Kazalo
146 odnosi: Absorpcija, Agregatno stanje, Amonijak, Areometer, Arhimedov zakon, Édouard Albert Roche, Bernoullijeva enačba, Bertram Neville Brockhouse, Butanojska kislina, Clausius-Clapeyronova enačba, Clifford Glenwood Shull, Daniel Bernoulli, David Morris Lee, Džul na kilogramkelvin, Dež, Dekantiranje, Dewarjeva posoda, Dušik, Eksplozija, Elektrooptični pojav, Enačba stanja, Etanol, Faza snovi, Fazni prehod, Feromagnetizem, Fluorovodikova kislina, Fosilno gorivo, Frakcionirna destilacija, Henri Bénard, Henryjev zakon, Hidrostatični paradoks, Hidrostatični tlak, Higroskopnost, Hitrost zvoka, Hladilni stroj, Interferenca, Ion, Izhlapevanje, Izparevanje, Izparilna toplota, Jakobovo število, Jedrska magnetna resonanca, Johannes Diderik van der Waals, John Henry Poynting, Kaplja, Kapljevinski helij, Kavitacija, Kemijski element, Klasična mehanika, Koherentno valovanje, ... Razširi indeks (96 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Kapljevina in Absorpcija
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Kapljevina in Agregatno stanje
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Kapljevina in Amonijak
Areometer
Areométer ali plaváč (tudi hidrometer) je priprava za merjenje in določanje gostote kapljevin, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto.
Poglej Kapljevina in Areometer
Arhimedov zakon
Merjenje navidezne teže v vodi Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.
Poglej Kapljevina in Arhimedov zakon
Édouard Albert Roche
Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.
Poglej Kapljevina in Édouard Albert Roche
Bernoullijeva enačba
Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.
Poglej Kapljevina in Bernoullijeva enačba
Bertram Neville Brockhouse
Bertram Neville Brockhouse, kanadski fizik, * 15. julij 1918, Lethbridge, Alberta, Kanada, † 13. oktober 2003, Hamilton, Ontario, Kanada.
Poglej Kapljevina in Bertram Neville Brockhouse
Butanojska kislina
Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.
Poglej Kapljevina in Butanojska kislina
Clausius-Clapeyronova enačba
Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.
Poglej Kapljevina in Clausius-Clapeyronova enačba
Clifford Glenwood Shull
Clifford Glenwood Shull, ameriški fizik, * 23. september 1915, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 31. marec 2001, Medford, Massachusetts, ZDA.
Poglej Kapljevina in Clifford Glenwood Shull
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej Kapljevina in Daniel Bernoulli
David Morris Lee
David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.
Poglej Kapljevina in David Morris Lee
Džul na kilogramkelvin
Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.
Poglej Kapljevina in Džul na kilogramkelvin
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Kapljevina in Dež
Dekantiranje
Dekantiranje je tehnika ločevanja zmesi kapljevine in trdnine, pri kateri izkoriščamo razliko v velikosti delcev.
Poglej Kapljevina in Dekantiranje
Dewarjeva posoda
Presek Dewarjeve posode. Rdeče območje je vakuum. Dewarjeva posóda (tudi dewarska posóda) je posoda, ki je narejena tako, da nudi dobro termalno izolacijo.
Poglej Kapljevina in Dewarjeva posoda
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Kapljevina in Dušik
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Kapljevina in Eksplozija
Elektrooptični pojav
Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.
Poglej Kapljevina in Elektrooptični pojav
Enačba stanja
Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.
Poglej Kapljevina in Enačba stanja
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Kapljevina in Etanol
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Kapljevina in Faza snovi
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Kapljevina in Fazni prehod
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Kapljevina in Feromagnetizem
Fluorovodikova kislina
Fluorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega fluorida (HF).
Poglej Kapljevina in Fluorovodikova kislina
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Kapljevina in Fosilno gorivo
Frakcionirna destilacija
Stolpi za frakcionirno destilacijo v rafineriji Frakcionirna destilacija je ločevalni postopek, poseben način destilacije za ločevanje zmesi glede na vrelišče njenih komponent (»frakcij«).
Poglej Kapljevina in Frakcionirna destilacija
Henri Bénard
Henri Bénard, francoski fizik, * 1874, † 1939.
