Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Planet

Index Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

482 odnosi: A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1), A Matter of Time (Zvezdna vrata SG-1), Absolute Power, Absolutni izsev, Abul Vefa, Adrasteja (luna), Aflah, Ahondrit, Akcija (fizika), Albatani, Albedo, Albert Marth, Alexis Claude Clairaut, Alhacen, Alkan, Almagest, Amalteja (luna), Ami-Sadukova Venerina tablica, Anaksimen, Anders Johan Lexell, Andrej Perlah, Andromeda (ozvezdje), Antares, Antarktika, Antične rimske merske enote, Antični observatorij Peking, Antoine Darquier de Pellepoix, Antropocentrizem, Apolonij, Apophis (Zvezdna vrata), Apsidna točka, Argument periapside, Arheje, Arhimed, Aristarh, Aryabhata I., Asaph Hall, Asteroid, Astrodinamika, Astrolab, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Astronomski observatorij Beograd, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Škrat, Železo, Življenje v oceanih, ..., Živost, Čaša (ozvezdje), Časovni pregled astronomije, Čezneptunsko telo, Čista matematika, Črvina, Édouard Albert Roche, Babilonska matematika, Barnardova zvezda, Bolometer, Bortleova lestvica, Brahmagupta, Brans-Dickeova teorija, Brief Candle (Zvezdna vrata SG-1), Carl Friedrich Gauss, Carl Sagan, Cassini-Huygens, Celina, Centralno gibanje, Chain Reaction (Zvezdna vrata SG-1), Christiaan Huygens, Claude Debussy, Clyde William Tombaugh, Coruscant, Daniel Jackson, Daniel Kirkwood, David Gill, De revolutionibus orbium coelestium, Deadman Switch (Zvezdna vrata SG-1), December 2006, Deveti planet, Dolžina dvižnega vozla, Domnevni planet, Double Jeopardy (Zvezdna vrata SG-1), Drakova enačba, Družina trka, Dune (film), Dysonova sfera, Edmond Halley, Edward Emerson Barnard, Efemeride, Efemeridni čas, Ekliptika, Ekstremofil, Elementi tira, Elongacija, Emancipation (Zvezdna vrata SG-1), Enigma (Zvezdna vrata SG-1), Enuma Anu Enlil, Eolsko delovanje, Epitrohoida, Era, Ernest William Brown, Eshatologija, Eter (fizika), Eugène Michel Antoniadi, Evdoks, Evropa (luna), Evropa (mitologija), Faeton (domnevni planet), Farscape, Faza (astronomija), Filolaj, Fire and Water (Zvezdna vrata SG-1), Francesco Bianchini, Frank Elmore Ross, Friedrich Arturovič Zander, Friedrich Wilhelm Bessel, Galaktična poravnava, Galileo Galilei, Ganimed (luna), Gaussova gravitacijska konstanta, Gavriil Adrianovič Tihov, Georg Aunpekh von Peurbach, George Biddell Airy, George William Hill, Georges Fournier, Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, Gerard Peter Kuiper, Gibanje Zemlje, Gijasedin al-Kaši, Giottov campanile, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Giuseppe Piazzi, Globalizacija, Globus, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gorovje, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Grb Občine Idrija, Had, Halo (franšiza), Hannes Olof Gösta Alfvén, Haron (razločitev), HD 74156, Heliocentrični model, Heraklit Pontski, Herman Koroški, Hermann Carl Vogel, Hidrosfera, Himalaja, Hiparh, Hipoteza o Gaji, Hitrost gravitacije, Hodograf, Hondrula, Ibn aš-Šatir, Ibn Junis, Immanuel Kant, In the Line of Duty (Zvezdna vrata SG-1), Indigo, Insolacija, Interakcija (fizika), Into the Fire (Zvezdna vrata SG-1), Irwin Ira Shapiro, Isaac Newton, Ismael Bullialdus, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Izmišljeno vesolje, James Craig Watson, James Ferguson (ameriški astronom), James Walter Christy, Janez Jurij Hočevar, Jean Elias Benjamin Valz, Jeremiah Horrocks, Johan Oskar Backlund, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johann Gottfried Galle, Johann Heinrich Lambert, Johannes Campanus, Johannes Kepler, Johannes Stöffler, John Flamsteed, Josef Allen Hynek, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph Louis François Bertrand, Joseph von Fraunhofer, Južna polobla, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Jurij Vega, Kalip, Kalisto (luna), Kalius, Kam je izginila Ema Lauš, Kartografija, Kemijski element, Kepler-11, Keplerjevi zakoni, KIC 8462852, Kidinu, Kit (ozvezdje), Klasična mehanika, Komet Hale-Bopp, Komet SWAN, Konjunkcija (astronomija), Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Kovinski vodik, Kras v Evropi, Kroženje kisika, Kroženje ogljika, Kušiar, Kvantna gravitacija, Lava, Learning Curve (Zvezdna vrata SG-1), Ledena prevara, Lehmannova nezveznost, Leonhard Euler, Leto, Lewis A. Swift, Litosfera, Ljudje (oblikovalski studio), Lovejevo število, Lunina tirnica, Magnetosfera, Magnituda (astronomija), Mahabharata, Makemake, Malo telo Osončja, Mariner 1, Mariner 10, Mariner 2, Mariner 3, Mariner 4, Mariner 9, Mars, Mars (mitologija), Mars (razločitev), Martin Behaim, Matematična geografija, Maternal Instinct (Zvezdna vrata SG-1), Medsebojna delitev, Melanholija I., Merkur, Message in a Bottle (Zvezdna vrata SG-1), Meteorit, Mezopotamija, Michel Hénon, Mikroplankton, Milutin Milanković, Mira (zvezda), Mokra kemija, Načelo povprečnosti, Naburimani, Nagib vrtilne osi, Naklon tira, Narava, Naravni satelit, Naseljivi planet, Nasir at-Tusi, Navidezni sij, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Nebo, Need (Zvezdna vrata SG-1), Nejeverni robot, Nepravilni satelit, Nepremagljiva, Neptun, New Ground (Zvezdna vrata SG-1), Newtonovi zakoni gibanja, Nezemeljsko življenje, Nilakantha Somayaji, Nočna fotografija, Nutacija, Oblak, Oblika Zemlje, Obraz na Marsu, Observatorij Berlin, Ocean, Oceanska kotlina, Oceanski tok, Ogljik, Ogljikovodik, Oinopid, Okultacija, One False Step (Zvezdna vrata SG-1), Oortov oblak, Opozicija (astronomija), Orbitalna perioda, Orbitalna resonanca, Osmi potnik, Osončje, Otto Struve, Ozračje, Pachamama, Padavine, Papež Silvester II., Parhelij, Past and Present (Zvezdna vrata SG-1), Pastirski satelit, Pavel Karlovič Šternberg, Peščeni planet, Percival Lowell, Philippe de La Hire, Philippe van Lansberge, Philosophiae naturalis principia mathematica, Pierre Charles Le Monnier, Pioneer 10, Pitagora, Pitagorejstvo, Planetarna diferenciacija, Planetarna geologija, Planetarna meglica, Planetna faza, Planetni obroč, Planetni sestav, Planetoid, Planetologija, Plimska sila, Plinasti orjak, Pluton, Podspol, Porazdelitev mase, Pot, Prasevanje, Pravični delež, Precesija enakonočij, Prehod Venere, Prisoners (Zvezdna vrata SG-1), Program Mariner, Program Viking, Prostor-čas, Prve visoke civilizacije, Ptolemaj, Pulzarjev planet, Raeljansko gibanje, Rahu, Razvrščanje meteoritov, Reducirana masa, Referenčna ravnina, Regiomontan, Regolit, Rocheva meja, Ruska znanstvena fantastika, Samarkand, Sarpanit, Saturn, Scorched Earth (Zvezdna vrata SG-1), Sekstant (ozvezdje), Sekularna resonanca, Seth (Zvezdna vrata SG-1), Seth Barnes Nicholson, Severna polobla, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Seznam zvezd v Andromedi, Seznam zvezd v Velikem medvedu, Sferna astronomija, Sha're, Shades of Grey (Zvezdna vrata SG-1), Show and Tell (Zvezdna vrata SG-1), Siméon-Denis Poisson, Simon Marij, Simon Newcomb, Singularity (Zvezdna vrata SG-1), Sirij, Sizigij (astronomija), Skorja (geologija), Smallville (TV-serija), Solarna konstanta, Solitudes (Zvezdna vrata SG-1), Sončev dvojček, Sončev obrat, Sončeva masa, Sosigen Peripatetik, Sotirni satelit, Spirits (Zvezdna vrata SG-1), Sploščeni sferoid, Splošni gravitacijski zakon, Spodnji in zgornji planeti, Stari Egipt, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Struktura Zemlje, Superman, Svet (razločitev), Težiščni dinamični čas, Težiščni koordinatni čas, Težko je biti bog (film, 1989), Težnost, Teba (luna), Tektonska plošča, The Broca Divide (Zvezdna vrata SG-1), The First Commandment (Zvezdna vrata SG-1), The First Ones (Zvezdna vrata SG-1), The Gamekeeper (Zvezdna vrata SG-1), The Light (Zvezdna vrata SG-1), The Nox (Zvezdna vrata SG-1), The Other Side (Zvezdna vrata SG-1), The Serpent's Venom (Zvezdna vrata SG-1), The Tok'ra (Zvezdna vrata SG-1), Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, Theodor von Oppolzer, There But For the Grace of God (Zvezdna vrata SG-1), Thor's Chariot (Zvezdna vrata SG-1), Thor's Hammer (Zvezdna vrata SG-1), Timoharis, Tin Man (Zvezdna vrata SG-1), Tir, Tirna hitrost, Tisserandov parameter, Točkasto telo, Touchstone (Zvezdna vrata SG-1), Trilobiti, Triton (luna), Trojanski satelit, Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Udarni krater, Ulug Beg, Upgrades (Zvezdna vrata SG-1), Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Urgo (Zvezdna vrata SG-1), Velika rdeča pega, Venera, Venera (razločitev), Vesolje, Vesoljski observatorij, Vesoljski polet, Vesto Melvin Slipher, Vezavna energija, Vidni spekter, Vostok 1, Voyager 1, Vozelna precesija, Vulkan (domnevni planet), Vulkanski asteroid, Vztrajnostni moment, Vzvratno gibanje, Watergate (Zvezdna vrata SG-1), William Gilbert, William Henry Pickering, William Herschel, William Weber Coblentz, Window of Opportunity (Zvezdna vrata SG-1), Začasno označevanje nebesnih teles, Zemeljski planet, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin približek, Zgodovina arkanarskega pokola, Zgodovina biologije, Zgodovina geografije, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Zodiak, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezda pritlikavka, Zvezdna vrata (film), 12. junij, 13. marec, 14. julij, 17. oktober, 1915, 1962, 1966, 2006, 22. april, 22. oktober, 23. september, 25. avgust, 288 Glavka, 2M1207b, 90377 Sedna. Razširi indeks (432 več) »

