Hitreje kot brskalnik!
171 odnosi: Agnesin koder, Airyjev disk, Alexandre Koyré, Algebrska geometrija, Apeirogon, Apsidna precesija, Apsidnica, Arhimed, Arhimedska krožnica, Astronomska enota, Augustin Louis Cauchy, Šestilo, Žiroskop, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Balkan, Bézierova krivulja, Bergfrid, Bertrandov izrek, Bicentrični štirikotnik, Bohrov model atoma, Bohrov polmer, Centripetalna sila, Cesàrova enačba, Cikloida, Cisoida, Dejnostrat, Dialektika, Dioklesova cisoida, Diskriminanta, Družina krivulj, Elementi (Evklid), Eliptični paraboloid, Enakostranični petkotnik, Enotska krožnica, Epicikloida, Epitrohoida, Eulerjeva karakteristika, Evdoks, Evklidska geometrija, Evolventa, Geografski koordinatni sistem, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Gliseta, Gorišče, Heliocentrični model, Hiparh, Hiperbolična geometrija, Hipocikloida, ..., Hipotrohoida, Hodograf, Hokej na ledu, Infrardeče vodenje, Inverzna krivulja, Izoptika, Izrek o štirih temenih, Izrek o središčnem in obodnem kotu, Izrek o tetivah, Izrek sedmih krožnic, Izrojenost (matematika), Izsrednost, Izsrednost tira, Ježerilci, Johann Bernoulli I., John Napier, John Wallis, Kepler-Bouwkampova konstanta, Klotoida, Knjiga lem, Kolobar, Komet asteroidnega pasu, Koncentričnost, Koordinatni sistem, Kotni primanjkljaj, Krivulja, Krivulja fižola, Krožna algebrska krivulja, Krožna polarizacija, Krožni izsek, Krožni lok, Krožni odsek, Krog, Kvadratrisa, Laurentova vrsta, Lissajousova krivulja, Lorentzeva sila, Lunina ura, Matematična fizika, Mimobežnica, Mnogokotnik, Mnogoterost, Navidezna lega Sonca, Nožiščna krivulja, Očrtana krožnica, Obhodni čas, Obodna hitrost, Obseg, Orbitalna perioda, Oval (geometrija), Papos Aleksandrijski, Parametrična enačba, Pascalov polž, Perga, Poissonova pega, Polarizacija valovanja, Poldnevnik, Polinomska lemniskata, Pot, Pravilni mnogokotnik, Precesija enakonočij, Premer, Preprosti mnogokotnik, Pritisnjena krožnica, Ptolemaj, Ptolemajev izrek, Ravnilo in šestilo, Ravninska krivulja, Rocheva meja, Rotacijska ploskev, Ruleta (krivulja), Satelit, Seznam krivulj, Seznam matematičnih vsebin, Seznam mnogoterosti, Sfera, Sferna trigonometrija, Sfernost, Sferoid, Siméon-Denis Poisson, Simetrala, Sinusoidna spirala, Sokrožne točke, Solkanski most, Sončev čas, Srčnica, Srednja anomalija, Srednja dolžina, Steček, Stožnica, Superelipsa, Talesov izrek, Tangenta, Tangentni štirikotnik, Tangentni trapez, Teme, Tetiva (matematika), Tetivni štirikotnik, Tir, Tirna hitrost, Tisserandov kriterij, Toča, Točka (geometrija), Torus, Trikotnik, Triton (luna), Trohoida, Trojanski satelit, Ukrivljenost, Včrtana in pričrtana krožnica trikotnika, Včrtana krožnica, Villarceaujevi krožnici, Voronojev diagram, Vulkan (domnevni planet), Vzporedna krivulja, Vzporednik, Weylova enačba, Whewellova enačba, Wittgensteinova palica, Zlata spirala, Zveznica. Razširi indeks (121 več) »
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Novo!!: Krožnica in Agnesin koder · Poglej več »
Airyjev disk
Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.
Novo!!: Krožnica in Airyjev disk · Poglej več »
Alexandre Koyré
Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.
Novo!!: Krožnica in Alexandre Koyré · Poglej več »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Krožnica in Algebrska geometrija · Poglej več »
Apeirogon
Apeirogon je izrojeni mnogokotnik s števno neskončnim številom stranic.