Poglej Kapljevina in Henri Bénard
Henryjev zakon
William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.
Poglej Kapljevina in Henryjev zakon
Hidrostatični paradoks
Hidrostatični paradoks Hídrostátični paradóks (tudi Arhimedov paradóks, Stevinov paradóks ali Pascalov paradóks) je navidez protislovno dejstvo, da je hidrostatični tlak na dnu posode, v kateri je mirujoča nestisljiva kapljevina, odvisen le od višine stolpca kapljevine (globine z\!\), ne pa od oblike posode, oziroma njene prostornine, ali njene teže, oziroma mase: kjer je.
Poglej Kapljevina in Hidrostatični paradoks
Hidrostatični tlak
Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.
Poglej Kapljevina in Hidrostatični tlak
Higroskopnost
Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.
Poglej Kapljevina in Higroskopnost
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Kapljevina in Hitrost zvoka
Hladilni stroj
Princip delovanja hladilnika - patent Einsteina Hladílni stròj je toplotni stroj, s katerim prenašamo toploto s hladnejšega telesa na toplejše telo ob dovajanju dela.
Poglej Kapljevina in Hladilni stroj
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Kapljevina in Interferenca
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Kapljevina in Ion
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Kapljevina in Izhlapevanje
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.
Poglej Kapljevina in Izparevanje
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Kapljevina in Izparilna toplota
Jakobovo število
Jakobovo števílo (označba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišča, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.
Poglej Kapljevina in Jakobovo število
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Kapljevina in Jedrska magnetna resonanca
Johannes Diderik van der Waals
Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.
Poglej Kapljevina in Johannes Diderik van der Waals
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Kapljevina in John Henry Poynting
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Kapljevina in Kaplja
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Kapljevina in Kapljevinski helij
Kavitacija
Kavitacija je hidrodinamični pojav, pri katerem se pojavijo mehurčki v kapljevini.
Poglej Kapljevina in Kavitacija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Kapljevina in Kemijski element
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Kapljevina in Klasična mehanika
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Kapljevina in Koherentno valovanje
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Poglej Kapljevina in Koloid
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Kapljevina in Kondenzacija
Konvekcija
Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).
Poglej Kapljevina in Konvekcija
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Kapljevina in Kritična točka
Kromatografija
Frakcije klorofila, ločene s papirno kromatografijo Kromatografíja je družina tehnik analitične kemije za ločevanje zmesi.
Poglej Kapljevina in Kromatografija
Lebdenje
Lebdenje je položaj, v katerem na telo v kapljevini ali plinu ne delujejo zunanje sile.
Poglej Kapljevina in Lebdenje
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Kapljevina in Led
Leidenfrostov pojav
mm) je samo približno velikostni red parne plasti Demonstracija Leidenfrostovega pojava Leidenfrostov pojáv je fizikalni pojav, ki se ga opazi, če se na vročo ploščo spusti kapljo hlapljive tekočine (kapljevine).
Poglej Kapljevina in Leidenfrostov pojav
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Poglej Kapljevina in Libracija
Linolenska kislina
Linolenska kislina, natančneje α-linolenska kislina, (IUPAC-ime: cis,cis,cis-oktadeka-9,12,15-trienojska kislina) je trikrat nenasičena maščobna kislina z 18 ogljikovimi atomi, ki spada med 3-omega maščobne kisline.
Poglej Kapljevina in Linolenska kislina
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Kapljevina in Luna
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Kapljevina in Maščobe
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Kapljevina in Magnetizem
Maxwell-Stefanova difuzija
normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.
Poglej Kapljevina in Maxwell-Stefanova difuzija
Mešanje
Mešanje je ena važnejših industrijskih operacij.
Poglej Kapljevina in Mešanje
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Poglej Kapljevina in Meglična celica
Mehurčna celica
kapljevinskim vodikom Mehurčna celica je priprava za zaznavanje električno nabitih delcev, ki se gibajo skozi njo.
Poglej Kapljevina in Mehurčna celica
Meniskus
'''A:''' Konkavni meniskus.'''B:''' Konveksni meniskus. Meniskus (iz grške besede za polmesec) je v fiziki izraz za ukrivljeno gladino kapljevine, v ozki posodi, ki je posledica kohezivnih sil in površinske napetosti.