A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1)

A Hundred Days je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri polkovnik O'Neill in ostali člani ekipe SG-1 navežejo stike s prebivalci majhne vasi na planetu Edora.

Novo!!: Planet in A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

A Matter of Time (Zvezdna vrata SG-1)

A Matter of Time je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri mora ekipa SG-1 rešiti ekipo SG-10 iz črne luknje na planetu P3X 451.

Novo!!: Planet in A Matter of Time (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Absolute Power

Absolute Power je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri mora ekipa SG-1 na planetu Abydos raziskati nenavaden fenomen: vrtinčast peščeni vihar, za katerega se zdi, da izgovarja Danielovo ime.

Novo!!: Planet in Absolute Power · Poglej več »

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Planet in Absolutni izsev · Poglej več »

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Novo!!: Planet in Abul Vefa · Poglej več »

Adrasteja (luna)

Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Planet in Adrasteja (luna) · Poglej več »

Aflah

Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.

Novo!!: Planet in Aflah · Poglej več »

Ahondrit

Millbillillie. Ahondrit je vrsta kamnitih meteoritov, ki so sestavljeni iz snovi, ki je podobna bazaltom.

Novo!!: Planet in Ahondrit · Poglej več »

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Novo!!: Planet in Akcija (fizika) · Poglej več »

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Novo!!: Planet in Albatani · Poglej več »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Novo!!: Planet in Albedo · Poglej več »

Albert Marth

Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.

Novo!!: Planet in Albert Marth · Poglej več »

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Novo!!: Planet in Alexis Claude Clairaut · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Novo!!: Planet in Alhacen · Poglej več »

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Novo!!: Planet in Alkan · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Planet in Almagest · Poglej več »

Amalteja (luna)

Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Planet in Amalteja (luna) · Poglej več »

Ami-Sadukova Venerina tablica

Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1.

Novo!!: Planet in Ami-Sadukova Venerina tablica · Poglej več »

Anaksimen

Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).

Novo!!: Planet in Anaksimen · Poglej več »

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Planet in Anders Johan Lexell · Poglej več »

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.

Novo!!: Planet in Andrej Perlah · Poglej več »

Andromeda (ozvezdje)

Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.

Novo!!: Planet in Andromeda (ozvezdje) · Poglej več »

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Novo!!: Planet in Antares · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Planet in Antarktika · Poglej več »

Antične rimske merske enote

Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.

Novo!!: Planet in Antične rimske merske enote · Poglej več »

Antični observatorij Peking

Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.

Novo!!: Planet in Antični observatorij Peking · Poglej več »

Antoine Darquier de Pellepoix

Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.

Novo!!: Planet in Antoine Darquier de Pellepoix · Poglej več »

Antropocentrizem

Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.

Novo!!: Planet in Antropocentrizem · Poglej več »

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Novo!!: Planet in Apolonij · Poglej več »

Apophis (Zvezdna vrata)

Apophis je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.

Novo!!: Planet in Apophis (Zvezdna vrata) · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Planet in Apsidna točka · Poglej več »

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Planet in Argument periapside · Poglej več »

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Novo!!: Planet in Arheje · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Planet in Arhimed · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Novo!!: Planet in Aristarh · Poglej več »

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Novo!!: Planet in Aryabhata I. · Poglej več »

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Novo!!: Planet in Asaph Hall · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Planet in Asteroid · Poglej več »

Astrodinamika

Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.

Novo!!: Planet in Astrodinamika · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Novo!!: Planet in Astrolab · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Planet in Astrometrija · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Planet in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Planet in Astronomija · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Planet in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomski observatorij Beograd

četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.

Novo!!: Planet in Astronomski observatorij Beograd · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Planet in Astronomsko telo · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Planet in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Škrat

Škrat je literarno-mitološki lik.

Novo!!: Planet in Škrat · Poglej več »

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Novo!!: Planet in Železo · Poglej več »

Življenje v oceanih

Nekateri deli oceanov so skoraj mrtvi, ponekod pa živi več živali kot kjerkoli drugje na planetu.

Novo!!: Planet in Življenje v oceanih · Poglej več »

Živost

Živost je v jezikoslovju slovnična lastnost oziroma podspol samostalniških besed moškega spola, ki poimenujejo bitja in ki se kaže v tožilniku ednine; le-ta je enak rodilniku ednine (npr. videti jelena; srečati našega pismonošo).

Novo!!: Planet in Živost · Poglej več »

Čaša (ozvezdje)

Čaša je manjše ozvezdje na južni nebesni polobli.

Novo!!: Planet in Čaša (ozvezdje) · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Planet in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Čezneptunsko telo

Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.

Novo!!: Planet in Čezneptunsko telo · Poglej več »

Čista matematika

teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.

Novo!!: Planet in Čista matematika · Poglej več »

Črvina

Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.

Novo!!: Planet in Črvina · Poglej več »

Édouard Albert Roche

Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.

Novo!!: Planet in Édouard Albert Roche · Poglej več »

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Novo!!: Planet in Babilonska matematika · Poglej več »

Barnardova zvezda

Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.

Novo!!: Planet in Barnardova zvezda · Poglej več »

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Novo!!: Planet in Bolometer · Poglej več »

Bortleova lestvica

Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.

Novo!!: Planet in Bortleova lestvica · Poglej več »

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Novo!!: Planet in Brahmagupta · Poglej več »

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Planet in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »

Brief Candle (Zvezdna vrata SG-1)

Brief Candle je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill s posadko odpravi skozi zvezdna vrata na planet Argos, kjer v templju naletijo na mladenko sredi poroda.

Novo!!: Planet in Brief Candle (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Planet in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Novo!!: Planet in Carl Sagan · Poglej več »

Cassini-Huygens

Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.

Novo!!: Planet in Cassini-Huygens · Poglej več »

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Novo!!: Planet in Celina · Poglej več »

Centralno gibanje

Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).

Novo!!: Planet in Centralno gibanje · Poglej več »

Chain Reaction (Zvezdna vrata SG-1)

Chain Reaction je epizoda nanizanke Zvezdna vrata SG-1.