Novo!!: Krožnica in Apeirogon · Poglej več »
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Novo!!: Krožnica in Apsidna precesija · Poglej več »
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Novo!!: Krožnica in Apsidnica · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Krožnica in Arhimed · Poglej več »
Arhimedska krožnica
Arhimedska krožnica je krožnica, ki se jo lahko skonstruira v arbelosu in ima enak polmer kot vsaka izmed krožnic Arhimedovega dvojčka.
Novo!!: Krožnica in Arhimedska krožnica · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Krožnica in Astronomska enota · Poglej več »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Novo!!: Krožnica in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »
Šestilo
Šestilo Šestílo je pripomoček za risanje, ki v osnovi omogoča konstruiranje krožnic, z njim pa si lahko pomagamo tudi pri konstruiranju drugih geometrijskih objektov.
Novo!!: Krožnica in Šestilo · Poglej več »
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Novo!!: Krožnica in Žiroskop · Poglej več »
Časovna enačba
ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.
Novo!!: Krožnica in Časovna enačba · Poglej več »
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Novo!!: Krožnica in Časovni pregled astronomije · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Krožnica in Balkan · Poglej več »
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Novo!!: Krožnica in Bézierova krivulja · Poglej več »
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Novo!!: Krožnica in Bergfrid · Poglej več »
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Novo!!: Krožnica in Bertrandov izrek · Poglej več »
Bicentrični štirikotnik
Bicentrični štirikotnik Bicentrični štirikotnik ''ABCD'' in njegov dotikalni štirikotnik ''WXYZ'' Bicentrični deltoid Bicentrični enakokraki trapez Kvadrat Bicéntrični ali tetívnotangéntni štírikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik, ki je hkrati tetivni in tangentni štirikotnik, oziroma, če obstaja krožnica, ki vsebuje vsa njegova oglišča (očrtana krožnica), in krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic (včrtana krožnica).
Novo!!: Krožnica in Bicentrični štirikotnik · Poglej več »
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Novo!!: Krožnica in Bohrov model atoma · Poglej več »
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Novo!!: Krožnica in Bohrov polmer · Poglej več »
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Novo!!: Krožnica in Centripetalna sila · Poglej več »
Cesàrova enačba
Cesàrova enačba za ravninske krivulje povezuje ukrivljenost (\kappa) z dolžino loka (s). Imenuje se po Ernestu Cesàru.
Novo!!: Krožnica in Cesàrova enačba · Poglej več »
Cikloida
Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.
Novo!!: Krožnica in Cikloida · Poglej več »
Cisoida
500px Cisoida je krivulja, ki nastane s pomočjo dveh krivulj C1 in C2 in ene točke O, ki jo imenujemo pol.
Novo!!: Krožnica in Cisoida · Poglej več »
Dejnostrat
Dejnostrat (Dinostrat) (Deinóstratos), starogrški matematik, * 390 pr. n. št., † okoli 320 pr. n. št. Dejnostrat je bil starejši Menehmov brat.
Novo!!: Krožnica in Dejnostrat · Poglej več »
Dialektika
Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez. Skozi zgodovino filozofije je dobivala različne pomenske poudarke v razponu od veščine razpravljana do ontološkega (in na meji filozofije tudi teološkega) vedenja o resnici in bivajočem. Dialektika je svoj vrhunec kot vseobsegajoči svetovnozgodovinski proces dosegla s Heglovim objektivnim idealizmom ter nadaljnjo izpeljavo z Marxovim dialektičnim materializmom. Izhodiščne opredelitve dialektike.
Novo!!: Krožnica in Dialektika · Poglej več »
Dioklesova cisoida
Konstrukcija Dioklesove cisoide. Dioklesova cisoida je ravninska krivulja tretje stopnje.
Novo!!: Krožnica in Dioklesova cisoida · Poglej več »
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Novo!!: Krožnica in Diskriminanta · Poglej več »
Družina krivulj
krožnic. točki (0, 0)\, in parametrom a\, Družina krivulj je množica krivulj.
Novo!!: Krožnica in Družina krivulj · Poglej več »
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.
Novo!!: Krožnica in Elementi (Evklid) · Poglej več »
Eliptični paraboloid
Eliptični paraboloid. Eliptični paraboloid z a.
