Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Kazalo

482 odnosi: A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1), A Matter of Time (Zvezdna vrata SG-1), Absolute Power, Absolutni izsev, Abul Vefa, Adrasteja (luna), Aflah, Ahondrit, Akcija (fizika), Albatani, Albedo, Albert Marth, Alexis Claude Clairaut, Alhacen, Alkan, Almagest, Amalteja (luna), Ami-Sadukova Venerina tablica, Anaksimen, Anders Johan Lexell, Andrej Perlah, Andromeda (ozvezdje), Antares, Antarktika, Antične rimske merske enote, Antični observatorij Peking, Antoine Darquier de Pellepoix, Antropocentrizem, Apolonij, Apophis (Zvezdna vrata), Apsidna točka, Argument periapside, Arheje, Arhimed, Aristarh, Aryabhata I., Asaph Hall, Asteroid, Astrodinamika, Astrolab, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Astronomski observatorij Beograd, Astronomsko telo, Atmosfera nebesnega telesa, Škrat, Železo, Življenje v oceanih, ... Razširi indeks (432 več) » « Shrink indeks

A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1)

A Hundred Days je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri polkovnik O'Neill in ostali člani ekipe SG-1 navežejo stike s prebivalci majhne vasi na planetu Edora.

Poglej Planet in A Hundred Days (Zvezdna vrata SG-1)

A Matter of Time (Zvezdna vrata SG-1)

A Matter of Time je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri mora ekipa SG-1 rešiti ekipo SG-10 iz črne luknje na planetu P3X 451.

Poglej Planet in A Matter of Time (Zvezdna vrata SG-1)

Absolute Power

Absolute Power je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri mora ekipa SG-1 na planetu Abydos raziskati nenavaden fenomen: vrtinčast peščeni vihar, za katerega se zdi, da izgovarja Danielovo ime.

Poglej Planet in Absolute Power

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Poglej Planet in Absolutni izsev

Abul Vefa

Mohamed al-Buzjani al-Hasib Abul Vefa (perzijsko ابوالوفا محمد بوژگانی), arabski matematik in astronom, * 10. junij 940, Buzjan, pokrajina Korasan, (danes Iran), † 1. julij 998, Bagdad, Irak.

Poglej Planet in Abul Vefa

Adrasteja (luna)

Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Planet in Adrasteja (luna)

Aflah

Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.

Poglej Planet in Aflah

Ahondrit

Millbillillie. Ahondrit je vrsta kamnitih meteoritov, ki so sestavljeni iz snovi, ki je podobna bazaltom.

Poglej Planet in Ahondrit

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Poglej Planet in Akcija (fizika)

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Planet in Albatani

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Poglej Planet in Albedo

Albert Marth

Albert Marth, nemški astronom, * 5. maj 1828, Kolberg, Pomeranija (sedaj Kołobrzeg, Poljska), † 5. avgust 1897, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Planet in Albert Marth

Alexis Claude Clairaut

Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.

Poglej Planet in Alexis Claude Clairaut

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Planet in Alhacen

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Poglej Planet in Alkan

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Planet in Almagest

Amalteja (luna)

Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Planet in Amalteja (luna)

Ami-Sadukova Venerina tablica

Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1.

Poglej Planet in Ami-Sadukova Venerina tablica

Anaksimen

Anaksimén ali Anaksiménes (starogrško: Anaksiménes), starogrški filozof in učenjak, * 585 pr. n. št. (584, 570), Milet, † 525 pr. n. št. (okoli 500, 523, 524, 528, okoli 526).

Poglej Planet in Anaksimen

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Planet in Anders Johan Lexell

Andrej Perlah

Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.

Poglej Planet in Andrej Perlah

Andromeda (ozvezdje)

Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.

Poglej Planet in Andromeda (ozvezdje)

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Poglej Planet in Antares

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Planet in Antarktika

Antične rimske merske enote

Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.

Poglej Planet in Antične rimske merske enote

Antični observatorij Peking

Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.

Poglej Planet in Antični observatorij Peking

Antoine Darquier de Pellepoix

Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.

Poglej Planet in Antoine Darquier de Pellepoix

Antropocentrizem

Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.

Poglej Planet in Antropocentrizem

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Planet in Apolonij

Apophis (Zvezdna vrata)

Apophis je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.

Poglej Planet in Apophis (Zvezdna vrata)

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Planet in Apsidna točka

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Planet in Argument periapside

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Poglej Planet in Arheje

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Planet in Arhimed

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Planet in Aristarh

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Poglej Planet in Aryabhata I.

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Poglej Planet in Asaph Hall

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Planet in Asteroid

Astrodinamika

Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.

Poglej Planet in Astrodinamika

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.

Poglej Planet in Astrolab

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Planet in Astrometrija

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Planet in Astronom

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Planet in Astronomija

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Planet in Astronomska enota

Astronomski observatorij Beograd

četrti po velikosti v Evropi. Astronomski observatorij Beograd (okrajšava AOB; koda IAU 057 Belgrade) je astronomski observatorij v beograjskem parku Zvezdara.

Poglej Planet in Astronomski observatorij Beograd

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Poglej Planet in Astronomsko telo

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Poglej Planet in Atmosfera nebesnega telesa

Škrat

Škrat je literarno-mitološki lik.

Poglej Planet in Škrat

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Planet in Železo

Življenje v oceanih

Nekateri deli oceanov so skoraj mrtvi, ponekod pa živi več živali kot kjerkoli drugje na planetu.

Poglej Planet in Življenje v oceanih

Živost

Živost je v jezikoslovju slovnična lastnost oziroma podspol samostalniških besed moškega spola, ki poimenujejo bitja in ki se kaže v tožilniku ednine; le-ta je enak rodilniku ednine (npr. videti jelena; srečati našega pismonošo).

Poglej Planet in Živost

Čaša (ozvezdje)

Čaša je manjše ozvezdje na južni nebesni polobli.

Poglej Planet in Čaša (ozvezdje)

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Planet in Časovni pregled astronomije

Čezneptunsko telo

Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.

Poglej Planet in Čezneptunsko telo

Čista matematika

teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.

Poglej Planet in Čista matematika

Črvina

Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.

Poglej Planet in Črvina

Édouard Albert Roche

Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.

Poglej Planet in Édouard Albert Roche

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Poglej Planet in Babilonska matematika

Barnardova zvezda

Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.

Poglej Planet in Barnardova zvezda

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Planet in Bolometer

Bortleova lestvica

Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.

Poglej Planet in Bortleova lestvica

Brahmagupta

Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.

Poglej Planet in Brahmagupta

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Poglej Planet in Brans-Dickeova teorija

Brief Candle (Zvezdna vrata SG-1)

Brief Candle je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill s posadko odpravi skozi zvezdna vrata na planet Argos, kjer v templju naletijo na mladenko sredi poroda.

Poglej Planet in Brief Candle (Zvezdna vrata SG-1)

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Planet in Carl Friedrich Gauss

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Poglej Planet in Carl Sagan

Cassini-Huygens

Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.