Novo!!: Planet in Chain Reaction (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Planet in Christiaan Huygens · Poglej več »

Claude Debussy

Claude Achille Debussy, francoski skladatelj in pianist, * 22. avgust 1862, Saint-Germain-en-Laye, Yvelines, Francija, † 25. marec 1918, Pariz.

Novo!!: Planet in Claude Debussy · Poglej več »

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Planet in Clyde William Tombaugh · Poglej več »

Coruscant

Coruscant je izmišljen planet v vesolju znanstvenofantastične franšize Vojna zvezd.

Novo!!: Planet in Coruscant · Poglej več »

Daniel Jackson

Daniel Jackson je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.

Novo!!: Planet in Daniel Jackson · Poglej več »

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Planet in Daniel Kirkwood · Poglej več »

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Novo!!: Planet in David Gill · Poglej več »

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Novo!!: Planet in De revolutionibus orbium coelestium · Poglej več »

Deadman Switch (Zvezdna vrata SG-1)

Dead Man's Switch je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se SG-1 odpravi na planet PJ6-877 na rutinsko raziskavo.

Novo!!: Planet in Deadman Switch (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

December 2006

* Državni zbor je na predlog vlade razrešil ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča.

Novo!!: Planet in December 2006 · Poglej več »

Deveti planet

Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.

Novo!!: Planet in Deveti planet · Poglej več »

Dolžina dvižnega vozla

Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Planet in Dolžina dvižnega vozla · Poglej več »

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Novo!!: Planet in Domnevni planet · Poglej več »

Double Jeopardy (Zvezdna vrata SG-1)

Double Jeopardy je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se ekipa SG-1 vrne na planet, ki so ga nekoč uspeli osvoboditi izpod Goa'uldov.

Novo!!: Planet in Double Jeopardy (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Novo!!: Planet in Drakova enačba · Poglej več »

Družina trka

Družina trka (tudi kolizijska družina) je v astronomiji skupina teles, ki imajo skupen izvor.

Novo!!: Planet in Družina trka · Poglej več »

Dune (film)

Naslovnica DVD izdaje filma Peščeni planet (izvirno) je znanstvenofantastični film, ki ga je leta 1984 režiral David Lynch.

Novo!!: Planet in Dune (film) · Poglej več »

Dysonova sfera

orbiti Dysonova sfera je hipotetična umetna struktura, ki obdaja zvezdo in absorbira velik delež izsevane energije.

Novo!!: Planet in Dysonova sfera · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Planet in Edmond Halley · Poglej več »

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Planet in Edward Emerson Barnard · Poglej več »

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Novo!!: Planet in Efemeride · Poglej več »

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Novo!!: Planet in Efemeridni čas · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Planet in Ekliptika · Poglej več »

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Novo!!: Planet in Ekstremofil · Poglej več »

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Novo!!: Planet in Elementi tira · Poglej več »

Elongacija

Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.

Novo!!: Planet in Elongacija · Poglej več »

Emancipation (Zvezdna vrata SG-1)

Emancipation je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se ekipa SG-1 na planetu Simarka sestane s Shavadaiji, človeško raso, podobno Mongolom.

Novo!!: Planet in Emancipation (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Enigma (Zvezdna vrata SG-1)

Enigma je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill z ekipo SG-1 pristne na planetu Tollan, na katerem vladata zmeda in smrt.

Novo!!: Planet in Enigma (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Enuma Anu Enlil

Enuma Anu Enlil (slovensko Ko sta boga Anu in Enlil..., se pravi V času Anuja in Enlila) je obsežen niz 68 ali 70 glinastih tablic (odvisno od recenzije), ki se ukvarjajo z babilonsko astrologijo.

Novo!!: Planet in Enuma Anu Enlil · Poglej več »

Eolsko delovanje

Eolsko delovanje se nanašajo na aktivnost vetra pri preučevanju geologije in vremena ter zlasti na sposobnost vetra, da oblikuje površino Zemlje (ali drugih planetov).

Novo!!: Planet in Eolsko delovanje · Poglej več »

Epitrohoida

Epotrohoida z ''R''.

Novo!!: Planet in Epitrohoida · Poglej več »

Era

Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.

Novo!!: Planet in Era · Poglej več »

Ernest William Brown

Ernest William Brown, britanski matematik in astronom, * 29. november 1866, Hull, grofija, Yorkshire, Anglija, † 22. julij 1938, New Haven, Connecticut, ZDA.

Novo!!: Planet in Ernest William Brown · Poglej več »

Eshatologija

Albrecht Dürer - ''Štirje jezdeci apokalipse'', lesorez, 1497–1498 Eshatologíja (grško: έσχατος.

Novo!!: Planet in Eshatologija · Poglej več »

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Novo!!: Planet in Eter (fizika) · Poglej več »

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Novo!!: Planet in Eugène Michel Antoniadi · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Planet in Evdoks · Poglej več »

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Novo!!: Planet in Evropa (luna) · Poglej več »

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Novo!!: Planet in Evropa (mitologija) · Poglej več »

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Novo!!: Planet in Faeton (domnevni planet) · Poglej več »

Farscape

Farscape je avstralska znanstveno-fantastična televizijska serija, predstavi ameriškega astronavta, ki po nesreči potuje skozi črvino v oddaljen del galaksije.

Novo!!: Planet in Farscape · Poglej več »

Faza (astronomija)

Faza ali mena je v astronomiji osvetljeni del Lune (Lunina mena), naravnega satelita ali planeta (planetne faze) (na primer pri Veneri) viden z drugega planeta ali nebesnega telesa, ki se velikokrat spreminja.

Novo!!: Planet in Faza (astronomija) · Poglej več »

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Novo!!: Planet in Filolaj · Poglej več »

Fire and Water (Zvezdna vrata SG-1)

Fire and Water je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ekipa SG-1 se s planeta Oannes vrne brez Daniela Jacksona, ki so ga nazadnje videli ujetega v plamenih.

Novo!!: Planet in Fire and Water (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Novo!!: Planet in Francesco Bianchini · Poglej več »

Frank Elmore Ross

Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.

Novo!!: Planet in Frank Elmore Ross · Poglej več »

Friedrich Arturovič Zander

Friedrich (Arturovič) Zander, latvijski raketni inženir nemškega rodu, * 23. avgust 1887, Riga, Latvija, † 28. marec 1933, Kislovodsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Planet in Friedrich Arturovič Zander · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Novo!!: Planet in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.

Novo!!: Planet in Galaktična poravnava · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Planet in Galileo Galilei · Poglej več »

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Novo!!: Planet in Ganimed (luna) · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Novo!!: Planet in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gavriil Adrianovič Tihov

Gavriil Adrianovič Tihov, beloruski astronom in pionir astrobiologije, * 1. maj 1875, Smolevinski, Belorusija, † 1960, London.

Novo!!: Planet in Gavriil Adrianovič Tihov · Poglej več »

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Novo!!: Planet in Georg Aunpekh von Peurbach · Poglej več »

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Novo!!: Planet in George Biddell Airy · Poglej več »

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Novo!!: Planet in George William Hill · Poglej več »

Georges Fournier

Georges Fournier, francoski astronom, * 12. november 1881, Rouvray, Côte-d'Or, Francija, † 1. december 1954.

Novo!!: Planet in Georges Fournier · Poglej več »

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.

Novo!!: Planet in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon · Poglej več »

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Novo!!: Planet in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Novo!!: Planet in Gibanje Zemlje · Poglej več »

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Novo!!: Planet in Gijasedin al-Kaši · Poglej več »

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Novo!!: Planet in Giottov campanile · Poglej več »

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Novo!!: Planet in Giovanni Alfonso Borelli · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Planet in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Novo!!: Planet in Giovanni Virginio Schiaparelli · Poglej več »

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Novo!!: Planet in Giuseppe Piazzi · Poglej več »

Globalizacija

Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.

Novo!!: Planet in Globalizacija · Poglej več »

Globus

Najstarejši ohranjeni globus Martina Behaima iz 15. stoletja, hrani Germanski narodni muzej, Nürnberg. Izdelan je bil pred odkritjem Amerik, ki še nista vključeni. Glóbus (– obla, krogla) je trirazsežni pomanjšani model Zemlje in drugih sfernih teles, kot so planeti, zvezde ali Luna.

Novo!!: Planet in Globus · Poglej več »

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Novo!!: Planet in Goldschmidtovo razvrščanje elementov · Poglej več »

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Novo!!: Planet in Gorovje · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Planet in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Novo!!: Planet in Gravitacijsko polje · Poglej več »

Grb Občine Idrija

Grb Občine Idrija Grb Občine Idrija je enak grbu mesta Idrija.

Novo!!: Planet in Grb Občine Idrija · Poglej več »

Had

Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.