Novo!!: Krožnica in Eliptični paraboloid · Poglej več »
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Novo!!: Krožnica in Enakostranični petkotnik · Poglej več »
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Novo!!: Krožnica in Enotska krožnica · Poglej več »
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Novo!!: Krožnica in Epicikloida · Poglej več »
Epitrohoida
Epotrohoida z ''R''.
Novo!!: Krožnica in Epitrohoida · Poglej več »
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Novo!!: Krožnica in Eulerjeva karakteristika · Poglej več »
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Novo!!: Krožnica in Evdoks · Poglej več »
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Novo!!: Krožnica in Evklidska geometrija · Poglej več »
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Novo!!: Krožnica in Evolventa · Poglej več »
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Novo!!: Krožnica in Geografski koordinatni sistem · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Krožnica in Geometrija · Poglej več »
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Novo!!: Krožnica in Geometrijska konstrukcija · Poglej več »
Gliseta
Primer nastanka krivulje glisete pri drsenju daljice po dveh pravokotnih premicah. Nastane krožnica. Gliseta je krivulja, ki jo sestavlja geometrijsko mesto točk nastalih pri tem, ko dana krivulja s stalno obliko ter dolžino in s sredinsko točko S \, drsi s svojima koncema vzdolž drugih dveh stalnih krivulj.
Novo!!: Krožnica in Gliseta · Poglej več »
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Novo!!: Krožnica in Gorišče · Poglej več »
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Novo!!: Krožnica in Heliocentrični model · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Krožnica in Hiparh · Poglej več »
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Novo!!: Krožnica in Hiperbolična geometrija · Poglej več »
Hipocikloida
deltoido). Hipocikloida je v geometriji ravninska krivulja, ki nastane z zasledovanjem gibanja stalne točke na obodu manjše krožnice, ki se vrti znotraj večje krožnice.
Novo!!: Krožnica in Hipocikloida · Poglej več »
Hipotrohoida
Rdeča krivulja je hipotrohoida, ki nastane takrat, ko se manjša krožnica (črna) kotali v notranjosti večje krožnice (modra) (parametri so ''R''.
Novo!!: Krožnica in Hipotrohoida · Poglej več »
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Novo!!: Krožnica in Hodograf · Poglej več »
Hokej na ledu
Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.
Novo!!: Krožnica in Hokej na ledu · Poglej več »
Infrardeče vodenje
Infrardeče vódenje je metoda vodenja orožja, ki za detekcijo in sledenje uporablja infrardeče valovanje, ki ga oddaja tarča.
Novo!!: Krožnica in Infrardeče vodenje · Poglej več »
Inverzna krivulja
krožnice (črtkano). Inverzna krivulja (tudi obratna krivulja) je v geometriji za dano krivuljo C \, rezultat uporabe operacije inverzije, ki jo izvedemo za krivuljo C \,.
Novo!!: Krožnica in Inverzna krivulja · Poglej več »
Izoptika
right Izoptika je množica točk, za katere se po dve tangenti dane krivulje sekata pod danim kotom.
Novo!!: Krožnica in Izoptika · Poglej več »
Izrek o štirih temenih
točki obrata na evoluti. Izrek o štirih temenih pravi, da ima funkcija ukrivljenosti enostavne, sklenjene, gladke ravninske krivulje štiri lokalne ekstreme (posebno vsaj dva lokalna maksimuma in vsaj dva lokalna minimuma).
Novo!!: Krožnica in Izrek o štirih temenih · Poglej več »
Izrek o središčnem in obodnem kotu
Izrek o središčnm in obodnem kotu:''α''.
Novo!!: Krožnica in Izrek o središčnem in obodnem kotu · Poglej več »
Izrek o tetivah
Izrèk o tetívah je v geometriji poseben primer izreka o potenci točke.
Novo!!: Krožnica in Izrek o tetivah · Poglej več »
Izrek sedmih krožnic
krožnic Izrek sedmih krožnic je v ravninski geometriji izrek o posebni postavitvi sedmih krožnicah v evklidsko ravnino.
Novo!!: Krožnica in Izrek sedmih krožnic · Poglej več »
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Novo!!: Krožnica in Izrojenost (matematika) · Poglej več »
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Novo!!: Krožnica in Izsrednost · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: Krožnica in Izsrednost tira · Poglej več »
Ježerilci
Ježerilci (jɛːʒɛ'ɾildzi) so skupina parazitskih valjastih črvov iz debla Acanthocephala (əkænθəˈsɛfələ; grško ἄκανθος (akanthos-trn) + κεφαλή (kephale-glava)).