Poglej Planet in Cassini-Huygens

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Poglej Planet in Celina

Centralno gibanje

Centrálno gíbanje ali sredíščno gíbanje je gibanje točkastega telesa pod vplivom sile, ležeče na zveznici telesa in izbrane točke (središča, centra).

Poglej Planet in Centralno gibanje

Chain Reaction (Zvezdna vrata SG-1)

Chain Reaction je epizoda nanizanke Zvezdna vrata SG-1.

Poglej Planet in Chain Reaction (Zvezdna vrata SG-1)

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Planet in Christiaan Huygens

Claude Debussy

Claude Achille Debussy, francoski skladatelj in pianist, * 22. avgust 1862, Saint-Germain-en-Laye, Yvelines, Francija, † 25. marec 1918, Pariz.

Poglej Planet in Claude Debussy

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Planet in Clyde William Tombaugh

Coruscant

Coruscant je izmišljen planet v vesolju znanstvenofantastične franšize Vojna zvezd.

Poglej Planet in Coruscant

Daniel Jackson

Daniel Jackson je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.

Poglej Planet in Daniel Jackson

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Poglej Planet in Daniel Kirkwood

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Poglej Planet in David Gill

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Poglej Planet in De revolutionibus orbium coelestium

Deadman Switch (Zvezdna vrata SG-1)

Dead Man's Switch je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se SG-1 odpravi na planet PJ6-877 na rutinsko raziskavo.

Poglej Planet in Deadman Switch (Zvezdna vrata SG-1)

December 2006

* Državni zbor je na predlog vlade razrešil ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča.

Poglej Planet in December 2006

Deveti planet

Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.

Poglej Planet in Deveti planet

Dolžina dvižnega vozla

Dolžina dvižnega vozla glede na ekliptiko. Dolžina dvižnega vozla (oznaka ☊ ali Ω) je v astronomiji in v astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Planet in Dolžina dvižnega vozla

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Poglej Planet in Domnevni planet

Double Jeopardy (Zvezdna vrata SG-1)

Double Jeopardy je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se ekipa SG-1 vrne na planet, ki so ga nekoč uspeli osvoboditi izpod Goa'uldov.

Poglej Planet in Double Jeopardy (Zvezdna vrata SG-1)

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Poglej Planet in Drakova enačba

Družina trka

Družina trka (tudi kolizijska družina) je v astronomiji skupina teles, ki imajo skupen izvor.

Poglej Planet in Družina trka

Dune (film)

Naslovnica DVD izdaje filma Peščeni planet (izvirno) je znanstvenofantastični film, ki ga je leta 1984 režiral David Lynch.

Poglej Planet in Dune (film)

Dysonova sfera

orbiti Dysonova sfera je hipotetična umetna struktura, ki obdaja zvezdo in absorbira velik delež izsevane energije.

Poglej Planet in Dysonova sfera

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Planet in Edmond Halley

Edward Emerson Barnard

Edward Emerson Barnard, ameriški astronom, * 16. december 1857, Nashville, Tennessee, ZDA, † 6. februar 1923, Williams Bay, Wisconsin, ZDA.

Poglej Planet in Edward Emerson Barnard

Efemeride

Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.

Poglej Planet in Efemeride

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Poglej Planet in Efemeridni čas

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Planet in Ekliptika

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Poglej Planet in Ekstremofil

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Poglej Planet in Elementi tira

Elongacija

Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.

Poglej Planet in Elongacija

Emancipation (Zvezdna vrata SG-1)

Emancipation je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se ekipa SG-1 na planetu Simarka sestane s Shavadaiji, človeško raso, podobno Mongolom.

Poglej Planet in Emancipation (Zvezdna vrata SG-1)

Enigma (Zvezdna vrata SG-1)

Enigma je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill z ekipo SG-1 pristne na planetu Tollan, na katerem vladata zmeda in smrt.

Poglej Planet in Enigma (Zvezdna vrata SG-1)

Enuma Anu Enlil

Enuma Anu Enlil (slovensko Ko sta boga Anu in Enlil..., se pravi V času Anuja in Enlila) je obsežen niz 68 ali 70 glinastih tablic (odvisno od recenzije), ki se ukvarjajo z babilonsko astrologijo.

Poglej Planet in Enuma Anu Enlil

Eolsko delovanje

Eolsko delovanje se nanašajo na aktivnost vetra pri preučevanju geologije in vremena ter zlasti na sposobnost vetra, da oblikuje površino Zemlje (ali drugih planetov).

Poglej Planet in Eolsko delovanje

Epitrohoida

Epotrohoida z ''R''.

Poglej Planet in Epitrohoida

Era

Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.

Poglej Planet in Era

Ernest William Brown

Ernest William Brown, britanski matematik in astronom, * 29. november 1866, Hull, grofija, Yorkshire, Anglija, † 22. julij 1938, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Planet in Ernest William Brown

Eshatologija

Albrecht Dürer - ''Štirje jezdeci apokalipse'', lesorez, 1497–1498 Eshatologíja (grško: έσχατος.

Poglej Planet in Eshatologija

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Planet in Eter (fizika)

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Poglej Planet in Eugène Michel Antoniadi

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Planet in Evdoks

Evropa (luna)

Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.

Poglej Planet in Evropa (luna)

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Poglej Planet in Evropa (mitologija)

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Poglej Planet in Faeton (domnevni planet)

Farscape

Farscape je avstralska znanstveno-fantastična televizijska serija, predstavi ameriškega astronavta, ki po nesreči potuje skozi črvino v oddaljen del galaksije.

Poglej Planet in Farscape

Faza (astronomija)

Faza ali mena je v astronomiji osvetljeni del Lune (Lunina mena), naravnega satelita ali planeta (planetne faze) (na primer pri Veneri) viden z drugega planeta ali nebesnega telesa, ki se velikokrat spreminja.

Poglej Planet in Faza (astronomija)

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Planet in Filolaj

Fire and Water (Zvezdna vrata SG-1)

Fire and Water je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ekipa SG-1 se s planeta Oannes vrne brez Daniela Jacksona, ki so ga nazadnje videli ujetega v plamenih.

Poglej Planet in Fire and Water (Zvezdna vrata SG-1)

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Poglej Planet in Francesco Bianchini

Frank Elmore Ross

Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.

Poglej Planet in Frank Elmore Ross

Friedrich Arturovič Zander

Friedrich (Arturovič) Zander, latvijski raketni inženir nemškega rodu, * 23. avgust 1887, Riga, Latvija, † 28. marec 1933, Kislovodsk, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Planet in Friedrich Arturovič Zander

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Planet in Friedrich Wilhelm Bessel

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.

Poglej Planet in Galaktična poravnava

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Planet in Galileo Galilei

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Poglej Planet in Ganimed (luna)

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Poglej Planet in Gaussova gravitacijska konstanta

Gavriil Adrianovič Tihov

Gavriil Adrianovič Tihov, beloruski astronom in pionir astrobiologije, * 1. maj 1875, Smolevinski, Belorusija, † 1960, London.