Novo!!: Planet in Had · Poglej več »

Halo (franšiza)

Halo je znanstvenofantastična franšiza podjetja Microsoft, katerega jedro predstavlja serija šestih strelskih videoiger, Halo: Combat Evolved, Halo 2, Halo 3, Halo 3: ODST, Halo: Reach in Halo 4, Halo Wars, Halo: Spartan Assault in še dve igri, ki še nista bili izdani.

Novo!!: Planet in Halo (franšiza) · Poglej več »

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Novo!!: Planet in Hannes Olof Gösta Alfvén · Poglej več »

Haron (razločitev)

Háron ima več pomenov.

Novo!!: Planet in Haron (razločitev) · Poglej več »

HD 74156

HD 74156 je rumena pritlikavka (spektralni tip G0V) v ozvezdju Vodne kače, ki je od nas oddaljena 210 svetlobnih let.

Novo!!: Planet in HD 74156 · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Planet in Heliocentrični model · Poglej več »

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.

Novo!!: Planet in Heraklit Pontski · Poglej več »

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Novo!!: Planet in Herman Koroški · Poglej več »

Hermann Carl Vogel

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Planet in Hermann Carl Vogel · Poglej več »

Hidrosfera

Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.

Novo!!: Planet in Hidrosfera · Poglej več »

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Novo!!: Planet in Himalaja · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Planet in Hiparh · Poglej več »

Hipoteza o Gaji

Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Novo!!: Planet in Hipoteza o Gaji · Poglej več »

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Novo!!: Planet in Hitrost gravitacije · Poglej več »

Hodograf

gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.

Novo!!: Planet in Hodograf · Poglej več »

Hondrula

Hondrule v hondritu Grassland. Za primerjavo je dodamo milimetersko merilo. Hondrula je okroglo zrno, ki ga lahko najdemo v hondritih.

Novo!!: Planet in Hondrula · Poglej več »

Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

Novo!!: Planet in Ibn aš-Šatir · Poglej več »

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Novo!!: Planet in Ibn Junis · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Planet in Immanuel Kant · Poglej več »

In the Line of Duty (Zvezdna vrata SG-1)

In the Line od Duty je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill z ekipo SG-1 odpravi na planet Nasya, da bi rešil preživele v boju z Goa'uldi.

Novo!!: Planet in In the Line of Duty (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Indigo

Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.

Novo!!: Planet in Indigo · Poglej več »

Insolacija

Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta.

Novo!!: Planet in Insolacija · Poglej več »

Interakcija (fizika)

Interakcija (soodvisnost) je osnovni fizikalni mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega.

Novo!!: Planet in Interakcija (fizika) · Poglej več »

Into the Fire (Zvezdna vrata SG-1)

Into the Fire je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri so Carterjeva, Daniel in O'Neill še vedno ujeti na Hathorinem planetu.

Novo!!: Planet in Into the Fire (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Irwin Ira Shapiro

Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Planet in Irwin Ira Shapiro · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Planet in Isaac Newton · Poglej več »

Ismael Bullialdus

Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.

Novo!!: Planet in Ismael Bullialdus · Poglej več »

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Novo!!: Planet in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »

Izmišljeno vesolje

Lymana Franka Bauma Izmíšljeno vesólje ali izmíšljeni svét je izmišljeno okolje, v katerem se dogaja zgodba leposlovnega dela in ima dosledno opisane lastnosti elementov, kot so geografija, zgodovina idr.

Novo!!: Planet in Izmišljeno vesolje · Poglej več »

James Craig Watson

James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Planet in James Craig Watson · Poglej več »

James Ferguson (ameriški astronom)

James Ferguson, ameriški astronom in inženir škotskega rodu, * 31. avgust 1797, grofija Perthshire, Škotska, † 26. september 1867, Washington, ZDA.

Novo!!: Planet in James Ferguson (ameriški astronom) · Poglej več »

James Walter Christy

James Walter Christy, ameriški astronom, * 15.

Novo!!: Planet in James Walter Christy · Poglej več »

Janez Jurij Hočevar

Janez Jurij Hočevar (tudi Hozhevar, Gottscheer, Gottseer), slovenski skladatelj, glasbenik, pravnik, sodnik in astronom, * 2. oktober 1656, Novo mesto, † 22. avgust 1714, Ljubljana.

Novo!!: Planet in Janez Jurij Hočevar · Poglej več »

Jean Elias Benjamin Valz

Jean Elias Benjamin Valz, francoski astronom, * 22. maj 1787, Nîmes, Francija, † 22. april 1867.

Novo!!: Planet in Jean Elias Benjamin Valz · Poglej več »

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Novo!!: Planet in Jeremiah Horrocks · Poglej več »

Johan Oskar Backlund

Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Planet in Johan Oskar Backlund · Poglej več »

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Planet in Johann Elert Bode · Poglej več »

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Novo!!: Planet in Johann Franz Encke · Poglej več »

Johann Gottfried Galle

Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.

Novo!!: Planet in Johann Gottfried Galle · Poglej več »

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Planet in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Johannes Campanus

Johannes Campanus (znan tudi kot Campanus iz Novare in podobno), italijanski matematik, astronom in astrolog, * 1220, Novara, Italija, † 1296, Viterbo, Italija.

Novo!!: Planet in Johannes Campanus · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Novo!!: Planet in Johannes Kepler · Poglej več »

Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Novo!!: Planet in Johannes Stöffler · Poglej več »

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Novo!!: Planet in John Flamsteed · Poglej več »

Josef Allen Hynek

Josef Allen Hynek, ameriški astronom, astrofizik, profesor in ufolog, * 1. maj 1910, Chicago, Illinois, ZDA, † 27. april 1986, Scottsdale, Arizona, ZDA.

Novo!!: Planet in Josef Allen Hynek · Poglej več »

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Novo!!: Planet in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande · Poglej več »

Joseph Louis François Bertrand

Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.

Novo!!: Planet in Joseph Louis François Bertrand · Poglej več »

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Novo!!: Planet in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »

Južna polobla

Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu. južnega tečaja. Júžna pólóbla (ali júžna hemisfêra) je del planeta, ki leži južno od njegovega ekvatorja.

Novo!!: Planet in Južna polobla · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Planet in Jupiter · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Novo!!: Planet in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Planet in Jurij Vega · Poglej več »

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Novo!!: Planet in Kalip · Poglej več »

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Novo!!: Planet in Kalisto (luna) · Poglej več »

Kalius

Kalius je prvenec slovenskega pisatelja Urbana Klančnika.

Novo!!: Planet in Kalius · Poglej več »

Kam je izginila Ema Lauš

Kam je izginila Ema Lauš je znanstvenofantastični roman Vida Pečjaka, ki je nastal leta 1980.

Novo!!: Planet in Kam je izginila Ema Lauš · Poglej več »

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Novo!!: Planet in Kartografija · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Planet in Kemijski element · Poglej več »

Kepler-11

Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.

Novo!!: Planet in Kepler-11 · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Novo!!: Planet in Keplerjevi zakoni · Poglej več »

KIC 8462852

KIC 8462852.

Novo!!: Planet in KIC 8462852 · Poglej več »

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Novo!!: Planet in Kidinu · Poglej več »

Kit (ozvezdje)

Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.

Novo!!: Planet in Kit (ozvezdje) · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Novo!!: Planet in Klasična mehanika · Poglej več »

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Novo!!: Planet in Komet Hale-Bopp · Poglej več »

Komet SWAN

Komet SWAN ali C/2006 M4 je komet, ki sta ga proti koncu junija 2006 neodvisno odkrila Robert D. Matson iz Kalifornije in Michael Mattiazzo iz mesta Adeleide v Južni Avstraliji.

Novo!!: Planet in Komet SWAN · Poglej več »

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Novo!!: Planet in Konjunkcija (astronomija) · Poglej več »

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str. 809 Konstantin Edvardovič Ciolkovski (rusko Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский), ruski matematik, fizik, letalski, raketni konstruktor, inženir, pedagog in pisatelj, * 17. september 1857, Iževskoje, Rjazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj republika Udmurtija, Rusija), † 19. september 1935, Kaluga, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Planet in Konstantin Edvardovič Ciolkovski · Poglej več »

Kovinski vodik

Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.

Novo!!: Planet in Kovinski vodik · Poglej več »

Kras v Evropi

Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.

Novo!!: Planet in Kras v Evropi · Poglej več »

Kroženje kisika

Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).