Poglej Kapljevina in Meniskus
Morfolin
Morfolin je organska spojina s kemijsko formulo O(CH2CH2)2NH.
Poglej Kapljevina in Morfolin
Motor z zunanjim zgorevanjem
Motór z zunánjim zgorévanjem je toplotni stroj, kjer se notranja delovna tekočina segreva, pogosto iz zunanjega vira prek stene motorja ali izmenjalca toplote.
Poglej Kapljevina in Motor z zunanjim zgorevanjem
Naravni toplotni obtok
Narávni toplôtni obtók je pojav, pri katerem se tekočina giblje izključno zaradi prisotnosti virov in ponorov toplote, zaradi katerih se ustvarijo v tekočini temperaturne razlike.
Poglej Kapljevina in Naravni toplotni obtok
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Kapljevina in Naseljivi planet
Nestabilnost
Nèstabílnost v sistemih je v splošnem označena za učinke ali notranja stanja, ki narastejo brez mej.
Poglej Kapljevina in Nestabilnost
Nevarne snovi
Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.
Poglej Kapljevina in Nevarne snovi
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Poglej Kapljevina in Nikotin
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Kapljevina in Nobelova nagrada za fiziko
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Kapljevina in Oganeson
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Kapljevina in Ogljikov dioksid
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Kapljevina in Padavine
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Poglej Kapljevina in Para
Parafin
Parafinski vosek Parafin, v kapljevinski obliki tudi parafinsko olje, je zmes nasičenih ogljikovodikov z več kot 18 ogljikovimi atomi.
Poglej Kapljevina in Parafin
Pena
milni mehurčki Péna je vrsta koloidne snovi, ki nastane, kadar se žepi plina (dispergirana snov), navadno zraka, ujamejo v kapljevini ali trdnini (disperznem sredstvu).
Poglej Kapljevina in Pena
Pieter Zeeman
Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Kapljevina in Pieter Zeeman
Piknometer
alt.
Poglej Kapljevina in Piknometer
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Kapljevina in Plazma (fizika)
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Kapljevina in Plin
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Kapljevina in Plinasti orjak
Porazdelitev mase
Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.
Poglej Kapljevina in Porazdelitev mase
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Poglej Kapljevina in Površinska napetost
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Kapljevina in Poyntingov vektor
Prašni delci
Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.
Poglej Kapljevina in Prašni delci
Pršenje
Pršenje je vrsta padavin v tekočem stanju, ki nastajajo v oblaku.
Poglej Kapljevina in Pršenje
Puška
Puška je podskupina dolgocevnega ročnega strelnega orožja.
Poglej Kapljevina in Puška
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Kapljevina in Rayleighovo sipanje
Refraktometer
ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.
Poglej Kapljevina in Refraktometer
Regelacija
Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali ničnem tlaku.
Poglej Kapljevina in Regelacija
Richard Adolf Zsigmondy
Richard Adolf Zsigmondy, madžarsko-avstrijski kemik, nobelovec, * 1. april 1865, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 23. september 1929, Göttingen, Nemčija.
Poglej Kapljevina in Richard Adolf Zsigmondy
Robert Brown
Robert Brown, FRS, škotski botanik, paleobotanik in biolog, * 21. december 1773, Montrose, Škotska, † 10. junij 1858, London, Anglija.
Poglej Kapljevina in Robert Brown
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Kapljevina in Rocheva meja
Rosa
Rosa na pajkovi mreži Rosa na travi Rôsa je pojav usedanja vode iz zraka.
Poglej Kapljevina in Rosa
Rotameter
Skica delovanja rotametra Rotaméter je merilna priprava za merjenje (trenutnega) pretoka kapljevin in plinov.
Poglej Kapljevina in Rotameter
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Kapljevina in Saturn
Seš
Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.
Poglej Kapljevina in Seš
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Kapljevina in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam nalezljivih bolezni
Seznam nalezljivih bolezni.
Poglej Kapljevina in Seznam nalezljivih bolezni
Sila upora
Síla upòra je nekonservativna sila, ki deluje na telo pri gibanju v kapljevini in ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali sila, s katero se tekočina upira pretakanju po cevi.