Poglej Planet in Gavriil Adrianovič Tihov

Georg Aunpekh von Peurbach

Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.

Poglej Planet in Georg Aunpekh von Peurbach

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Planet in George Biddell Airy

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Poglej Planet in George William Hill

Georges Fournier

Georges Fournier, francoski astronom, * 12. november 1881, Rouvray, Côte-d'Or, Francija, † 1. december 1954.

Poglej Planet in Georges Fournier

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon

Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.

Poglej Planet in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Poglej Planet in Gerard Peter Kuiper

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Poglej Planet in Gibanje Zemlje

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Poglej Planet in Gijasedin al-Kaši

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Poglej Planet in Giottov campanile

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Poglej Planet in Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Planet in Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Poglej Planet in Giovanni Virginio Schiaparelli

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Poglej Planet in Giuseppe Piazzi

Globalizacija

Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.

Poglej Planet in Globalizacija

Globus

Najstarejši ohranjeni globus Martina Behaima iz 15. stoletja, hrani Germanski narodni muzej, Nürnberg. Izdelan je bil pred odkritjem Amerik, ki še nista vključeni. Glóbus (– obla, krogla) je trirazsežni pomanjšani model Zemlje in drugih sfernih teles, kot so planeti, zvezde ali Luna.

Poglej Planet in Globus

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Planet in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Poglej Planet in Gorovje

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Planet in Gravitacijska konstanta

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Planet in Gravitacijsko polje

Grb Občine Idrija

Grb Občine Idrija Grb Občine Idrija je enak grbu mesta Idrija.

Poglej Planet in Grb Občine Idrija

Had

Had (tudi hadeik ali hades) je geološki eon pred arhaikom.

Poglej Planet in Had

Halo (franšiza)

Halo je znanstvenofantastična franšiza podjetja Microsoft, katerega jedro predstavlja serija šestih strelskih videoiger, Halo: Combat Evolved, Halo 2, Halo 3, Halo 3: ODST, Halo: Reach in Halo 4, Halo Wars, Halo: Spartan Assault in še dve igri, ki še nista bili izdani.

Poglej Planet in Halo (franšiza)

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Poglej Planet in Hannes Olof Gösta Alfvén

Haron (razločitev)

Háron ima več pomenov.

Poglej Planet in Haron (razločitev)

HD 74156

HD 74156 je rumena pritlikavka (spektralni tip G0V) v ozvezdju Vodne kače, ki je od nas oddaljena 210 svetlobnih let.

Poglej Planet in HD 74156

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Planet in Heliocentrični model

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Planet in Heraklit Pontski

Herman Koroški

Herman Koroški Slovan Secundus, slovenski filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj, * okoli 1100.

Poglej Planet in Herman Koroški

Hermann Carl Vogel

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Planet in Hermann Carl Vogel

Hidrosfera

Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.

Poglej Planet in Hidrosfera

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Poglej Planet in Himalaja

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Planet in Hiparh

Hipoteza o Gaji

Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Poglej Planet in Hipoteza o Gaji

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Poglej Planet in Hitrost gravitacije

Hodograf

gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.

Poglej Planet in Hodograf

Hondrula

Hondrule v hondritu Grassland. Za primerjavo je dodamo milimetersko merilo. Hondrula je okroglo zrno, ki ga lahko najdemo v hondritih.

Poglej Planet in Hondrula

Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

Poglej Planet in Ibn aš-Šatir

Ibn Junis

Abu'l Hasan Ali ibn abi Said Abd ar-Rahman ibn Ahmad ibn Junis al-Sadafi, arabski astronom in matematik, * 950, Egipt, † 31. maj 1009, Kairo.

Poglej Planet in Ibn Junis

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Poglej Planet in Immanuel Kant

In the Line of Duty (Zvezdna vrata SG-1)

In the Line od Duty je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill z ekipo SG-1 odpravi na planet Nasya, da bi rešil preživele v boju z Goa'uldi.

Poglej Planet in In the Line of Duty (Zvezdna vrata SG-1)

Indigo

Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.

Poglej Planet in Indigo

Insolacija

Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta.

Poglej Planet in Insolacija

Interakcija (fizika)

Interakcija (soodvisnost) je osnovni fizikalni mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega.

Poglej Planet in Interakcija (fizika)

Into the Fire (Zvezdna vrata SG-1)

Into the Fire je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri so Carterjeva, Daniel in O'Neill še vedno ujeti na Hathorinem planetu.

Poglej Planet in Into the Fire (Zvezdna vrata SG-1)

Irwin Ira Shapiro

Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.

Poglej Planet in Irwin Ira Shapiro

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Planet in Isaac Newton

Ismael Bullialdus

Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.

Poglej Planet in Ismael Bullialdus

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Poglej Planet in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Izmišljeno vesolje

Lymana Franka Bauma Izmíšljeno vesólje ali izmíšljeni svét je izmišljeno okolje, v katerem se dogaja zgodba leposlovnega dela in ima dosledno opisane lastnosti elementov, kot so geografija, zgodovina idr.

Poglej Planet in Izmišljeno vesolje

James Craig Watson

James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.

Poglej Planet in James Craig Watson

James Ferguson (ameriški astronom)

James Ferguson, ameriški astronom in inženir škotskega rodu, * 31. avgust 1797, grofija Perthshire, Škotska, † 26. september 1867, Washington, ZDA.

Poglej Planet in James Ferguson (ameriški astronom)

James Walter Christy

James Walter Christy, ameriški astronom, * 15.

Poglej Planet in James Walter Christy

Janez Jurij Hočevar

Janez Jurij Hočevar (tudi Hozhevar, Gottscheer, Gottseer), slovenski skladatelj, glasbenik, pravnik, sodnik in astronom, * 2. oktober 1656, Novo mesto, † 22. avgust 1714, Ljubljana.

Poglej Planet in Janez Jurij Hočevar

Jean Elias Benjamin Valz

Jean Elias Benjamin Valz, francoski astronom, * 22. maj 1787, Nîmes, Francija, † 22. april 1867.

Poglej Planet in Jean Elias Benjamin Valz

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Poglej Planet in Jeremiah Horrocks

Johan Oskar Backlund

Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Planet in Johan Oskar Backlund

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Poglej Planet in Johann Elert Bode

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Poglej Planet in Johann Franz Encke

Johann Gottfried Galle

Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.

Poglej Planet in Johann Gottfried Galle

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Planet in Johann Heinrich Lambert

Johannes Campanus

Johannes Campanus (znan tudi kot Campanus iz Novare in podobno), italijanski matematik, astronom in astrolog, * 1220, Novara, Italija, † 1296, Viterbo, Italija.

Poglej Planet in Johannes Campanus

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Planet in Johannes Kepler

Johannes Stöffler

Johannes Stöffler (tudi (Johann) Stöfler), nemški matematik, astronom, astrolog in duhovnik, * 10. december 1452, Justingen pri Blaubernu, Baden-Württemberg, Nemčija, † 16. februar 1531, Blauberen.

Poglej Planet in Johannes Stöffler

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Poglej Planet in John Flamsteed

Josef Allen Hynek

Josef Allen Hynek, ameriški astronom, astrofizik, profesor in ufolog, * 1. maj 1910, Chicago, Illinois, ZDA, † 27. april 1986, Scottsdale, Arizona, ZDA.

Poglej Planet in Josef Allen Hynek

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Poglej Planet in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Joseph Louis François Bertrand

Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.

Poglej Planet in Joseph Louis François Bertrand

Joseph von Fraunhofer

Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.

Poglej Planet in Joseph von Fraunhofer

Južna polobla

Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.

Poglej Planet in Južna polobla

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Planet in Jupiter

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Poglej Planet in Jupitrovi naravni sateliti

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Planet in Jurij Vega

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Planet in Kalip

Kalisto (luna)

Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.

Poglej Planet in Kalisto (luna)

Kalius

Kalius je prvenec slovenskega pisatelja Urbana Klančnika.

Poglej Planet in Kalius

Kam je izginila Ema Lauš

Kam je izginila Ema Lauš je znanstvenofantastični roman Vida Pečjaka, ki je nastal leta 1980.

Poglej Planet in Kam je izginila Ema Lauš

Kartografija

Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.

Poglej Planet in Kartografija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Planet in Kemijski element

Kepler-11

Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.

Poglej Planet in Kepler-11

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Poglej Planet in Keplerjevi zakoni

KIC 8462852

KIC 8462852.

Poglej Planet in KIC 8462852

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Planet in Kidinu

Kit (ozvezdje)

Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.

Poglej Planet in Kit (ozvezdje)

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Planet in Klasična mehanika

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Poglej Planet in Komet Hale-Bopp

Komet SWAN

Komet SWAN ali C/2006 M4 je komet, ki sta ga proti koncu junija 2006 neodvisno odkrila Robert D. Matson iz Kalifornije in Michael Mattiazzo iz mesta Adeleide v Južni Avstraliji.

Poglej Planet in Komet SWAN

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Poglej Planet in Konjunkcija (astronomija)

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Planet in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Kovinski vodik

Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.

Poglej Planet in Kovinski vodik

Kras v Evropi

Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.

Poglej Planet in Kras v Evropi

Kroženje kisika

Kroženje kisika Kroženje kisika je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja).

Poglej Planet in Kroženje kisika

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Poglej Planet in Kroženje ogljika

Kušiar

Abul-Hasan Ibn Laban ben Kušiar ibn Bašahri Džilani, perzijski astronom, matematik in geograf, * 971, Gilan ob Kaspijskem jezeru (sedaj Iran), † 1029, Bagdad, Irak.

Poglej Planet in Kušiar

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Poglej Planet in Kvantna gravitacija

Lava

Tok lave ZDA) Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik.

Poglej Planet in Lava

Learning Curve (Zvezdna vrata SG-1)

Learning Curveje naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill, Teal'c in Daniel v okviru izobraževalnega programa odpravijo na planet Orban.

Poglej Planet in Learning Curve (Zvezdna vrata SG-1)

Ledena prevara

Ledena prevara (v izvirniku Deception Point) je roman ameriškega pisatelja Dana Browna, ki je prvič izšel leta 2001.

Poglej Planet in Ledena prevara

Lehmannova nezveznost

Lehmannina nezveznost je mejno območje v notranjosti Zemlje med tekočim zunanjim jedrom in trdnim notranjim jedrom v globini približno 5.150 km pod površjem planeta.

Poglej Planet in Lehmannova nezveznost

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Planet in Leonhard Euler

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Planet in Leto

Lewis A. Swift

Lewis A. Swift, ameriški astronom, * 20. februar 1820, Okrožje Monroe, New York, ZDA, † 5. januar 1913.

Poglej Planet in Lewis A. Swift

Litosfera

Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.

Poglej Planet in Litosfera

Ljudje (oblikovalski studio)

Ljudje je slovenski oblikovalski studio, ki ustanovljen leta 2012.

Poglej Planet in Ljudje (oblikovalski studio)

Lovejevo število

Lovejeva števila h, k in l so brezrazsežni parametri, ki merijo togost planetarnega telesa in občutljivost spremembe njegove oblike ob delovanju plimskih sil.

Poglej Planet in Lovejevo število

Lunina tirnica

Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.

Poglej Planet in Lunina tirnica

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Poglej Planet in Magnetosfera

Magnituda (astronomija)

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.

Poglej Planet in Magnituda (astronomija)

Mahabharata

(devanāgarī: महाभारत)) je eden od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, drugi je Ramajana. Mahabharata je osrednje delo hinduizma in s tem izjemno pomembno kulturno izročilo Indijske podceline. Poleg epične pripovedi o Bitki pri Kurkšetri in o usodi princev Kaurava in Pandava vsebuje Mahabharata filozofske in verske teme, kot na primer pogovor o štirih "ciljih življenja" - tako imenovanih purušartah (12.161).

Poglej Planet in Mahabharata

Makemake

Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Poglej Planet in Makemake

Malo telo Osončja

Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….

Poglej Planet in Malo telo Osončja

Mariner 1

raketo nosilko Atlas-Agena 5 z izstrelitvene ploščadi 12 Kennedyjevega vesoljskega središča Mariner 1 je bilo prvo vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Poglej Planet in Mariner 1

Mariner 10

Sonda Mariner 10. raketo nosilko Atlas-Centaur (#34). Mariner 10 je bila zadnja medplanetarna vesoljska sonda v Nasinem vesoljskem Programu Mariner, ki je obletela planet Merkur leta 1975.

Poglej Planet in Mariner 10

Mariner 2

Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Poglej Planet in Mariner 2

Mariner 3

Prvi posnetek površja Marsa, posnet z Marinerja 4 Mariner 3 in 4 sta bili enaki vesoljski plovili v Nasinem medplanetarnemu Programu Mariner, zgrajeni za prvi prelet planeta Mars.

Poglej Planet in Mariner 3

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Poglej Planet in Mariner 4

Mariner 9

raketo nosilko Atlas-Centaur (#23) Mariner 9 je bila Nasina medplanetarna vesoljska sonda iz Programa Mariner.

Poglej Planet in Mariner 9

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Planet in Mars

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Poglej Planet in Mars (mitologija)

Mars (razločitev)

Mars ima danes več pomenov.

Poglej Planet in Mars (razločitev)

Martin Behaim

Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.

Poglej Planet in Martin Behaim

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Poglej Planet in Matematična geografija

Maternal Instinct (Zvezdna vrata SG-1)

Maternal Instinct je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri v štab SG prispe Bra'tac in prosi za zdravniško pomoč.

Poglej Planet in Maternal Instinct (Zvezdna vrata SG-1)

Medsebojna delitev

Medsebojna delitev je princip, ki se prvenstveno nanaša na drugačno, bolj pravično delitev ključnih dobrin, ki so potrebne (so ključnega pomena) za zadovoljevanje potreb vseh prebivalcev planeta, tako danes kot v prihodnosti.