Novo!!: Planet in Kroženje kisika · Poglej več »

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Novo!!: Planet in Kroženje ogljika · Poglej več »

Kušiar

Abul-Hasan Ibn Laban ben Kušiar ibn Bašahri Džilani, perzijski astronom, matematik in geograf, * 971, Gilan ob Kaspijskem jezeru (sedaj Iran), † 1029, Bagdad, Irak.

Novo!!: Planet in Kušiar · Poglej več »

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Novo!!: Planet in Kvantna gravitacija · Poglej več »

Lava

Tok lave ZDA) Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik.

Novo!!: Planet in Lava · Poglej več »

Learning Curve (Zvezdna vrata SG-1)

Learning Curveje naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill, Teal'c in Daniel v okviru izobraževalnega programa odpravijo na planet Orban.

Novo!!: Planet in Learning Curve (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Ledena prevara

Ledena prevara (v izvirniku Deception Point) je roman ameriškega pisatelja Dana Browna, ki je prvič izšel leta 2001.

Novo!!: Planet in Ledena prevara · Poglej več »

Lehmannova nezveznost

Lehmannina nezveznost je mejno območje v notranjosti Zemlje med tekočim zunanjim jedrom in trdnim notranjim jedrom v globini približno 5.150 km pod površjem planeta.

Novo!!: Planet in Lehmannova nezveznost · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Planet in Leonhard Euler · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Planet in Leto · Poglej več »

Lewis A. Swift

Lewis A. Swift, ameriški astronom, * 20. februar 1820, Okrožje Monroe, New York, ZDA, † 5. januar 1913.

Novo!!: Planet in Lewis A. Swift · Poglej več »

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Novo!!: Planet in Litosfera · Poglej več »

Ljudje (oblikovalski studio)

Ljudje je slovenski oblikovalski studio, ki ustanovljen leta 2012.

Novo!!: Planet in Ljudje (oblikovalski studio) · Poglej več »

Lovejevo število

Lovejeva števila h, k in l so brezrazsežni parametri, ki merijo togost planetarnega telesa in občutljivost spremembe njegove oblike ob delovanju plimskih sil.

Novo!!: Planet in Lovejevo število · Poglej več »

Lunina tirnica

Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.

Novo!!: Planet in Lunina tirnica · Poglej več »

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Novo!!: Planet in Magnetosfera · Poglej več »

Magnituda (astronomija)

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.

Novo!!: Planet in Magnituda (astronomija) · Poglej več »

Mahabharata

(devanāgarī: महाभारत)) je eden od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, drugi je Ramajana. Mahabharata je osrednje delo hinduizma in s tem izjemno pomembno kulturno izročilo Indijske podceline. Poleg epične pripovedi o Bitki pri Kurkšetri in o usodi princev Kaurava in Pandava vsebuje Mahabharata filozofske in verske teme, kot na primer pogovor o štirih "ciljih življenja" - tako imenovanih purušartah (12.161). Med temeljnimi deli in pesnitvami Mahabharate je najti Bhagavad Gito, zgodbo o Damajanti, skrajšano različico Ramajane in Rišjasringa, ki se pogosto štejejo za samostojna dela. Mahabharata je najdaljši ep sveta, opisujejo ga kot "najdaljšo pesem, kar so jih kdajkoli spesnili". V najdaljši inačici jo sestavlja 100,000 šlok ali več kot 200,000 posameznih vrstic (šloka je kuplet, to je, sestavljata jo dve vrstici), in dolgih proznih delov. S svojo dolžino okoli 1.8 milijon besed je Mahabharata okoli štirikrat daljša od Ramajane ali okoli desetkrat daljša od skupne dolžine Iliade in Odiseje. W. J. Johnson je primerjal pomen Mahabharate za civilizacijo s pomenom Biblije, grških dram, Korana, del Shakespearea, Homerja.

Novo!!: Planet in Mahabharata · Poglej več »

Makemake

Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Planet in Makemake · Poglej več »

Malo telo Osončja

Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….

Novo!!: Planet in Malo telo Osončja · Poglej več »

Mariner 1

raketo nosilko Atlas-Agena 5 z izstrelitvene ploščadi 12 Kennedyjevega vesoljskega središča Mariner 1 je bilo prvo vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Novo!!: Planet in Mariner 1 · Poglej več »

Mariner 10

Sonda Mariner 10. raketo nosilko Atlas-Centaur (#34). Mariner 10 je bila zadnja medplanetarna vesoljska sonda v Nasinem vesoljskem Programu Mariner, ki je obletela planet Merkur leta 1975.

Novo!!: Planet in Mariner 10 · Poglej več »

Mariner 2

Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Novo!!: Planet in Mariner 2 · Poglej več »

Mariner 3

Prvi posnetek površja Marsa, posnet z Marinerja 4 Mariner 3 in 4 sta bili enaki vesoljski plovili v Nasinem medplanetarnemu Programu Mariner, zgrajeni za prvi prelet planeta Mars.

Novo!!: Planet in Mariner 3 · Poglej več »

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Novo!!: Planet in Mariner 4 · Poglej več »

Mariner 9

raketo nosilko Atlas-Centaur (#23) Mariner 9 je bila Nasina medplanetarna vesoljska sonda iz Programa Mariner.

Novo!!: Planet in Mariner 9 · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Planet in Mars · Poglej več »

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Novo!!: Planet in Mars (mitologija) · Poglej več »

Mars (razločitev)

Mars ima danes več pomenov.

Novo!!: Planet in Mars (razločitev) · Poglej več »

Martin Behaim

Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29. julij 1507, Lizbona, Portugalska.

Novo!!: Planet in Martin Behaim · Poglej več »

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Novo!!: Planet in Matematična geografija · Poglej več »

Maternal Instinct (Zvezdna vrata SG-1)

Maternal Instinct je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri v štab SG prispe Bra'tac in prosi za zdravniško pomoč.

Novo!!: Planet in Maternal Instinct (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Medsebojna delitev

Medsebojna delitev je princip, ki se prvenstveno nanaša na drugačno, bolj pravično delitev ključnih dobrin, ki so potrebne (so ključnega pomena) za zadovoljevanje potreb vseh prebivalcev planeta, tako danes kot v prihodnosti.

Novo!!: Planet in Medsebojna delitev · Poglej več »

Melanholija I.

Melanholija I je velika grafika iz leta 1514 nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja.

Novo!!: Planet in Melanholija I. · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Planet in Merkur · Poglej več »

Message in a Bottle (Zvezdna vrata SG-1)

Message in a Bottle je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill in njegovi kolegi med raziskovanjem umrlega planeta najdejo nebesno telo, ki oddaja elektromagnetne signale.

Novo!!: Planet in Message in a Bottle (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Planet in Meteorit · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Planet in Mezopotamija · Poglej več »

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Novo!!: Planet in Michel Hénon · Poglej več »

Mikroplankton

Mikroplankton je plankton v velikosti 0,06 do 0,5mm.

Novo!!: Planet in Mikroplankton · Poglej več »

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Novo!!: Planet in Milutin Milanković · Poglej več »

Mira (zvezda)

AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.

Novo!!: Planet in Mira (zvezda) · Poglej več »

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Novo!!: Planet in Mokra kemija · Poglej več »

Načelo povprečnosti

Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.

Novo!!: Planet in Načelo povprečnosti · Poglej več »

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Novo!!: Planet in Naburimani · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Planet in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Planet in Naklon tira · Poglej več »

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Novo!!: Planet in Narava · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Novo!!: Planet in Naravni satelit · Poglej več »

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Novo!!: Planet in Naseljivi planet · Poglej več »

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.

Novo!!: Planet in Nasir at-Tusi · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Novo!!: Planet in Navidezni sij · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Planet in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Planet in Nebesno telo · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Planet in Nebo · Poglej več »

Need (Zvezdna vrata SG-1)

Need je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri med raziskovanjem planeta P3R 636 ekipa SG-1 naleti na četo bojevnikov Jaffa in na slavnostne duhovnike, ki skozi zvezdna vrata nesejo dragocen zaklad Goa'uldov.

Novo!!: Planet in Need (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Nejeverni robot

Nejeverni robot (izvirno v angleščini Reason) je kratka znanstvenofantastična zgodba ruskega pisatelja Isaaca Asimova.

Novo!!: Planet in Nejeverni robot · Poglej več »

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Novo!!: Planet in Nepravilni satelit · Poglej več »

Nepremagljiva

Nepremagljiva (izvirno Niezwyciężony) je znanstveno fantastični roman poljskega pisatelja Stanisława Lema, napisan leta 1963 in izdan leto pozneje.

Novo!!: Planet in Nepremagljiva · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Planet in Neptun · Poglej več »

New Ground (Zvezdna vrata SG-1)

New Ground je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se SG-1 odpravi na planet Bedrosia.