Novo!!: Krožnica in Ježerilci · Poglej več »
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Novo!!: Krožnica in Johann Bernoulli I. · Poglej več »
John Napier
John Napier (tudi Neper) (lord Merchiston), škotski matematik in teolog, * 1550, grad Merchiston Castle (Tower) pri Edinbourghu, Škotska, † 4. april 1617, Merchiston Castle.
Novo!!: Krožnica in John Napier · Poglej več »
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Novo!!: Krožnica in John Wallis · Poglej več »
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Novo!!: Krožnica in Kepler-Bouwkampova konstanta · Poglej več »
Klotoida
Klotoida ali Cornujeva (Eulerjeva) spirala. Prehod iz ravnega (modro) dela cestišča v krožni del (zeleno). V tem primeru se v prehodnem delu (rdeče) uporablja klotoida. Klotoída (tudi Cornujeva spirala in Eulerjeva spirala) je transcendentna krivulja, katere ukrivljenost se spreminja linearno vzdolž njene dolžine.
Novo!!: Krožnica in Klotoida · Poglej več »
Knjiga lem
Propositio I v ''Liber Assumptorum'' (1661) Prva stran ''Knjige lem'' (''Book of Lemmas''), angleškega prevoda v ''The Works of Archimedes'' (1897). Knjiga lem je matematično delo, ki ga je Tabit ibn Kora pripisoval Arhimedu, čeprav je avtorstvo knjige vprašljivo.
Novo!!: Krožnica in Knjiga lem · Poglej več »
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Novo!!: Krožnica in Kolobar · Poglej več »
Komet asteroidnega pasu
Komet asteroidnega pasu (komet glavnega asteroidnega pasu, uporablja se tudi kratica MBC ali Main Belt Comet) je telo, ki kroži okrog Sonca v predelu glavnega asteroidnega pasu in kaže podobne aktivnosti kot kometi.
Novo!!: Krožnica in Komet asteroidnega pasu · Poglej več »
Koncentričnost
Koncentričnost, tudi istosrediščnost objektov pomeni, da imajo ti objekti isto središče in os znotraj drug drugega.
Novo!!: Krožnica in Koncentričnost · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Krožnica in Koordinatni sistem · Poglej več »
Kotni primanjkljaj
Kotni primanjkljaj (tudi kotni defekt) v geometriji pomeni primanjkljaj določenega kota, ki ga je treba dodati, da se dobi pričakovano vrednost 360º ali 180º.
Novo!!: Krožnica in Kotni primanjkljaj · Poglej več »
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Novo!!: Krožnica in Krivulja · Poglej več »
Krivulja fižola
Krivulja fižola (oblika krivulje spominja na fižol). Krivulja fižola je ravninska algebrska krivulja četrte stopnje.
Novo!!: Krožnica in Krivulja fižola · Poglej več »
Krožna algebrska krivulja
Krožna algebrska krivulja je v geometriji vrsta ravninske krivulje, ki je določena z enačbo F(x, y).
Novo!!: Krožnica in Krožna algebrska krivulja · Poglej več »
Krožna polarizacija
Vektor električnega polja potujočega krožno polariziranega elektromagnetnega valovanja. Krožna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega polja opisuje krožnico (glej animacijo na desni).
Novo!!: Krožnica in Krožna polarizacija · Poglej več »
Krožni izsek
Zeleno obarvani del kroga je krožni izsek krožnem diagramu Króžni izsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da iz kroga izrežemo (izsekamo) del omejen z dvema polmeroma in s krožnim lokom.
Novo!!: Krožnica in Krožni izsek · Poglej več »
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Novo!!: Krožnica in Krožni lok · Poglej več »
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Novo!!: Krožnica in Krožni odsek · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Krožnica in Krog · Poglej več »
Kvadratrisa
right Skica orodja za risanje kvadratrise. Kvadratura kroga Kvadratrisa (tudi kvadratrika) (iz latinske besede quadrator, kar pomeni osebo, ki kvadrira) je krivulja, ki ima take koordinate, da so lahko merilo za ploščino (kvadraturo) neke druge krivulje.
