurčki Péna je vrsta koloidne snovi, ki nastane, kadar se žepi plina (dispergirana snov), navadno zraka, ujamejo v kapljevini ali trdnini (disperznem sredstvu).
Poglej Trdnina in Pena
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Trdnina in Peter Joseph William Debye
Peter Nikolajevič Lebedjev
Peter Nikolajevič Lebedjev, ruski fizik, * 24. februar 1866, Moskva, Rusija, † 1. marec 1912, Moskva.
Poglej Trdnina in Peter Nikolajevič Lebedjev
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Trdnina in Plin
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Trdnina in Plinasti orjak
Poledica
Poledica je zaledenela oblika padavin na tleh.
Poglej Trdnina in Poledica
Porazdelitev mase
Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.
Poglej Trdnina in Porazdelitev mase
Prašni delci
Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.
Poglej Trdnina in Prašni delci
Protonacija
Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.
Poglej Trdnina in Protonacija
Puška
Puška je podskupina dolgocevnega ročnega strelnega orožja.
Poglej Trdnina in Puška
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Trdnina in Računska kemija
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Trdnina in Rayleighovo sipanje
Refraktometrija
Refraktometrija je fizikalna analizna metoda merjenja lomnega količnika snovi.
Poglej Trdnina in Refraktometrija
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Trdnina in Rocheva meja
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Trdnina in Seznam fizikalnih vsebin
Slana
Trava pokrita s slano Slana na ceveh Slana je padavina v trdnem stanju, ki se pojavlja neposredno na zemeljski površini ali na predmetih na njej.
Poglej Trdnina in Slana
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Trdnina in Smodnik
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Trdnina in Sneg
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Trdnina in Snov
Sodra
Sodra Sodra je padavina v trdem stanju, ki nastaja v nevihtnih oblakih - to so prozorna ali polprozorna ledena zrna kroglaste ali nepravilne oblike s premerom od 1 do 5 mm.
Poglej Trdnina in Sodra
Sol (koloid)
Sól je liofobna suspenzija trdnih delcev velikosti od 1 nm do 1 μm v kapljevini.
Poglej Trdnina in Sol (koloid)
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Poglej Trdnina in Specifična teža
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Trdnina in Specifična toplota
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Trdnina in Spekter
Starkov pojav
Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.
Poglej Trdnina in Starkov pojav
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Trdnina in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.
Poglej Trdnina in Stefanova naloga
Stisljivostni modul
Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.
Poglej Trdnina in Stisljivostni modul
Strjevanje
Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.
Poglej Trdnina in Strjevanje
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Trdnina in Sublimacija
Sublimacijska toplota
Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.
Poglej Trdnina in Sublimacijska toplota
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Trdnina in Tališče
Talilna toplota
Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
Poglej Trdnina in Talilna toplota
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Trdnina in Taljenje
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Trdnina in Tekočina
Temperatura sublimacije
Temperatúra sublimácije je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku, nižjem od tlaka trojne točke, obenem obstojata trdna in plinasta faza snovi.
Poglej Trdnina in Temperatura sublimacije
Temperaturni koeficient
Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.
Poglej Trdnina in Temperaturni koeficient
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Trdnina in Tlak
Toča
Zrno toče Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več.
Poglej Trdnina in Toča
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Trdnina in Toplota
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Trdnina in Toplotna prevodnost
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Trdnina in Topnost
Trdota po Rockwellu
Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Poglej Trdnina in Trdota po Rockwellu
Trdota po Shoru
Trdota po Shoru je ena od metod za merjenje trdote trdnih snovi.
Poglej Trdnina in Trdota po Shoru
Trdota po Vickersu
Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Poglej Trdnina in Trdota po Vickersu
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Trdnina in Trenje
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Poglej Trdnina in Tretji zakon termodinamike
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Trdnina in Trojna točka
Umeritvena teorija
Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.
Poglej Trdnina in Umeritvena teorija
Unigraphics
Unigraphics je komercialni računalniški program za računalniško podprto konstruiranje (CAD) podjetja Siemens PLM Software.
Poglej Trdnina in Unigraphics
V reakciji neudeleženi ion
V reakciji neudeleženi ion je ion, ki obstaja kot reaktant in produkt pri kemijski enačbi.
Poglej Trdnina in V reakciji neudeleženi ion
Volkmar Kohlschütter
Volkmar Kohlschütter, nemški kemik, * 29. avgust 1874, Forchheim, Nemčija, † 10. september 1938, Bern, Švica.
Poglej Trdnina in Volkmar Kohlschütter
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Trdnina in Voronojev diagram
Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.
Poglej Trdnina in Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Vzvoj
Prikaz vzvoja tanke osi, pritrjene na enem koncu na nepomično oporo jelka pod vplivom vzvoja Vzvòj ali torzíja (tórzija) je v mehaniki trdnin obremenitev trdnega telesa pod vplivom navora dvojice sil pravokotnih na vzdolžno os telesa.
Poglej Trdnina in Vzvoj
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Poglej Trdnina in William Ramsay
Zakon o prevajanju toplote
Zákon o prevájanju toplôte (v tujih virih tudi Fourierov zakon) podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine in mirujoče tekočine: Pri tem je λ toplotna prevodnost in ∇ T negativni temperaturni gradient.
Poglej Trdnina in Zakon o prevajanju toplote
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Trdnina in Zemlja
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Trdnina in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Trdnina in Zlitina
Zrnat sneg
Zrnat sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice s premerom manjšim od 1 mm.
Poglej Trdnina in Zrnat sneg
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Trdnina in Zvok
2,4-dinitrofenol
2,4-Dinitrofenol ali DNP je zelo strupeni sintetičen derivat fenola, ki deluje kot odklopnik oksidativne fosforilacije v mitohondrijih, zaradi česar se porabljajo rezervne snovi in se sprošča toplota.
Poglej Trdnina in 2,4-dinitrofenol
Prav tako znan kot Trdna snov.