Novo!!: Planet in New Ground (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Novo!!: Planet in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Novo!!: Planet in Nezemeljsko življenje · Poglej več »

Nilakantha Somayaji

Keļallur Nilakantha Somayaji ali Keļallur Comatiri, indijski matematik, astronom in filozof, * 14. junij 1444, Tirur, Kerala, † 1544, neznano.

Novo!!: Planet in Nilakantha Somayaji · Poglej več »

Nočna fotografija

Nočna fotografija je izraz, ki se uporablja za fotografsko tehniko, pri kateri se običajno fotografira zunaj med mrakom in zarjo.

Novo!!: Planet in Nočna fotografija · Poglej več »

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Novo!!: Planet in Nutacija · Poglej več »

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Novo!!: Planet in Oblak · Poglej več »

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Novo!!: Planet in Oblika Zemlje · Poglej več »

Obraz na Marsu

Obraz na Marsu je velika tvorba na površini Marsa v območju Kidonija.

Novo!!: Planet in Obraz na Marsu · Poglej več »

Observatorij Berlin

Observatorij Berlin Observatorij Berlin Observatorij Berlin (tudi Berlinski observatorij) (koda IAU 548 Berlin) je astronomski observatorij v Nemčiji.

Novo!!: Planet in Observatorij Berlin · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Planet in Ocean · Poglej več »

Oceanska kotlina

V hidrologiji je lahko oceanska kotlina kjerkoli na Zemlji, ki je zalita z morsko vodo, vendar je geološko oceanska kotlina velika geološka kotlina pod morsko gladino.

Novo!!: Planet in Oceanska kotlina · Poglej več »

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Novo!!: Planet in Oceanski tok · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Planet in Ogljik · Poglej več »

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Novo!!: Planet in Ogljikovodik · Poglej več »

Oinopid

Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Novo!!: Planet in Oinopid · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: Planet in Okultacija · Poglej več »

One False Step (Zvezdna vrata SG-1)

One False Step je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri mora ekipa SG-1 poiskati ponesrečeno letalo na planetu s prijaznimi in preprostimi prebivalci.

Novo!!: Planet in One False Step (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Novo!!: Planet in Oortov oblak · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Novo!!: Planet in Opozicija (astronomija) · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: Planet in Orbitalna perioda · Poglej več »

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Novo!!: Planet in Orbitalna resonanca · Poglej več »

Osmi potnik

Osmi potnik (v izvirniku, dobesedno »Tujec« ali »Nezemljan«) je znanstvenofantastična grozljivka režiserja Ridleyja Scotta, ki je izšla leta 1979 v distribuciji 20th Century Fox.

Novo!!: Planet in Osmi potnik · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Planet in Osončje · Poglej več »

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Planet in Otto Struve · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Planet in Ozračje · Poglej več »

Pachamama

Kip Pachamame v Córdobi (Argentina) Pachamama je izraz, ki izvira iz jezika quechua.

Novo!!: Planet in Pachamama · Poglej več »

Padavine

pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.

Novo!!: Planet in Padavine · Poglej več »

Papež Silvester II.

Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Novo!!: Planet in Papež Silvester II. · Poglej več »

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Novo!!: Planet in Parhelij · Poglej več »

Past and Present (Zvezdna vrata SG-1)

Past and Present je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se SG-1 odpravi na planet, na katerem prebivalci trpijo za hudo izgubo spomina.

Novo!!: Planet in Past and Present (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Pastirski satelit

Saturnov pastirski satelit Prometej. Viden je njegov vpliv na snov v obroču. Pastirski satelit je naravni satelit, ki s svojim delovanjem preprečuje razpršitev obročev (prstanov), ki planet obdajajo.

Novo!!: Planet in Pastirski satelit · Poglej več »

Pavel Karlovič Šternberg

Pavel Karlovič Šternberg, ruski astronom, revolucionar, boljševik in državnik, * 2. april 1865, Orjol, Ruski imperij (danes Rusija), † 1. februar 1920, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Novo!!: Planet in Pavel Karlovič Šternberg · Poglej več »

Peščeni planet

Peščeni planet (v izvirniku Dune) je znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Franka Herberta, ki je izšel leta 1965 pri založbi Chilton Books.

Novo!!: Planet in Peščeni planet · Poglej več »

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Planet in Percival Lowell · Poglej več »

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Novo!!: Planet in Philippe de La Hire · Poglej več »

Philippe van Lansberge

Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.

Novo!!: Planet in Philippe van Lansberge · Poglej več »

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Novo!!: Planet in Philosophiae naturalis principia mathematica · Poglej več »

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Novo!!: Planet in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »

Pioneer 10

Izstrelitev sonde Pioneer 10 Plošča s Pioneerja 10 Pioneer 10 (tudi Pioneer F) je Nasina vesoljska sonda, ki je bila izstreljena 2. marca 1972 z raketo nosilko Atlas-Centaur.

Novo!!: Planet in Pioneer 10 · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Novo!!: Planet in Pitagora · Poglej več »

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Novo!!: Planet in Pitagorejstvo · Poglej več »

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Novo!!: Planet in Planetarna diferenciacija · Poglej več »

Planetarna geologija

Planetarna geologija (znana tudi kot astrogeologija ali eksogeologija) je vrsta planetologije, ki se ukvarja z geologijo nebesnih teles, kot so planeti in njihove lune ter asteroidov, kometov in meteoritov.

Novo!!: Planet in Planetarna geologija · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Planet in Planetarna meglica · Poglej več »

Planetna faza

Planetna faza je pojem, ki se uporablja za opis velikosti osvetljenega dela planeta, kot ga vidi opazovalec.

Novo!!: Planet in Planetna faza · Poglej več »

Planetni obroč

Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.

Novo!!: Planet in Planetni obroč · Poglej več »

Planetni sestav

Planetni sestav oz.

Novo!!: Planet in Planetni sestav · Poglej več »

Planetoid

Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.

Novo!!: Planet in Planetoid · Poglej več »

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Novo!!: Planet in Planetologija · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Planet in Plimska sila · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Novo!!: Planet in Plinasti orjak · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Planet in Pluton · Poglej več »

Podspol

Pòdspòl je slovnična lastnost samostalniške besede, ki zajema 2 kategoriji: živost in človeškost.

Novo!!: Planet in Podspol · Poglej več »

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Novo!!: Planet in Porazdelitev mase · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Planet in Pot · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Planet in Prasevanje · Poglej več »

Pravični delež

Pravíčni délež (ali fair division) pomeni, da sme vsaka država porabiti tolikšen delež planetarnih virov (dobrin), kolikršen je delež njenega prebivalstva glede na celotno človeško populacijo.

Novo!!: Planet in Pravični delež · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Planet in Precesija enakonočij · Poglej več »

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Novo!!: Planet in Prehod Venere · Poglej več »

Prisoners (Zvezdna vrata SG-1)

Prisoners je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill z ekipo raziskuje na videz nepomemben planet.

Novo!!: Planet in Prisoners (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Program Mariner

Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.

Novo!!: Planet in Program Mariner · Poglej več »

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Novo!!: Planet in Program Viking · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Planet in Prostor-čas · Poglej več »

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Novo!!: Planet in Prve visoke civilizacije · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Novo!!: Planet in Ptolemaj · Poglej več »

Pulzarjev planet

Umetnikova predstava sistema planetov pri PSR B1257+12 Pulzarjev planet je vrsta planeta, ki kroži okoli pulzarja ali hitro vrteče se nevtronske zvezde.

Novo!!: Planet in Pulzarjev planet · Poglej več »

Raeljansko gibanje

Raeljansko gibanje je religija, ustanovljena leta 1974 s strani Claude Vorilhona, poznanega kot Raël.

Novo!!: Planet in Raeljansko gibanje · Poglej več »

Rahu

Kip Rahuja Rahu je sanskrtski izraz, ki pomeni prijemalec.

Novo!!: Planet in Rahu · Poglej več »

Razvrščanje meteoritov

Razvrščanje meteoritov je združevanje (klasifikacija) meteoritov v skupine, ki bi naj imele skupen izvor v enem starševskem nebesnem telesu.

Novo!!: Planet in Razvrščanje meteoritov · Poglej več »

Reducirana masa

Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.

Novo!!: Planet in Reducirana masa · Poglej več »

Referenčna ravnina

Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.

Novo!!: Planet in Referenčna ravnina · Poglej več »

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Novo!!: Planet in Regiomontan · Poglej več »

Regolit

granulitne kamnine Regolit (regos (ῥῆγος), »odeja« in litos (λίθος), »skala«) je rahla, heterogena plast materiala, ki se nalaga na izpostavljeni površini kamnine.