Novo!!: Krožnica in Kvadratrisa · Poglej več »
Laurentova vrsta
kompleksne ravnine sta \Re(z) (\operatornameRe (z))\, in \Im(z) (\operatornameIm (z))\,. Laurentova vŕsta kompleksne funkcije je v matematiki predstavitev funkcije kot (neskončne) potenčne vrste, ki obsega tudi člene z negativnim indeksom.
Novo!!: Krožnica in Laurentova vrsta · Poglej več »
Lissajousova krivulja
Lissajousova krivulja (tudi Bowditchova krivulja) pripada družini krivulj, ki nastanejo zaradi harmonskega nihanja, ki izhaja iz dveh med seboj pravokotnih smeri.
Novo!!: Krožnica in Lissajousova krivulja · Poglej več »
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Novo!!: Krožnica in Lorentzeva sila · Poglej več »
Lunina ura
Kolidžu Queens v Cambridgeu, kaže karto popravkov za Lunine faze Lunina ura je ura, podobna sončni uri.
Novo!!: Krožnica in Lunina ura · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Krožnica in Matematična fizika · Poglej več »
Mimobežnica
Mimobéžnica (ali pasánta) je v geometriji premica, ki nima skupnih točk v prostoru z drugo premico (je ne seka) in ji ni vzporedna.
Novo!!: Krožnica in Mimobežnica · Poglej več »
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Novo!!: Krožnica in Mnogokotnik · Poglej več »
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Novo!!: Krožnica in Mnogoterost · Poglej več »
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Novo!!: Krožnica in Navidezna lega Sonca · Poglej več »
Nožiščna krivulja
točko ''P''. Tangenta na krivuljo ''C'' je obarvana z rdečo barvo. Dotikališče tangente s krivuljo ''C'' je označeno z ''R''. Nožiščna krivulja (včasih tudi pedala) je v diferencialni geometriji krivulj krivulja, ki se jo dobi iz druge dane krivulje.
Novo!!: Krožnica in Nožiščna krivulja · Poglej več »
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Novo!!: Krožnica in Očrtana krožnica · Poglej več »
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Novo!!: Krožnica in Obhodni čas · Poglej več »
Obodna hitrost
Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.
Novo!!: Krožnica in Obodna hitrost · Poglej več »
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Novo!!: Krožnica in Obseg · Poglej več »
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Novo!!: Krožnica in Orbitalna perioda · Poglej več »
Oval (geometrija)
Oval z eno osjo simetrije, spominja na kokošje jajce. V celoti zaokrožen pravokotnik po navadi imenujemo oval. Oval z dvema osema simetrije, tvorjen s štirimi tangentnimi krožnimi loki. Ovál (tudi jájčnica ali óvoid; latinsko ovum - jajce) je v geometriji vsaka ravninska krivulja, ki je po obliki podobna jajcu ali elipsi.
Novo!!: Krožnica in Oval (geometrija) · Poglej več »
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Novo!!: Krožnica in Papos Aleksandrijski · Poglej več »
Parametrična enačba
metuljna krivulja. Parametrična enačba je v matematiki način, s katerim opišemo relacijo z uporabo parametrov.
Novo!!: Krožnica in Parametrična enačba · Poglej več »
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Novo!!: Krožnica in Pascalov polž · Poglej več »
Perga
Perga ali Perge (grško Πέργη Perge, turško Perge) je bila mesto v antični Anatoliji, v današnji Turčiji, nekoč prestolnica Pamfilije Secunda, zdaj v provinci Antalya na jugozahodni sredozemski obali.
Novo!!: Krožnica in Perga · Poglej več »
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Novo!!: Krožnica in Poissonova pega · Poglej več »
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Novo!!: Krožnica in Polarizacija valovanja · Poglej več »
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Novo!!: Krožnica in Poldnevnik · Poglej več »
Polinomska lemniskata
1 Polinómska lemniskáta je ravninska algebrska krivulja s stopnjo 2n\,, ki jo dobimo s pomočjo polinoma s kompleksnimi koeficienti stopnje n\,.
Novo!!: Krožnica in Polinomska lemniskata · Poglej več »
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Novo!!: Krožnica in Pot · Poglej več »
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Novo!!: Krožnica in Pravilni mnogokotnik · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Krožnica in Precesija enakonočij · Poglej več »
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Novo!!: Krožnica in Premer · Poglej več »
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Novo!!: Krožnica in Preprosti mnogokotnik · Poglej več »
Pritisnjena krožnica
Pritisnjena krožnica. Pritisnjena krožnica (tudi oskulacijska krožnica) je v diferencialni geometriji krivulj gladka ravninska krivulja, ki je v dani točki p \, na krivulji definirana kot krožnica, ki gre skozi p \, in še skozi dodatno točko, ki je infinitezimalno blizu.