Poglej Kapljevina in Sila upora
Simon Stevin
Simon Stevin, nizozemski matematik, fizik, inženir in izumitelj, * 1548/49, Brugge, Zahodna Flamska, Belgija, † 1620, Haag, Nizozemska.
Poglej Kapljevina in Simon Stevin
Sod (posoda)
pivovarni, lesorez 1568 New York Sód je valju podobna zaprta posoda.
Poglej Kapljevina in Sod (posoda)
Sol (koloid)
Sól je liofobna suspenzija trdnih delcev velikosti od 1 nm do 1 μm v kapljevini.
Poglej Kapljevina in Sol (koloid)
Solenoidalno polje
vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).
Poglej Kapljevina in Solenoidalno polje
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Poglej Kapljevina in Specifična teža
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Kapljevina in Specifična toplota
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Kapljevina in Spekter
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.
Poglej Kapljevina in Stefanova naloga
Strjevanje
Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.
Poglej Kapljevina in Strjevanje
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Kapljevina in Sublimacija
Superkritična tekočina
Superkritična (nadkritična) tekočina je stanje snovi nad kritično točko.
Poglej Kapljevina in Superkritična tekočina
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Kapljevina in Supertekočnost
Suspenzija
Suspenzija moke v vodi Suspénzija je zmes tekočine (običajno kapljevine, redkeje plina) in v njej netopne trdne snovi.
Poglej Kapljevina in Suspenzija
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Kapljevina in Tališče
Talilna toplota
Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.
Poglej Kapljevina in Talilna toplota
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Kapljevina in Taljenje
Tekoči kisik
Tekoči kisik (oz. kapljevinski kisik) je kisik v plinastem stanju, pri čemer je tekočina, ni pa kapljevina.
Poglej Kapljevina in Tekoči kisik
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Kapljevina in Tekočina
Temperaturni koeficient
Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.
Poglej Kapljevina in Temperaturni koeficient
Tiol
Osnovna zgradba tiolov Tioli so organske spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma, na katerega je vezan vodikov (-SH).
Poglej Kapljevina in Tiol
Titan (luna)
Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.
Poglej Kapljevina in Titan (luna)
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Kapljevina in Tlak
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Kapljevina in Toplota
Toplotni stroj
Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.
Poglej Kapljevina in Toplotni stroj
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Kapljevina in Topnost
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Kapljevina in Trdnina
Tretji zakon termodinamike
Tretji zakon termodinamike ali Nernstov zakon pravi, da je pri ničelni absolutni temperaturi, entropija kapljevinskega ali trdnega telesa enaka nič.
Poglej Kapljevina in Tretji zakon termodinamike
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Poglej Kapljevina in Trojna točka
Umeritvena teorija
Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.
Poglej Kapljevina in Umeritvena teorija
Utekočinjeni zemeljski plin
evropskimi terminali za uplinjanje UZP. Številni tankerji imajo skladiščni prostor za UZP v obliki več krogel. Utekočínjeni zêmeljski plín (UZP) je kapljevina in je tržna oblika zemeljskega plina.
Poglej Kapljevina in Utekočinjeni zemeljski plin
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Poglej Kapljevina in Vektorsko polje
Vezna posoda
Vezna posoda je posoda z več gladinami, v kateri je mirujoča kapljevina z določeno gostoto.
Poglej Kapljevina in Vezna posoda
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Kapljevina in Vlažnost
Volkmar Kohlschütter
Volkmar Kohlschütter, nemški kemik, * 29. avgust 1874, Forchheim, Nemčija, † 10. september 1938, Bern, Švica.
Poglej Kapljevina in Volkmar Kohlschütter
Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.
Poglej Kapljevina in Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Kapljevina in Vrelišče
Vrenje
Vrenje v mlaki obdani z vročim kamenjem v parku Yellowstone Vrénje je tako uparevanje (uparjanje) kapljevine, pri katerem nastaja para ne le na zunanji prosti površini, ampak tudi znotraj kapljevine v obliki mehurjev (mehurčkov).
Poglej Kapljevina in Vrenje
Vzgon
sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.
Poglej Kapljevina in Vzgon
Zlom simetrije
Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).
Poglej Kapljevina in Zlom simetrije
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Kapljevina in Zvok