Novo!!: Planet in Regolit · Poglej več »

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Novo!!: Planet in Rocheva meja · Poglej več »

Ruska znanstvena fantastika

Znanstvena fantastika v ruskem jeziku (ру́сская нау́чная фанта́стика) je doživela svojo zlato dobo v 1960-ih.

Novo!!: Planet in Ruska znanstvena fantastika · Poglej več »

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Novo!!: Planet in Samarkand · Poglej več »

Sarpanit

Sarpanit ali Sarpanitu je bila babilonska boginja mati in žena glavnega boga Marduka.

Novo!!: Planet in Sarpanit · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Planet in Saturn · Poglej več »

Scorched Earth (Zvezdna vrata SG-1)

Scorched Earth je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se je, zahvaljujoč ekipi SG-1, civilizacija Enkaranov uspešno preselila na planet, na katerem so varni pred Goa'uldi.

Novo!!: Planet in Scorched Earth (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Sekstant (ozvezdje)

Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom.

Novo!!: Planet in Sekstant (ozvezdje) · Poglej več »

Sekularna resonanca

Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.

Novo!!: Planet in Sekularna resonanca · Poglej več »

Seth (Zvezdna vrata SG-1)

Sethje naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri Samanthin oče Jacob prosi ekipo SG-1, naj mu pomaga najti starodavnega skega lorda Setha, za katerega sumi, da se skriva na Zemlji.

Novo!!: Planet in Seth (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Novo!!: Planet in Seth Barnes Nicholson · Poglej več »

Severna polobla

Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.

Novo!!: Planet in Severna polobla · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Planet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Planet in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Novo!!: Planet in Seznam planetov v osončju · Poglej več »

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Novo!!: Planet in Seznam teles v Osončju po masi · Poglej več »

Seznam teles v Osončju po polmeru

V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.

Novo!!: Planet in Seznam teles v Osončju po polmeru · Poglej več »

Seznam zvezd v Andromedi

To je seznam pomembnejših zvezd v ozvezdju Andromeda.

Novo!!: Planet in Seznam zvezd v Andromedi · Poglej več »

Seznam zvezd v Velikem medvedu

To je seznam vseh zaznamovanih zvezd v ozvezdju Velikega medveda razvrščenih po svetlosti.

Novo!!: Planet in Seznam zvezd v Velikem medvedu · Poglej več »

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Planet in Sferna astronomija · Poglej več »

Sha're

Sha're (sprva imenovana Shau'ri) je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.

Novo!!: Planet in Sha're · Poglej več »

Shades of Grey (Zvezdna vrata SG-1)

Shades of Grey je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se ekipa SG-1 odpravi na planet Tollan, da bi tam posredovali pri kupčiji z orožjem.

Novo!!: Planet in Shades of Grey (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Show and Tell (Zvezdna vrata SG-1)

Show and Tell je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri na poveljstvo Zvezdnih vrat pride deček, ki trdi, da je pripadnik rase nevidnih Reetoujev.

Novo!!: Planet in Show and Tell (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Novo!!: Planet in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »

Simon Marij

Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.

Novo!!: Planet in Simon Marij · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Novo!!: Planet in Simon Newcomb · Poglej več »

Singularity (Zvezdna vrata SG-1)

Singularity je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ekipa SG-1 odpotuje skozi zvezdna vrata na planet P8X987, kjer namerava opazovati in preučiti črno luknjo.

Novo!!: Planet in Singularity (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.

Novo!!: Planet in Sirij · Poglej več »

Sizigij (astronomija)

work.

Novo!!: Planet in Sizigij (astronomija) · Poglej več »

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Novo!!: Planet in Skorja (geologija) · Poglej več »

Smallville (TV-serija)

Smallville (izvirno Smallville) je ameriška znanstveno fantastična drama, ki jo je premierno prikazal The WB 16. oktobra 2001.

Novo!!: Planet in Smallville (TV-serija) · Poglej več »

Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Novo!!: Planet in Solarna konstanta · Poglej več »

Solitudes (Zvezdna vrata SG-1)

Solitudes je 18.

Novo!!: Planet in Solitudes (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Sončev dvojček

Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.

Novo!!: Planet in Sončev dvojček · Poglej več »

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Novo!!: Planet in Sončev obrat · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Planet in Sončeva masa · Poglej več »

Sosigen Peripatetik

Sosigen Peripatetik (Sosigénes ho Peripatetikós), starogrški filozof, živel okoli leta 150.

Novo!!: Planet in Sosigen Peripatetik · Poglej več »

Sotirni satelit

Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo.

Novo!!: Planet in Sotirni satelit · Poglej več »

Spirits (Zvezdna vrata SG-1)

Spirits je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ekipa SG-1 na planetu PXY 887 odkrije nov element, trinij.

Novo!!: Planet in Spirits (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Sploščeni sferoid

Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.

Novo!!: Planet in Sploščeni sferoid · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Novo!!: Planet in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.

Novo!!: Planet in Spodnji in zgornji planeti · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Novo!!: Planet in Stari Egipt · Poglej več »

Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.

Novo!!: Planet in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu · Poglej več »

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Novo!!: Planet in Struktura Zemlje · Poglej več »

Superman

Superman je izmišljena oseba, nezemeljski superheroj z nadnaravnimi sposobnostmi, a človeško postavo, ki nastopa v stripih ameriške založbe DC Comics.

Novo!!: Planet in Superman · Poglej več »

Svet (razločitev)

Svet - Zemlja v projekciji Svet (izg.: svét) je lahko.

Novo!!: Planet in Svet (razločitev) · Poglej več »

Težiščni dinamični čas

Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.

Novo!!: Planet in Težiščni dinamični čas · Poglej več »

Težiščni koordinatni čas

Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.

Novo!!: Planet in Težiščni koordinatni čas · Poglej več »

Težko je biti bog (film, 1989)

Težko je biti bog je sovjetsko-rusko-zahodnonemški znanstvenofantastični film režiserja Petra Fleischmanna in prva ekranizacija istoimenskega romana (Трудно быть богом) bratov Strugacki iz leta 1964.

Novo!!: Planet in Težko je biti bog (film, 1989) · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Planet in Težnost · Poglej več »

Teba (luna)

Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.

Novo!!: Planet in Teba (luna) · Poglej več »

Tektonska plošča

Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).

Novo!!: Planet in Tektonska plošča · Poglej več »

The Broca Divide (Zvezdna vrata SG-1)

The Broca Divide je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill z ekipo skozi zvezdna vrata odpravi na planet P3X797, kjer odkrijejo svet, razdeljen na svetlo in temno stran.

Novo!!: Planet in The Broca Divide (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

The First Commandment (Zvezdna vrata SG-1)

The First Commandment je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill z ekipo SG-1 odpravi skozi zvezdna vrata, da bi našel izgubljeno ekipo SG-9.

Novo!!: Planet in The First Commandment (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

The First Ones (Zvezdna vrata SG-1)

The First Ones je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri Daniel med arheološkim izkopavanjem na planetu P3X 888 odkrije starodavnega simbiota Goa'uldov.

Novo!!: Planet in The First Ones (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

The Gamekeeper (Zvezdna vrata SG-1)

The Gamekeeper je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill z ekipo SG-1 odpotuje na planet P7J989, kjer odkrije čudovit vrt in kupolo, polno čudnih kovinskih stolov.

Novo!!: Planet in The Gamekeeper (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

The Light (Zvezdna vrata SG-1)

The Light je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri eden od članov zvezdnih vrat naredi samomor, trije drugi, vključno z Danielom, pa so na robu preživetja.

Novo!!: Planet in The Light (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

The Nox (Zvezdna vrata SG-1)

The Nox je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se zaradi vladnega pritiska po odkritju najbolj razvitih tehnologij, O'Neill s skupino odpravi na planet, kjer naj bi živela bitja Fenri, ki imajo nadnaravno moč, da postanejo nevidna.

Novo!!: Planet in The Nox (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

The Other Side (Zvezdna vrata SG-1)

The Other Side je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, kjer po več nepričakovanih aktivacijah zvezdnih vrat s štabom zvezdnih vrat vspostavi stik Alar, predstavnik planeta Euronda.

Novo!!: Planet in The Other Side (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

The Serpent's Venom (Zvezdna vrata SG-1)

The Serpent's Venom je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri Teal’c na planetu Chulak postane ujetnik Goa'uldov.