Novo!!: Krožnica in Pritisnjena krožnica · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Krožnica in Ptolemaj · Poglej več »
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Novo!!: Krožnica in Ptolemajev izrek · Poglej več »
Ravnilo in šestilo
Ravnilo in šestilo (kratica RiŠ) je program za dinamično geometrijo, avtorja Renéja Grothmanna z matematičnega oddelka katoliške univerze v Eichstättu v Nemčiji.
Novo!!: Krožnica in Ravnilo in šestilo · Poglej več »
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Novo!!: Krožnica in Ravninska krivulja · Poglej več »
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Novo!!: Krožnica in Rocheva meja · Poglej več »
Rotacijska ploskev
Rotacíjska plôskev je ploskev, ki nastane z vrtenjem (rotacijo) krivulje v poljubni ravnini (tvorilki) okrog premice (vrtilne osi), ki leži v isti ravnini.
Novo!!: Krožnica in Rotacijska ploskev · Poglej več »
Ruleta (krivulja)
Dioklesove cisoide. Ruleta je v diferencialni geometriji krivulj posebna vrsta krivulje, ki posplošuje cikloide, epicikloide, hipocikloide, trohoide in involute.
Novo!!: Krožnica in Ruleta (krivulja) · Poglej več »
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Novo!!: Krožnica in Satelit · Poglej več »
Seznam krivulj
V seznamu krivulj so podane najpogostejše krivulje.
Novo!!: Krožnica in Seznam krivulj · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Krožnica in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam mnogoterosti
Seznam mnogoterosti vsebuje mnogoterosti.
Novo!!: Krožnica in Seznam mnogoterosti · Poglej več »
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Novo!!: Krožnica in Sfera · Poglej več »
Sferna trigonometrija
Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli sferi.
Novo!!: Krožnica in Sferna trigonometrija · Poglej več »
Sfernost
okroglost (vodoravno). Sfêrnost (tudi sfêričnost) je merilo, kako zelo je oblika objekta podobna obliki popolne sfere.
Novo!!: Krožnica in Sfernost · Poglej več »
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Novo!!: Krožnica in Sferoid · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Krožnica in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Novo!!: Krožnica in Simetrala · Poglej več »
Sinusoidna spirala
Sinusoidna spirala za n.
Novo!!: Krožnica in Sinusoidna spirala · Poglej več »
Sokrožne točke
Sòkróžne tóčke (tudi koncíklične tóčke) so v geometriji točke, ki ležijo na isti krožnici.
Novo!!: Krožnica in Sokrožne točke · Poglej več »
Solkanski most
Solkanski most oziroma solkanski viadukt je 219,70 m dolg železniški ločni most čez Sočo pri Solkanu.
Novo!!: Krožnica in Solkanski most · Poglej več »
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Novo!!: Krožnica in Sončev čas · Poglej več »
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Novo!!: Krožnica in Srčnica · Poglej več »
Srednja anomalija
Srednja anomalija je označena z M. Srednja anomalija (oznaka M) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Krožnica in Srednja anomalija · Poglej več »
Srednja dolžina
Srednja dolžina (oznaka L\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed elementov tira, s katerimi sta določena lega in hitrost nebesnega telesa.
Novo!!: Krožnica in Srednja dolžina · Poglej več »
Steček
Steček (bosansko stećak, v množini stećci, v cirilici стећак, v množini стећци), je bogumilski kamniti nagrobni spomenikI v Bosni in Hercegovini, ter na mejah Hrvaške, Črne Gore in Srbije.
Novo!!: Krožnica in Steček · Poglej več »
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Novo!!: Krožnica in Stožnica · Poglej več »
Superelipsa
Superelipsa z ''n''.
Novo!!: Krožnica in Superelipsa · Poglej več »
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Novo!!: Krožnica in Talesov izrek · Poglej več »
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Novo!!: Krožnica in Tangenta · Poglej več »
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Novo!!: Krožnica in Tangentni štirikotnik · Poglej več »
Tangentni trapez
Zgled tangentnega trapeza bicentričen pravokotnega tangentnega trapeza. Tu je posebej dolžina prve diagonale ''e'' enaka dolžini drugega kraka ''d'' (''e''.
Novo!!: Krožnica in Tangentni trapez · Poglej več »
Teme
Tême krivulje je v ravninski geometriji točka, kjer ukrivljenost krivulje doseže ekstremno (minimalno ali maksimalno) vrednost.
Novo!!: Krožnica in Teme · Poglej več »
Tetiva (matematika)
Tetiva v krogu Tetíva v geometriji je zveznica dveh točk krivulje, posebno pri krožnici.
Novo!!: Krožnica in Tetiva (matematika) · Poglej več »
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Novo!!: Krožnica in Tetivni štirikotnik · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Krožnica in Tir · Poglej več »
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Novo!!: Krožnica in Tirna hitrost · Poglej več »
Tisserandov kriterij
Tisserandov kriterij se uporablja v nebesni mehaniki pri opazovanju nebesnih teles (na primer kometov in asteroidov) za odločanje o tem, ali je telo isto kot telo, ki smo ga opazovali prej.
Novo!!: Krožnica in Tisserandov kriterij · Poglej več »
Toča
Zrno toče Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več.
Novo!!: Krožnica in Toča · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Krožnica in Točka (geometrija) · Poglej več »
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Novo!!: Krožnica in Torus · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Krožnica in Trikotnik · Poglej več »
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Novo!!: Krožnica in Triton (luna) · Poglej več »
Trohoida
premici. Trohoida je ravninska krivulja, ki jo dobimo, če opazujemo gibanje fiksne točke na krožnici, ko se ta giblje vzdolž premice.
Novo!!: Krožnica in Trohoida · Poglej več »
Trojanski satelit
sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.
Novo!!: Krožnica in Trojanski satelit · Poglej več »
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Novo!!: Krožnica in Ukrivljenost · Poglej več »
Včrtana in pričrtana krožnica trikotnika
simetrale kotov (rdeče) in simetrale zunanjih kotov (zeleno). Trikotniku očrtana krožnica ni narisana. Včrtana in očrtana krožnica trikotnika sta dve krožnici, ki ju lahko včrtamo ali očrtamo poljubnemu trikotniku.
Novo!!: Krožnica in Včrtana in pričrtana krožnica trikotnika · Poglej več »
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Novo!!: Krožnica in Včrtana krožnica · Poglej več »
Villarceaujevi krožnici
Animacija, ki prikazuje kako poševni presek torusa, da dve krožnici, ki sta znani kot '''Villarceaujevi krožnici''' Villarceaujevi króžnici sta dve krožnici, ki nastaneta takrat, ko se torus pod določenim kotom prereže skozi središče.
Novo!!: Krožnica in Villarceaujevi krožnici · Poglej več »
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Novo!!: Krožnica in Voronojev diagram · Poglej več »
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Novo!!: Krožnica in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »
Vzporedna krivulja
evoluta (modra) in nekaj vzporednih krivulj (zelene). Vzporedne krivulje imajo točke obrata, ko se dotaknejo evolute. Animacija nastanka vzporednih krivulj: elipsa (rdeče), evoluta (astroida, modro) in animacija vzporednih krivulj (črno). Vzporedna krivulja je ovojnica družine skladnih krožnic s središči na krivulji.
Novo!!: Krožnica in Vzporedna krivulja · Poglej več »
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Novo!!: Krožnica in Vzporednik · Poglej več »
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Novo!!: Krožnica in Weylova enačba · Poglej več »
Whewellova enačba
Nekatere vrednosti v Whewellovi enačbi. Whewellova enačba za ravninske krivulje povezuje tangentni kot (\varphi) in dolžino loka (s).
Novo!!: Krožnica in Whewellova enačba · Poglej več »
Wittgensteinova palica
Nesimetrični primer, ki ga tvori dolga palica Wittgensteinova palica je geometrijski miselni preskus, ki ga pripisujejo avstrijskemu filozofu Ludwigu Wittgensteinu.
Novo!!: Krožnica in Wittgensteinova palica · Poglej več »
Zlata spirala
samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.
Novo!!: Krožnica in Zlata spirala · Poglej več »
Zveznica
Zvéznica je v geometriji daljica ali krivulja, ki povezuje dve točki.
Novo!!: Krožnica in Zveznica · Poglej več »