Poglej Planet in Medsebojna delitev

Melanholija I.

Melanholija I je velika grafika iz leta 1514 nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja.

Poglej Planet in Melanholija I.

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Planet in Merkur

Message in a Bottle (Zvezdna vrata SG-1)

Message in a Bottle je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill in njegovi kolegi med raziskovanjem umrlega planeta najdejo nebesno telo, ki oddaja elektromagnetne signale.

Poglej Planet in Message in a Bottle (Zvezdna vrata SG-1)

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Planet in Meteorit

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Planet in Mezopotamija

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Poglej Planet in Michel Hénon

Mikroplankton

Mikroplankton je plankton v velikosti 0,06 do 0,5mm.

Poglej Planet in Mikroplankton

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Planet in Milutin Milanković

Mira (zvezda)

AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.

Poglej Planet in Mira (zvezda)

Mokra kemija

Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.

Poglej Planet in Mokra kemija

Načelo povprečnosti

Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.

Poglej Planet in Načelo povprečnosti

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Poglej Planet in Naburimani

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Planet in Nagib vrtilne osi

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Poglej Planet in Naklon tira

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Planet in Narava

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej Planet in Naravni satelit

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Planet in Naseljivi planet

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Planet in Nasir at-Tusi

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Planet in Navidezni sij

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Planet in Nebesna mehanika

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Poglej Planet in Nebesno telo

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Planet in Nebo

Need (Zvezdna vrata SG-1)

Need je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri med raziskovanjem planeta P3R 636 ekipa SG-1 naleti na četo bojevnikov Jaffa in na slavnostne duhovnike, ki skozi zvezdna vrata nesejo dragocen zaklad Goa'uldov.

Poglej Planet in Need (Zvezdna vrata SG-1)

Nejeverni robot

Nejeverni robot (izvirno v angleščini Reason) je kratka znanstvenofantastična zgodba ruskega pisatelja Isaaca Asimova.

Poglej Planet in Nejeverni robot

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Poglej Planet in Nepravilni satelit

Nepremagljiva

Nepremagljiva (izvirno Niezwyciężony) je znanstveno fantastični roman poljskega pisatelja Stanisława Lema, napisan leta 1963 in izdan leto pozneje.

Poglej Planet in Nepremagljiva

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Planet in Neptun

New Ground (Zvezdna vrata SG-1)

New Ground je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se SG-1 odpravi na planet Bedrosia.

Poglej Planet in New Ground (Zvezdna vrata SG-1)

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Planet in Newtonovi zakoni gibanja

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Planet in Nezemeljsko življenje

Nilakantha Somayaji

Keļallur Nilakantha Somayaji ali Keļallur Comatiri, indijski matematik, astronom in filozof, * 14. junij 1444, Tirur, Kerala, † 1544, neznano.

Poglej Planet in Nilakantha Somayaji

Nočna fotografija

Nočna fotografija je izraz, ki se uporablja za fotografsko tehniko, pri kateri se običajno fotografira zunaj med mrakom in zarjo.

Poglej Planet in Nočna fotografija

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Poglej Planet in Nutacija

Oblak

Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.

Poglej Planet in Oblak

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Poglej Planet in Oblika Zemlje

Obraz na Marsu

Obraz na Marsu je velika tvorba na površini Marsa v območju Kidonija.

Poglej Planet in Obraz na Marsu

Observatorij Berlin

Observatorij Berlin Observatorij Berlin Observatorij Berlin (tudi Berlinski observatorij) (koda IAU 548 Berlin) je astronomski observatorij v Nemčiji.

Poglej Planet in Observatorij Berlin

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Poglej Planet in Ocean

Oceanska kotlina

V hidrologiji je lahko oceanska kotlina kjerkoli na Zemlji, ki je zalita z morsko vodo, vendar je geološko oceanska kotlina velika geološka kotlina pod morsko gladino.

Poglej Planet in Oceanska kotlina

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Poglej Planet in Oceanski tok

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Planet in Ogljik

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Poglej Planet in Ogljikovodik

Oinopid

Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Poglej Planet in Oinopid

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej Planet in Okultacija

One False Step (Zvezdna vrata SG-1)

One False Step je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri mora ekipa SG-1 poiskati ponesrečeno letalo na planetu s prijaznimi in preprostimi prebivalci.

Poglej Planet in One False Step (Zvezdna vrata SG-1)

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Poglej Planet in Oortov oblak

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Poglej Planet in Opozicija (astronomija)

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Poglej Planet in Orbitalna perioda

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Poglej Planet in Orbitalna resonanca

Osmi potnik

Osmi potnik (v izvirniku, dobesedno »Tujec« ali »Nezemljan«) je znanstvenofantastična grozljivka režiserja Ridleyja Scotta, ki je izšla leta 1979 v distribuciji 20th Century Fox.

Poglej Planet in Osmi potnik

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Planet in Osončje

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Planet in Otto Struve

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Planet in Ozračje

Pachamama

Kip Pachamame v Córdobi (Argentina) Pachamama je izraz, ki izvira iz jezika quechua.

Poglej Planet in Pachamama

Padavine

pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.

Poglej Planet in Padavine

Papež Silvester II.

Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).

Poglej Planet in Papež Silvester II.

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Poglej Planet in Parhelij

Past and Present (Zvezdna vrata SG-1)

Past and Present je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se SG-1 odpravi na planet, na katerem prebivalci trpijo za hudo izgubo spomina.

Poglej Planet in Past and Present (Zvezdna vrata SG-1)

Pastirski satelit

Saturnov pastirski satelit Prometej. Viden je njegov vpliv na snov v obroču. Pastirski satelit je naravni satelit, ki s svojim delovanjem preprečuje razpršitev obročev (prstanov), ki planet obdajajo.

Poglej Planet in Pastirski satelit

Pavel Karlovič Šternberg

Pavel Karlovič Šternberg, ruski astronom, revolucionar, boljševik in državnik, * 2. april 1865, Orjol, Ruski imperij (danes Rusija), † 1. februar 1920, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Poglej Planet in Pavel Karlovič Šternberg

Peščeni planet

Peščeni planet (v izvirniku Dune) je znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Franka Herberta, ki je izšel leta 1965 pri založbi Chilton Books.

Poglej Planet in Peščeni planet

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Planet in Percival Lowell

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Poglej Planet in Philippe de La Hire

Philippe van Lansberge

Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.

Poglej Planet in Philippe van Lansberge

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Poglej Planet in Philosophiae naturalis principia mathematica

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Poglej Planet in Pierre Charles Le Monnier

Pioneer 10

Izstrelitev sonde Pioneer 10 Plošča s Pioneerja 10 Pioneer 10 (tudi Pioneer F) je Nasina vesoljska sonda, ki je bila izstreljena 2. marca 1972 z raketo nosilko Atlas-Centaur.

Poglej Planet in Pioneer 10

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Planet in Pitagora

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Planet in Pitagorejstvo

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Poglej Planet in Planetarna diferenciacija

Planetarna geologija

Planetarna geologija (znana tudi kot astrogeologija ali eksogeologija) je vrsta planetologije, ki se ukvarja z geologijo nebesnih teles, kot so planeti in njihove lune ter asteroidov, kometov in meteoritov.

Poglej Planet in Planetarna geologija

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Planet in Planetarna meglica

Planetna faza

Planetna faza je pojem, ki se uporablja za opis velikosti osvetljenega dela planeta, kot ga vidi opazovalec.

Poglej Planet in Planetna faza

Planetni obroč

Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.

Poglej Planet in Planetni obroč

Planetni sestav

Planetni sestav oz.

Poglej Planet in Planetni sestav

Planetoid

Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.

Poglej Planet in Planetoid

Planetologija

Planétologija je znanstvena veda o planetih in njihovih naravnih satelitih (»lunah«) ter planetnih sestavih, ki se ukvarja z zgradbo, dinamiko, nastankom in medsebojnimi vplivi teh nebesnih teles po velikosti od mikrometeoroidov do plinastih orjakov.

Poglej Planet in Planetologija

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Planet in Plimska sila

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Poglej Planet in Plinasti orjak

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Poglej Planet in Pluton

Podspol

Pòdspòl je slovnična lastnost samostalniške besede, ki zajema 2 kategoriji: živost in človeškost.

Poglej Planet in Podspol

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Poglej Planet in Porazdelitev mase

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Poglej Planet in Pot

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Planet in Prasevanje

Pravični delež

Pravíčni délež (ali fair division) pomeni, da sme vsaka država porabiti tolikšen delež planetarnih virov (dobrin), kolikršen je delež njenega prebivalstva glede na celotno človeško populacijo.

Poglej Planet in Pravični delež

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Planet in Precesija enakonočij

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Poglej Planet in Prehod Venere

Prisoners (Zvezdna vrata SG-1)

Prisoners je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill z ekipo raziskuje na videz nepomemben planet.

Poglej Planet in Prisoners (Zvezdna vrata SG-1)

Program Mariner

Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.

Poglej Planet in Program Mariner

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Poglej Planet in Program Viking

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Poglej Planet in Prostor-čas

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Planet in Prve visoke civilizacije

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Planet in Ptolemaj

Pulzarjev planet

Umetnikova predstava sistema planetov pri PSR B1257+12 Pulzarjev planet je vrsta planeta, ki kroži okoli pulzarja ali hitro vrteče se nevtronske zvezde.

Poglej Planet in Pulzarjev planet

Raeljansko gibanje

Raeljansko gibanje je religija, ustanovljena leta 1974 s strani Claude Vorilhona, poznanega kot Raël.

Poglej Planet in Raeljansko gibanje

Rahu

Kip Rahuja Rahu je sanskrtski izraz, ki pomeni prijemalec.

Poglej Planet in Rahu

Razvrščanje meteoritov

Razvrščanje meteoritov je združevanje (klasifikacija) meteoritov v skupine, ki bi naj imele skupen izvor v enem starševskem nebesnem telesu.

Poglej Planet in Razvrščanje meteoritov

Reducirana masa

Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.

Poglej Planet in Reducirana masa

Referenčna ravnina

Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.

Poglej Planet in Referenčna ravnina

Regiomontan

Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.

Poglej Planet in Regiomontan

Regolit

granulitne kamnine Regolit (regos (ῥῆγος), »odeja« in litos (λίθος), »skala«) je rahla, heterogena plast materiala, ki se nalaga na izpostavljeni površini kamnine.

Poglej Planet in Regolit

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Poglej Planet in Rocheva meja

Ruska znanstvena fantastika

Znanstvena fantastika v ruskem jeziku (ру́сская нау́чная фанта́стика) je doživela svojo zlato dobo v 1960-ih.

Poglej Planet in Ruska znanstvena fantastika

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Poglej Planet in Samarkand

Sarpanit

Sarpanit ali Sarpanitu je bila babilonska boginja mati in žena glavnega boga Marduka.

Poglej Planet in Sarpanit

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Planet in Saturn

Scorched Earth (Zvezdna vrata SG-1)

Scorched Earth je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se je, zahvaljujoč ekipi SG-1, civilizacija Enkaranov uspešno preselila na planet, na katerem so varni pred Goa'uldi.

Poglej Planet in Scorched Earth (Zvezdna vrata SG-1)

Sekstant (ozvezdje)

Sekstant je šibko pomladno ekvatorialno ozvezdje, ki ga najdemo pod Levom.

Poglej Planet in Sekstant (ozvezdje)

Sekularna resonanca

Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.

Poglej Planet in Sekularna resonanca

Seth (Zvezdna vrata SG-1)

Sethje naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri Samanthin oče Jacob prosi ekipo SG-1, naj mu pomaga najti starodavnega skega lorda Setha, za katerega sumi, da se skriva na Zemlji.

Poglej Planet in Seth (Zvezdna vrata SG-1)

Seth Barnes Nicholson

Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.

Poglej Planet in Seth Barnes Nicholson

Severna polobla

Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.

Poglej Planet in Severna polobla

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Planet in Seznam astronomskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Planet in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Poglej Planet in Seznam planetov v osončju

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Poglej Planet in Seznam teles v Osončju po masi

Seznam teles v Osončju po polmeru

V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.

Poglej Planet in Seznam teles v Osončju po polmeru

Seznam zvezd v Andromedi

To je seznam pomembnejših zvezd v ozvezdju Andromeda.

Poglej Planet in Seznam zvezd v Andromedi

Seznam zvezd v Velikem medvedu

To je seznam vseh zaznamovanih zvezd v ozvezdju Velikega medveda razvrščenih po svetlosti.

Poglej Planet in Seznam zvezd v Velikem medvedu

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Planet in Sferna astronomija

Sha're

Sha're (sprva imenovana Shau'ri) je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.

Poglej Planet in Sha're

Shades of Grey (Zvezdna vrata SG-1)

Shades of Grey je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se ekipa SG-1 odpravi na planet Tollan, da bi tam posredovali pri kupčiji z orožjem.

Poglej Planet in Shades of Grey (Zvezdna vrata SG-1)

Show and Tell (Zvezdna vrata SG-1)

Show and Tell je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri na poveljstvo Zvezdnih vrat pride deček, ki trdi, da je pripadnik rase nevidnih Reetoujev.

Poglej Planet in Show and Tell (Zvezdna vrata SG-1)

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Poglej Planet in Siméon-Denis Poisson

Simon Marij

Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.

Poglej Planet in Simon Marij

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Poglej Planet in Simon Newcomb

Singularity (Zvezdna vrata SG-1)

Singularity je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ekipa SG-1 odpotuje skozi zvezdna vrata na planet P8X987, kjer namerava opazovati in preučiti črno luknjo.

Poglej Planet in Singularity (Zvezdna vrata SG-1)

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.

Poglej Planet in Sirij

Sizigij (astronomija)

work.

Poglej Planet in Sizigij (astronomija)

Skorja (geologija)

Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.

Poglej Planet in Skorja (geologija)

Smallville (TV-serija)

Smallville (izvirno Smallville) je ameriška znanstveno fantastična drama, ki jo je premierno prikazal The WB 16. oktobra 2001.

Poglej Planet in Smallville (TV-serija)

Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Poglej Planet in Solarna konstanta

Solitudes (Zvezdna vrata SG-1)

Solitudes je 18.

Poglej Planet in Solitudes (Zvezdna vrata SG-1)

Sončev dvojček

Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.

Poglej Planet in Sončev dvojček

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Poglej Planet in Sončev obrat

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Poglej Planet in Sončeva masa

Sosigen Peripatetik

Sosigen Peripatetik (Sosigénes ho Peripatetikós), starogrški filozof, živel okoli leta 150.

Poglej Planet in Sosigen Peripatetik

Sotirni satelit

Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo.

Poglej Planet in Sotirni satelit

Spirits (Zvezdna vrata SG-1)

Spirits je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ekipa SG-1 na planetu PXY 887 odkrije nov element, trinij.

Poglej Planet in Spirits (Zvezdna vrata SG-1)

Sploščeni sferoid

Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.

Poglej Planet in Sploščeni sferoid

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Planet in Splošni gravitacijski zakon

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.

Poglej Planet in Spodnji in zgornji planeti

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Planet in Stari Egipt

Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.

Poglej Planet in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Poglej Planet in Struktura Zemlje

Superman

Superman je izmišljena oseba, nezemeljski superheroj z nadnaravnimi sposobnostmi, a človeško postavo, ki nastopa v stripih ameriške založbe DC Comics.

Poglej Planet in Superman

Svet (razločitev)

Svet - Zemlja v projekciji Svet (izg.: svét) je lahko.

Poglej Planet in Svet (razločitev)

Težiščni dinamični čas

Težiščni dinamični čas (tudi baricentrični dinamični čas) (oznaka TDB Barycentric Dynamical Time) je zemeljski čas popravljen z relativističnimi popravki tako, da se upošteva relativistično krajšanje časa pri izračunavanju izračunavanju tirnic planetov, asteroidov, kometov in vesoljskih plovil v Sončevem sistemu.

Poglej Planet in Težiščni dinamični čas

Težiščni koordinatni čas

Težiščni koordinatni čas (tudi baricentrični koordinatni čas) je lastni čas ure, ki se giblje tako, kot se giblje težišče Osončja, pri tem pa nanjo ne vpliva gravitacijsko podaljšanje časa.

Poglej Planet in Težiščni koordinatni čas

Težko je biti bog (film, 1989)

Težko je biti bog je sovjetsko-rusko-zahodnonemški znanstvenofantastični film režiserja Petra Fleischmanna in prva ekranizacija istoimenskega romana (Трудно быть богом) bratov Strugacki iz leta 1964.

Poglej Planet in Težko je biti bog (film, 1989)

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Planet in Težnost

Teba (luna)

Téba (Tébe) je četrti Jupitrov naravni satelit.

Poglej Planet in Teba (luna)

Tektonska plošča

Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).

Poglej Planet in Tektonska plošča

The Broca Divide (Zvezdna vrata SG-1)

The Broca Divide je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill z ekipo skozi zvezdna vrata odpravi na planet P3X797, kjer odkrijejo svet, razdeljen na svetlo in temno stran.

Poglej Planet in The Broca Divide (Zvezdna vrata SG-1)

The First Commandment (Zvezdna vrata SG-1)

The First Commandment je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se O'Neill z ekipo SG-1 odpravi skozi zvezdna vrata, da bi našel izgubljeno ekipo SG-9.

Poglej Planet in The First Commandment (Zvezdna vrata SG-1)

The First Ones (Zvezdna vrata SG-1)

The First Ones je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri Daniel med arheološkim izkopavanjem na planetu P3X 888 odkrije starodavnega simbiota Goa'uldov.

Poglej Planet in The First Ones (Zvezdna vrata SG-1)

The Gamekeeper (Zvezdna vrata SG-1)

The Gamekeeper je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill z ekipo SG-1 odpotuje na planet P7J989, kjer odkrije čudovit vrt in kupolo, polno čudnih kovinskih stolov.

Poglej Planet in The Gamekeeper (Zvezdna vrata SG-1)

The Light (Zvezdna vrata SG-1)

The Light je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri eden od članov zvezdnih vrat naredi samomor, trije drugi, vključno z Danielom, pa so na robu preživetja.

Poglej Planet in The Light (Zvezdna vrata SG-1)

The Nox (Zvezdna vrata SG-1)

The Nox je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se zaradi vladnega pritiska po odkritju najbolj razvitih tehnologij, O'Neill s skupino odpravi na planet, kjer naj bi živela bitja Fenri, ki imajo nadnaravno moč, da postanejo nevidna.

Poglej Planet in The Nox (Zvezdna vrata SG-1)

The Other Side (Zvezdna vrata SG-1)

The Other Side je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, kjer po več nepričakovanih aktivacijah zvezdnih vrat s štabom zvezdnih vrat vspostavi stik Alar, predstavnik planeta Euronda.

Poglej Planet in The Other Side (Zvezdna vrata SG-1)

The Serpent's Venom (Zvezdna vrata SG-1)

The Serpent's Venom je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri Teal’c na planetu Chulak postane ujetnik Goa'uldov.

Poglej Planet in The Serpent's Venom (Zvezdna vrata SG-1)

The Tok'ra (Zvezdna vrata SG-1)

The Tok'ra je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri ima poveljnica Carterjeva zelo žive sanje, v katerih gleda skozi oči Jolinarja, pripadnika Tok're, uporniških Goa'uldov, ki se je, preden je umrl, za kratek čas naselil v njenem telesu.

Poglej Planet in The Tok'ra (Zvezdna vrata SG-1)

Theodor Johan Christian Ambders Brorsen

Spominska plošča na steni gradu v Žamberku, Češka Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, danski astronom, * 29. julij 1819, Nordborg, Danska, † 31. marec 1895.

Poglej Planet in Theodor Johan Christian Ambders Brorsen

Theodor von Oppolzer

Theodor von Oppolzer, avstrijski astronom in matematik, * 26. oktober 1841, Praga, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 26. december 1886, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Planet in Theodor von Oppolzer

There But For the Grace of God (Zvezdna vrata SG-1)

There But For the Grace of God je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri med raziskovanjem planeta P3R 233 Daniel odkrije ploščo, ki se spremeni v ogledalo.

Poglej Planet in There But For the Grace of God (Zvezdna vrata SG-1)

Thor's Chariot (Zvezdna vrata SG-1)

Thor's Chariot je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri Goa'uldi napadejo Cimmerio, O'Neill s svojo ekipo pristane na tem planetu.

Poglej Planet in Thor's Chariot (Zvezdna vrata SG-1)

Thor's Hammer (Zvezdna vrata SG-1)

Thor's Hammer je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri mora O'Neill najti zaveznike v boju proti Goa'uldom.

Poglej Planet in Thor's Hammer (Zvezdna vrata SG-1)

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Planet in Timoharis

Tin Man (Zvezdna vrata SG-1)

Tin Man je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri O'Neill z ekipo pristane na planetu P3X-989, kjer se ujamejo v elektronsko past in izgubijo zavest.

Poglej Planet in Tin Man (Zvezdna vrata SG-1)

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Planet in Tir

Tirna hitrost

Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.

Poglej Planet in Tirna hitrost

Tisserandov parameter

Tisserandov parameter ali Tisserandova invarianta je kombinacija elementov tira v problemu treh teles.

Poglej Planet in Tisserandov parameter

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Planet in Točkasto telo

Touchstone (Zvezdna vrata SG-1)

Touchstone je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri neznana ekipa pod lažnim imenom SG-1 s planeta Madrona ukrade kamen, ki na planetu ureja vreme.

Poglej Planet in Touchstone (Zvezdna vrata SG-1)

Trilobiti

Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.

Poglej Planet in Trilobiti

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Poglej Planet in Triton (luna)

Trojanski satelit

sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.

Poglej Planet in Trojanski satelit

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Planet in Tycho Brahe

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Planet in Ubežna hitrost

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Planet in Udarni krater

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Planet in Ulug Beg

Upgrades (Zvezdna vrata SG-1)

Upgrades je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri bi Anise, nova Tok'ra odposlanka na Zemlji, rada, da štab zvezdnih vrat testira skrivnostno napravo, ki so jo našli med ruševinami nekega oddaljenega planeta.

Poglej Planet in Upgrades (Zvezdna vrata SG-1)

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Planet in Uran (planet)

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Planet in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urgo (Zvezdna vrata SG-1)

Urgo je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri se posadka SG-1 odpravi na planet, ki je pravi paradiž, takoj po vstopu v zvezdna vrata pa se ekipa spet znajde v štabu.

Poglej Planet in Urgo (Zvezdna vrata SG-1)

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Poglej Planet in Velika rdeča pega

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Planet in Venera

Venera (razločitev)

Venera je lahko.

Poglej Planet in Venera (razločitev)

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Planet in Vesolje

Vesoljski observatorij

Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.

Poglej Planet in Vesoljski observatorij

Vesoljski polet

Zemljinem tiru po obisku posadke odprave STS-119 Vesóljski polèt je uporaba vesoljske tehnologije za dosego leta vesoljskega plovila v in skozi vesoljski prostor.

Poglej Planet in Vesoljski polet

Vesto Melvin Slipher

Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Poglej Planet in Vesto Melvin Slipher

Vezavna energija

V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.

Poglej Planet in Vezavna energija

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Poglej Planet in Vidni spekter

Vostok 1

Vostok 1 (Vzhod 1) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Poglej Planet in Vostok 1

Voyager 1

Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.

Poglej Planet in Voyager 1

Vozelna precesija

Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.

Poglej Planet in Vozelna precesija

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Poglej Planet in Vulkan (domnevni planet)

Vulkanski asteroid

Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).

Poglej Planet in Vulkanski asteroid

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Poglej Planet in Vztrajnostni moment

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Poglej Planet in Vzvratno gibanje

Watergate (Zvezdna vrata SG-1)

Watergate je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri pride v štabu SG-1 do preplaha, saj se portal zvezdnih vrat noče odpreti, zaradi česar ostane v nezemeljskem svetu ujetih več SG-ekip.

Poglej Planet in Watergate (Zvezdna vrata SG-1)

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Poglej Planet in William Gilbert

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Poglej Planet in William Henry Pickering

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Planet in William Herschel

William Weber Coblentz

William Weber Coblentz, ameriški fizik in astronom, * 20. november 1873, North Lima, Ohio, ZDA, † 15. september 1962, Washington, D.C., ZDA.

Poglej Planet in William Weber Coblentz

Window of Opportunity (Zvezdna vrata SG-1)

Window of Opportunity je naslov epizode znanstveno-fantastične serije Zvezdna vrata, v kateri SG-1 odide na planet kjer so nekoč prebivali Ancienti, vendar je sedaj zapuščen.

Poglej Planet in Window of Opportunity (Zvezdna vrata SG-1)

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Poglej Planet in Začasno označevanje nebesnih teles

Zemeljski planet

Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.

Poglej Planet in Zemeljski planet

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Poglej Planet in Zemeljsko površje

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Planet in Zemlja

Zemljin približek

Zemljin približek ali tudi Zemljin dvojček in planet podoben Zemlji (in Twin Earth, Earth Twin, Second Earth, Alien Earth, Earth 2 ali Earth-like planet)) je planet ali naravni satelit, ki ima značilnosti podobne našemu planetu - Zemlji. Takšen planet je možen kandidat za naselitev in s tem za širitev in ohranitev zemeljskega življenja v primeru globalne katastrofe.

Poglej Planet in Zemljin približek

Zgodovina arkanarskega pokola

Zgodovina arkanarskega pokola (izvirno) je bodoči ruski znanstvenofantastični film režiserja Alekseja Jurjeviča Germana in druga ekranizacija romana Težko je biti bog (Трудно быть богом) bratov Strugacki iz leta 1964.

Poglej Planet in Zgodovina arkanarskega pokola

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Planet in Zgodovina biologije

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Planet in Zgodovina geografije

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.

Poglej Planet in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Poglej Planet in Zodiak

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Planet in Zunajosončni planet

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Planet in Zvezda

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Poglej Planet in Zvezda pritlikavka

Zvezdna vrata (film)

Naslovnica DVD izdaje filma Zvezdna vrata (izvirno angleško Stargate) je znanstvenofantastični film iz leta 1994.

Poglej Planet in Zvezdna vrata (film)

12. junij

12.

Poglej Planet in 12. junij

13. marec

13.

Poglej Planet in 13. marec

14. julij

14.

Poglej Planet in 14. julij

17. oktober

17.

Poglej Planet in 17. oktober

1915

Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Planet in 1915

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Planet in 1962

1966

1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Planet in 1966

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Poglej Planet in 2006

22. april

22.

Poglej Planet in 22. april

22. oktober

22.

Poglej Planet in 22. oktober

23. september

23.

Poglej Planet in 23. september

25. avgust

25.

Poglej Planet in 25. avgust

288 Glavka

288 Glavka (mednarodno ime je 288 Glauke) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Planet in 288 Glavka

2M1207b

2M1207b je telo z maso planeta, ki kroži okoli rjave pritlikavke 2M1207 v ozvezdju Kentavra okoli 170 svetlobnih let od Zemlje.

Poglej Planet in 2M1207b

90377 Sedna

90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.

Poglej Planet in 90377 Sedna

Prav tako znan kot Planeti, .

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

Jeziki

Planet

Kazalo