Hitreje kot brskalnik!
49 odnosi: Absolutni izsev, Aktivno galaktično jedro, Allan Rex Sandage, Amy Barger, Astronomija, Astronomsko telo, Édouard Albert Roche, Bela luknja, Benjamin Markarjan, Blazar, Bolometer, Domnevni planet, Dorrit Hoffleit, Eddingtonova meja, Einsteinov križ, Esko Valtaoja, Fred Hoyle, Gaia (vesoljsko plovilo), Gravitacijska leča, Halton Christian Arp, Hannyjin objekt, Hitrost gravitacije, Isaac Asimov, John Norris Bahcall, KIC 8462852, Kip Stephen Thorne, Konstanta fine strukture, Kozmični žarki, Maarten Schmidt, Marino Fonović, Martin John Rees, Mizasta gora (ozvezdje), Nadorjakinja, Navidezni sij, Negativna energija, Nikolaj Semjonovič Kardašov, Parsek, Pulzar, Rdeči premik, Rocheva meja, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Supermasivna črna luknja, Teorija mirujočega stanja, Tukan (ozvezdje), Univerzalni čas, Vesolje, Voda, Wallace Leslie William Sargent.
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Novo!!: Kvazar in Absolutni izsev · Poglej več »
Aktivno galaktično jedro
Aktivno galaktično jedro - AGJ (AGN – Active Galactic Nucleus) je kompaktno območje v središču galaksije, ki ima veliko višji izsev v enem izmed območij elektromagnetnega spektra kot običajno, kar nakazuje na to, da izseva ne proizvajajo zvezde.
Novo!!: Kvazar in Aktivno galaktično jedro · Poglej več »
Allan Rex Sandage
Allan Rex Sandage, ameriški astronom in kozmolog, * 18. junij 1926, Iowa City, Iowa, ZDA, † 13. november 2010.
Novo!!: Kvazar in Allan Rex Sandage · Poglej več »
Amy Barger
Amy J. Barger, ameriška astronomka, * 18. januar 1971.
Novo!!: Kvazar in Amy Barger · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Kvazar in Astronomija · Poglej več »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Novo!!: Kvazar in Astronomsko telo · Poglej več »
Édouard Albert Roche
Édouard Albert Roche, francoski matematik in astronom, * 17. oktober 1820, Montpellier, Francija, † 18. april 1883, Montpellier.
Novo!!: Kvazar in Édouard Albert Roche · Poglej več »
Bela luknja
Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.
Novo!!: Kvazar in Bela luknja · Poglej več »
Benjamin Markarjan
Benjamin »Benik« Jegiševič Markarjan, armenski astrofizik, * 19. november 1913, Šulaver, Tifliska gubernija, Ruski imperij (sedaj Šahumjan, Gruzija), † 29. september 1985, Erevan, Armenska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Armenija).
Novo!!: Kvazar in Benjamin Markarjan · Poglej več »
Blazar
Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.
Novo!!: Kvazar in Blazar · Poglej več »
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Novo!!: Kvazar in Bolometer · Poglej več »
Domnevni planet
Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.
Novo!!: Kvazar in Domnevni planet · Poglej več »
Dorrit Hoffleit
Ellen Dorrit Hoffleit, ameriška astronomka, * 12. marec 1907, Florence, Alabama, ZDA, † 9. april 2007.
Novo!!: Kvazar in Dorrit Hoffleit · Poglej več »
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Novo!!: Kvazar in Eddingtonova meja · Poglej več »
Einsteinov križ
Posnetek Einsteinovega križa Einsteinov križ ali Q2237+030 ali QSO2237+0305 je slika kvazarja, ki jo povzroča gravitacijska leča, ki je nastala zaradi galaksije ZW 2237+030.
Novo!!: Kvazar in Einsteinov križ · Poglej več »
Esko Valtaoja
Esko Jorma Johannes Valtaoja, finski astronom in pisatelj, * 20. junij 1951, Kemi, Finska.
Novo!!: Kvazar in Esko Valtaoja · Poglej več »
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Novo!!: Kvazar in Fred Hoyle · Poglej več »
Gaia (vesoljsko plovilo)
Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.
Novo!!: Kvazar in Gaia (vesoljsko plovilo) · Poglej več »
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Novo!!: Kvazar in Gravitacijska leča · Poglej več »
Halton Christian Arp
Halton Christian Arp, ameriški astronom, * 21. marec 1927, New York, New York, ZDA, † 28. december 2013, München, Nemčija.
Novo!!: Kvazar in Halton Christian Arp · Poglej več »
Hannyjin objekt
Hannyjin objekt in spiralna galaksija IC 2497. Hannyjin objekt ali Hannyjino telo (nizozemsko Hanny's Voorwerp) je astronomsko telo neznane narave.
Novo!!: Kvazar in Hannyjin objekt · Poglej več »
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Novo!!: Kvazar in Hitrost gravitacije · Poglej več »
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA. Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo Vodnik po znanosti, tri zvezke Razumevanje fizike in Kronologijo znanosti in odkritij Asimova. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (robotehnika, robotika), positronic (pozitronski), psychohistory (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih. V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.« Njegovo najbolj znano delo je serija Foundation, katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta Galactic Empire in Robot. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija Foundation. Kasneje je s Foundation and Earth (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov Lucky Starr pod vzdevkom Paul French. Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami.
Novo!!: Kvazar in Isaac Asimov · Poglej več »
John Norris Bahcall
John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Kvazar in John Norris Bahcall · Poglej več »
KIC 8462852
KIC 8462852.
Novo!!: Kvazar in KIC 8462852 · Poglej več »
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Novo!!: Kvazar in Kip Stephen Thorne · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Kvazar in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Kvazar in Kozmični žarki · Poglej več »
Maarten Schmidt
Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.
Novo!!: Kvazar in Maarten Schmidt · Poglej več »
Marino Fonović
Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).
Novo!!: Kvazar in Marino Fonović · Poglej več »
Martin John Rees
Sir Martin John Rees, baron Rees Lodlowski, OM, Kt, PRS, angleški astrofizik, astronom in kozmolog, * 23. junij 1942, York, Anglija.
Novo!!: Kvazar in Martin John Rees · Poglej več »
Mizasta gora (ozvezdje)
Ozvezdje Mize, kot se ga vidi s prostim očesom Mizasta gora ali Miza je ozvezdje na južni nebesni polobli blizu južnega nebesnega tečaja, eno od 14, ki jih je v 18.
Novo!!: Kvazar in Mizasta gora (ozvezdje) · Poglej več »
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Novo!!: Kvazar in Nadorjakinja · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: Kvazar in Navidezni sij · Poglej več »
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Novo!!: Kvazar in Negativna energija · Poglej več »
Nikolaj Semjonovič Kardašov
Nikolaj Semjonovič Kardašov, ruski astronom in astrofizik, * 25. april 1932, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 3. avgust 2019, Moskva.
Novo!!: Kvazar in Nikolaj Semjonovič Kardašov · Poglej več »
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Novo!!: Kvazar in Parsek · Poglej več »
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Kvazar in Pulzar · Poglej več »
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Novo!!: Kvazar in Rdeči premik · Poglej več »
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Novo!!: Kvazar in Rocheva meja · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Kvazar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Kvazar in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Supermasivna črna luknja
Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.
Novo!!: Kvazar in Supermasivna črna luknja · Poglej več »
Teorija mirujočega stanja
Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.
Novo!!: Kvazar in Teorija mirujočega stanja · Poglej več »
Tukan (ozvezdje)
Tukan je ozvezdje na južnem nebu, poimenovano po južnoameriški ptici tukanu.
Novo!!: Kvazar in Tukan (ozvezdje) · Poglej več »
Univerzalni čas
Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.
Novo!!: Kvazar in Univerzalni čas · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Kvazar in Vesolje · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Kvazar in Voda · Poglej več »
Wallace Leslie William Sargent
Wallace Leslie William »Wall« Sargent, FRS, angleško-ameriški astronom, * 15. februar 1935, Elsham, grofija, Lincolnshire, Anglija, † 29. oktober 2012.
Novo!!: Kvazar in Wallace Leslie William Sargent · Poglej več »