Novo!!: Planet in The Serpent's Venom (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

The Tok'ra (Zvezdna vrata SG-1)

The Tok'ra je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ima poveljnica Carterjeva zelo žive sanje, v katerih gleda skozi oči Jolinarja, pripadnika Tok're, uporniških Goa'uldov, ki se je, preden je umrl, za kratek čas naselil v njenem telesu.

Novo!!: Planet in The Tok'ra (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Theodor Johan Christian Ambders Brorsen

Spominska plošča na steni gradu v Žamberku, Češka Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, danski astronom, * 29. julij 1819, Nordborg, Danska, † 31. marec 1895.

Novo!!: Planet in Theodor Johan Christian Ambders Brorsen · Poglej več »

Theodor von Oppolzer

Theodor von Oppolzer, avstrijski astronom in matematik, * 26. oktober 1841, Praga, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 26. december 1886, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Planet in Theodor von Oppolzer · Poglej več »

There But For the Grace of God (Zvezdna vrata SG-1)

There But For the Grace of God je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri med raziskovanjem planeta P3R 233 Daniel odkrije ploščo, ki se spremeni v ogledalo.

Novo!!: Planet in There But For the Grace of God (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Thor's Chariot (Zvezdna vrata SG-1)

Thor's Chariot je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri Goa'uldi napadejo Cimmerio, O'Neill s svojo ekipo pristane na tem planetu.

Novo!!: Planet in Thor's Chariot (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Thor's Hammer (Zvezdna vrata SG-1)

Thor's Hammer je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri mora O'Neill najti zaveznike v boju proti Goa'uldom.

Novo!!: Planet in Thor's Hammer (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Novo!!: Planet in Timoharis · Poglej več »

Tin Man (Zvezdna vrata SG-1)

Tin Man je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill z ekipo pristane na planetu P3X-989, kjer se ujamejo v elektronsko past in izgubijo zavest.

Novo!!: Planet in Tin Man (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Planet in Tir · Poglej več »

Tirna hitrost

Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.

Novo!!: Planet in Tirna hitrost · Poglej več »

Tisserandov parameter

Tisserandov parameter ali Tisserandova invarianta je kombinacija elementov tira v problemu treh teles.

Novo!!: Planet in Tisserandov parameter · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Novo!!: Planet in Točkasto telo · Poglej več »

Touchstone (Zvezdna vrata SG-1)

Touchstone je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri neznana ekipa pod lažnim imenom SG-1 s planeta Madrona ukrade kamen, ki na planetu ureja vreme.

Novo!!: Planet in Touchstone (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Trilobiti

Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.

Novo!!: Planet in Trilobiti · Poglej več »

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Novo!!: Planet in Triton (luna) · Poglej več »

Trojanski satelit

sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.

Novo!!: Planet in Trojanski satelit · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Planet in Tycho Brahe · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Planet in Ubežna hitrost · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Planet in Udarni krater · Poglej več »

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.

Novo!!: Planet in Ulug Beg · Poglej več »

Upgrades (Zvezdna vrata SG-1)

Upgrades je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri bi Anise, nova Tok'ra odposlanka na Zemlji, rada, da štab zvezdnih vrat testira skrivnostno napravo, ki so jo našli med ruševinami nekega oddaljenega planeta.

Novo!!: Planet in Upgrades (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Planet in Uran (planet) · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Planet in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Urgo (Zvezdna vrata SG-1)

Urgo je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se posadka SG-1 odpravi na planet, ki je pravi paradiž, takoj po vstopu v zvezdna vrata pa se ekipa spet znajde v štabu.

Novo!!: Planet in Urgo (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Novo!!: Planet in Velika rdeča pega · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Planet in Venera · Poglej več »

Venera (razločitev)

Venera je lahko.

Novo!!: Planet in Venera (razločitev) · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Planet in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski observatorij

Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.

Novo!!: Planet in Vesoljski observatorij · Poglej več »

Vesoljski polet

Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.

Novo!!: Planet in Vesoljski polet · Poglej več »

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Novo!!: Planet in Vesto Melvin Slipher · Poglej več »

Vezavna energija

V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.

Novo!!: Planet in Vezavna energija · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Planet in Vidni spekter · Poglej več »

Vostok 1

Vostok 1 (Vzhod 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Novo!!: Planet in Vostok 1 · Poglej več »

Voyager 1

Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.

Novo!!: Planet in Voyager 1 · Poglej več »

Vozelna precesija

Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.

Novo!!: Planet in Vozelna precesija · Poglej več »

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Novo!!: Planet in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »

Vulkanski asteroid

Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).

Novo!!: Planet in Vulkanski asteroid · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Novo!!: Planet in Vztrajnostni moment · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Planet in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Watergate (Zvezdna vrata SG-1)

Watergate je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri pride v štabu SG-1 do preplaha, saj se portal zvezdnih vrat noče odpreti, zaradi česar ostane v nezemeljskem svetu ujetih več SG-ekip.

Novo!!: Planet in Watergate (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Novo!!: Planet in William Gilbert · Poglej več »

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Novo!!: Planet in William Henry Pickering · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Planet in William Herschel · Poglej več »

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Novo!!: Planet in William Weber Coblentz · Poglej več »

Window of Opportunity (Zvezdna vrata SG-1)

Window of Opportunity je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri SG-1 odide na planet kjer so nekoč prebivali Ancienti, vendar je sedaj zapuščen.

Novo!!: Planet in Window of Opportunity (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Novo!!: Planet in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Novo!!: Planet in Zemeljski planet · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Planet in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Planet in Zemlja · Poglej več »

Zemljin približek

Zemljin približek ali tudi Zemljin dvojček in planet podoben Zemlji (in Twin Earth, Earth Twin, Second Earth, Alien Earth, Earth 2 ali Earth-like planet)) je planet ali naravni satelit, ki ima značilnosti podobne našemu planetu - Zemlji. Takšen planet je možen kandidat za naselitev in s tem za širitev in ohranitev zemeljskega življenja v primeru globalne katastrofe. Eno od najučinkovitejših meril je velikost, saj so planeti velikosti Zemlje verjetno po naravi zemeljski in zaradi svoje mase sposobni vzdrževati dovolj veliko atmosfero. Predvsem nas zanimajo polmer, masa in temperatura planetov in naravnih satelitov, ki jih primerjamo z Zemljo. Znani najbližji našemu planetu so naslednji planeti in naravna satelita.

Novo!!: Planet in Zemljin približek · Poglej več »

Zgodovina arkanarskega pokola

Zgodovina arkanarskega pokola (izvirno) je bodoči ruski znanstvenofantastični film režiserja Alekseja Jurjeviča Germana in druga ekranizacija romana Težko je biti bog (Трудно быть богом) bratov Strugacki iz leta 1964.

Novo!!: Planet in Zgodovina arkanarskega pokola · Poglej več »

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Novo!!: Planet in Zgodovina biologije · Poglej več »

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Novo!!: Planet in Zgodovina geografije · Poglej več »

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.

Novo!!: Planet in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Novo!!: Planet in Zodiak · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Planet in Zunajosončni planet · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Planet in Zvezda · Poglej več »

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Novo!!: Planet in Zvezda pritlikavka · Poglej več »

Zvezdna vrata (film)

Naslovnica DVD izdaje filma Zvezdna vrata (izvirno angleško Stargate) je znanstvenofantastični film iz leta 1994.

Novo!!: Planet in Zvezdna vrata (film) · Poglej več »

12. junij

12.

Novo!!: Planet in 12. junij · Poglej več »

13. marec

13.

Novo!!: Planet in 13. marec · Poglej več »

14. julij

14.

Novo!!: Planet in 14. julij · Poglej več »

17. oktober

17.

Novo!!: Planet in 17. oktober · Poglej več »

1915

Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Planet in 1915 · Poglej več »

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Planet in 1962 · Poglej več »

1966

1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Planet in 1966 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: Planet in 2006 · Poglej več »

22. april

22.

Novo!!: Planet in 22. april · Poglej več »

22. oktober

22.

Novo!!: Planet in 22. oktober · Poglej več »

23. september

23.

Novo!!: Planet in 23. september · Poglej več »

25. avgust

25.

Novo!!: Planet in 25. avgust · Poglej več »

288 Glavka

288 Glavka (mednarodno ime je 288 Glauke) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Planet in 288 Glavka · Poglej več »

2M1207b

2M1207b je telo z maso planeta, ki kroži okoli rjave pritlikavke 2M1207 v ozvezdju Kentavra okoli 170 svetlobnih let od Zemlje.

Novo!!: Planet in 2M1207b · Poglej več »

90377 Sedna

90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.

Novo!!: Planet in 90377 Sedna · Poglej več »

Preusmerja sem:

Planeti, .

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »