OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 545 odnosi: Abbejeva prizma, Abbejevo število, Abiogeneza, Absorbirana doza, Absorpcija, Absorpcijski zakon, Adiabatni eksponent, Adriaan van Maanen, Aerogel, Agregatno stanje, Akrecijski disk, Akrolein, Aksiom vzročnosti, Akustooptični pojav, Algna biomasa, Aluminijeve alkilne skupine, Amal Kumar Rajčaudhuri, Amonijev dikromat, Amonijev klorid, Amonijev nitrat, Anaksimander, Anizotropija, Antimaterija, Aparat, Apeiron, Arnold Sommerfeld, Arthur Stanley Eddington, Astronomija, Atom, Atomska teža, Augustin Louis Cauchy, Avogadrova konstanta, Škrlat, Špirit, Število delcev na milijardo, Štras, Šum, Žarek, Želatina, Žveplov dioksid, Žveplov heksafluorid, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Čistilna naprava, Črna luknja, Črvina, Bakla, Barje, Barvilo, Bela luknja, Beljak (razločitev), ... Razširi indeks (495 več) » « Shrink indeks

Abbejeva prizma

Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.

Poglej Snov in Abbejeva prizma

Abbejevo število

lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.

Poglej Snov in Abbejevo število

Abiogeneza

Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.

Poglej Snov in Abiogeneza

Absorbirana doza

Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.

Poglej Snov in Absorbirana doza

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Poglej Snov in Absorpcija

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Poglej Snov in Absorpcijski zakon

Adiabatni eksponent

Adiabátni eksponènt (tudi eksponènt izentrópe, adiabátni koeficiènt ali adiabátni índeks; oznaka κ in redkeje γ ali k) je v fiziki brezrazsežna količina in je določen kot razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalni prostornini: kjer sta c_ molski specifični toploti.

Poglej Snov in Adiabatni eksponent

Adriaan van Maanen

Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Snov in Adriaan van Maanen

Aerogel

opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.

Poglej Snov in Aerogel

Agregatno stanje

Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.

Poglej Snov in Agregatno stanje

Akrecijski disk

zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.

Poglej Snov in Akrecijski disk

Akrolein

Akrolein (sistematsko ime propenal, molekulska formula: C3H4O; racionalna formula: CH2.

Poglej Snov in Akrolein

Aksiom vzročnosti

Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.

Poglej Snov in Aksiom vzročnosti

Akustooptični pojav

Uklonska slika s prikazom akustooptičnega pojava Akustooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.

Poglej Snov in Akustooptični pojav

Algna biomasa

Algna Biomasa je obnovljiv vir energije,ki ne povečuje izpustov Oglikovega dioksida CO2v ozračje.

Poglej Snov in Algna biomasa

Aluminijeve alkilne skupine

Alkil aluminij je zelo lahko vnetljiva in jedka snov s kemijsko formulo HCn H2n+13.

Poglej Snov in Aluminijeve alkilne skupine

Amal Kumar Rajčaudhuri

Amal Kumar Rajčaudhuri, indijski fizik in kozmolog, * 14. september 1923, Barisal, Vzhodna Bengalija, Indijske province (sedaj Bangladeš), † 18. junij 2005.

Poglej Snov in Amal Kumar Rajčaudhuri

Amonijev dikromat

Amonijev dikromat je tekoča snov, oranžne barve, ki je brez vonja in izjemno nevarna za zdravje.

Poglej Snov in Amonijev dikromat

Amonijev klorid

Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.

Poglej Snov in Amonijev klorid

Amonijev nitrat

Amonijev nitrat (NH4NO3) je sol, ki nastane z združitvijo amonijaka in dušikove kisline in se največ uporablja kot dušikovo gnojilo in eksploziv.

Poglej Snov in Amonijev nitrat

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Snov in Anaksimander

Anizotropija

Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.

Poglej Snov in Anizotropija

Antimaterija

Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.

Poglej Snov in Antimaterija

Aparat

Aparát (latinsko aparator - priprava, apparare - pripravljati) je priprava ali sestavljena priprava za nek namen ali za opravljanje določenega dela.

Poglej Snov in Aparat

Apeiron

Apeiron (starogrško ἄπειρον: ápeiron - neskončno,...) je filozofski in metafizični pojem, ki ga je v svoji kozmologiji tolmačil predvsem Anaksimander kot »neomejen« vir sveta, ki se nanaša tudi na začetek obstoja, bivanja.

Poglej Snov in Apeiron

Arnold Sommerfeld

Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.

Poglej Snov in Arnold Sommerfeld

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Snov in Arthur Stanley Eddington

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Snov in Astronomija

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Snov in Atom

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Poglej Snov in Atomska teža

Augustin Louis Cauchy

Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.

Poglej Snov in Augustin Louis Cauchy

Avogadrova konstanta

Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.

Poglej Snov in Avogadrova konstanta

Škrlat

Bodičasti volek ''Bolinus brandaris'' Kemična struktura glavne sestavine škrlata, '''6,6′-dibromoindigo''' Škrlat ali purpur je snov, ki so jo Feničani uporabljali za barvanje tkanin.

Poglej Snov in Škrlat

Špirit

Špirit je snov, ki nadomesti oziroma zaneti ogenj.

Poglej Snov in Špirit

Število delcev na milijardo

Število delov na milijardo (kratica ppb iz angleškega izraza parts per billion) je enota za zelo nizke koncentracije.

Poglej Snov in Število delcev na milijardo

Štras

Nakit iz štrasa Štrás (tudi štrásovo stêklo) se imenujejo imitacije draguljev iz svinčenega stekla.

Poglej Snov in Štras

Šum

Šúm je v splošnem moteč zvok.

Poglej Snov in Šum

Žarek

Sončni žarki skozi oblake Žárek je v geometrijski optiki idealiziran snop svetlobe, ki označuje smer širjenja svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja.

Poglej Snov in Žarek

Želatina

Želatína je čista in brezbarvna ali rahlo rumena snov, izdelana iz podaljšanega vrenja živalskih kož, vezivnega tkiva ali kosti.

Poglej Snov in Želatina

Žveplov dioksid

Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2.

Poglej Snov in Žveplov dioksid

Žveplov heksafluorid

Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).

Poglej Snov in Žveplov heksafluorid

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Poglej Snov in Časovni pregled fizike črnih lukenj

Čistilna naprava

Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.

Poglej Snov in Čistilna naprava

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Snov in Črna luknja

Črvina

Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.

Poglej Snov in Črvina

Bakla

Udeleženci parade z baklami Bakla je prenosen vir ognja, navadno uporabljen kot svetilo.

Poglej Snov in Bakla

Barje

Friziji, Nemčija Barje je poseben tip mokrišča, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.

Poglej Snov in Barje

Barvilo

Barvílo je sredstvo za barvanje, ki so ga do srede 19. stoletja izdelovali iz naravnih snovi in sicer.

Poglej Snov in Barvilo

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Poglej Snov in Bela luknja

Beljak (razločitev)

Belják lahko pomeni.

Poglej Snov in Beljak (razločitev)

Benoit Paul Émile Clapeyron

Benoit Paul Émile Clapeyron, francoski inženir in fizik, * 26. februar 1799, Pariz, Francija, † 28. januar 1864, Pariz.

Poglej Snov in Benoit Paul Émile Clapeyron

Berilij in njegove spojine

Berilij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Be in atomsko število 4.

Poglej Snov in Berilij in njegove spojine

Bethe-Blochova enačba

Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.

Poglej Snov in Bethe-Blochova enačba

Bioindikator

Primer bioindikatorskega organizma so lišaji, ki so občutljivi na onesnaženje zraka Bioindikator je organizem, ki ga uporabljamo za oceno (»indikacijo«) stanja določenega ekosistema.

Poglej Snov in Bioindikator

Biokemija

Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.

Poglej Snov in Biokemija

Biološka uporabnost

Biološka uporabnost ali biološka razpoložljivost (tudi biorazpoložljivost) je farmakološko merilo deleža neke snovi, ki je v nespremenjeni obliki razpoložljiv v sistemskem krvnem obtoku.

Poglej Snov in Biološka uporabnost

Bojni kij

Trije različni kovinski bojni kiji Bojni kij je vrsta orožja za boj iz bližine in je eno najstarejših oblik orožja v zgodovini človeštva.

Poglej Snov in Bojni kij

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Snov in Bolometer

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Poglej Snov in Bose-Einsteinov kondenzat

Braggova krivulja

S slike je razvidno, da je specifična izguba energije, ki jo tkivo sprejme sprva do določene globine majhna, nato se hitro povečuje in doseže maksimum, oziroma '''Braggov vrh'''. Za njim specifična izguba energije pada proti vrednosti nič, kjer ni več absorpcije energije.

Poglej Snov in Braggova krivulja

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Poglej Snov in Brans-Dickeova teorija

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Snov in Brezrazsežna količina

Brometan

Brometan (C2H5Br) je tekoča brezbarvna snov, ki ima vonj podoben etru.

Poglej Snov in Brometan

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Poglej Snov in Brownovo gibanje

Bruniranje

Brunirana jeklena palica Bruníranje je način protikorozijske mehanske zaščite kovin, ki temelji na kemijski spremembi površine kovine z različnimi snovmi.

Poglej Snov in Bruniranje

Butanon

Butanon (tudi metiletil keton ali MEK) je organska spojina s formulo CH3C (O) CH2CH3.

Poglej Snov in Butanon

Butilacetat

Butilacetat (tudi butiletanol) je organska zmes, ki se uporablja kot topilo pri proizvodnji lakov in drugih produktov.

Poglej Snov in Butilacetat

Carl Keenan Seyfert

Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.

Poglej Snov in Carl Keenan Seyfert

Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.

Poglej Snov in Carl Vilhelm Ludwig Charlier

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Poglej Snov in Casimirjev pojav

Cevovodni transport

Cevovòdni transpórt je transport blaga skozi cevi.

Poglej Snov in Cevovodni transport

Cinkov klorid

Cinkov klorid je sol z molekulsko formulo ZnCl2.

Poglej Snov in Cinkov klorid

Cinkov prah

Cinkov prah je snov sivo-modre barve, ki obstaja v obliki prahu, pudra ali moke.

Poglej Snov in Cinkov prah

Clausius-Clapeyronova enačba

Clausius-Clapeyronova enačba približno opisuje odvisnost vrelišča od tlaka ali odvisnost nasičenega izparilnega tlaka od temperature v dvofaznem sistemu.

Poglej Snov in Clausius-Clapeyronova enačba

Comptonov pojav

Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.

Poglej Snov in Comptonov pojav

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Poglej Snov in Curiejeva temperatura

Cynar

Cynar je italijanski liker iz artičok in zelišč.

Poglej Snov in Cynar

Darcy-Weisbachova enačba

Darcy-Weisbachova enačba je v hidravliki namenjena za računanje tlačnih izgub v ravnih ceveh krožnega preseka zaradi upora pri toku tekočine: oziroma izgube tlačne višine: kjer so: Koeficientu: rečejo koeficient krajevnih izgub.

Poglej Snov in Darcy-Weisbachova enačba

Darcyjev zakon

Darcyjev zakon je fizikalni zakon o sorazmernosti med specifičnim pretokom tekočine skozi porozno snov in hidravličnim gradientom v laminarnem režimu (majhno Reynoldsovo število (\mathrm)).

Poglej Snov in Darcyjev zakon

Džul na kilogramkelvin

Džúl na kilográmkélvin (oznaka J/kg K) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za specifično toploto.

Poglej Snov in Džul na kilogramkelvin

Detergent

Detergenti Detergent je površinska ali mešanica površinsko aktivnih snovi z "lastnostjo čiščenja v razredčenih raztopinah." V splošni uporabi se detergent nanaša na alkilbenzensulfonate, družino spojin, ki so podobne milu, vendar so manj odporne na vpliv trde vode.

Poglej Snov in Detergent

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Poglej Snov in Diamagnetizem

Didim Slepi

Didim Slepi, znan tudi kot Didim Aleksandrijski (lat. Didymus Caecus), *313, †398, cerkveni oče, svetopisemski ekseget, laik, ki je več kot pol stoletja vodil katehetsko šolo v Aleksandriji.

Poglej Snov in Didim Slepi

Dielektrična spektroskopija

Dielektrična spektroskopija (včasih imenovana tudi impedančna spektroskopija) ali elektrokemična impedančna spektroskopija meri dielektrične lastnosti snovi kot funkcijo frekvence.

Poglej Snov in Dielektrična spektroskopija

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Poglej Snov in Dielektričnost

Dielektrik

Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).

Poglej Snov in Dielektrik

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Snov in Diferencialna enačba

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Poglej Snov in Difuzija

Donnanovo ravnovesje

Donnanovo ravnovésje opisuje primer, ko vsaj ena vrsta nabitih delcev (ionov ali ioniziranih molekul) ne more prehajati prek polprepustne membrane.

Poglej Snov in Donnanovo ravnovesje

Dozimetrija

Dozimetríja je področje fizike, ki se ukvarja z obravnavanjem sprememb v snovi pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem ter z merjenjem doze ionizirajočega sevanja v snovi in tkivih.

Poglej Snov in Dozimetrija

Dražljiva snov

Dražljive snovi so snovi, ki razdražijo človeka ali človekovo telo (npr. kihanje, pekoča koža, oči,...). Zanje veljajo enaka navodila in zahteve kot za jedke snovi in druge zdravju škodljive snovi.

Poglej Snov in Dražljiva snov

Einsteinova konstanta

Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov.

Poglej Snov in Einsteinova konstanta

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Poglej Snov in Einsteinove enačbe polja

Ekološka nesreča v Ajki

Mesto Ajka pred nesrečo Ekološka nesreča v mestu Ajka na Madžarskem se je pripetila 4. oktobra 2010, ko je popustil zbiralnik odpadnih snovi iz bližnje tovarne aluminija; posledično se je po naselju in okolici razlila strupena snov, ki je vstopila tudi v vodni sistem ter porečje in samo Donavo.

Poglej Snov in Ekološka nesreča v Ajki

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Snov in Ekologija

Eksosfera

Pogled na luno skozi atmosfero višjih območij Eksosfera (iz grščine έξο, éxo „zunaj, navzven“ in σφαίρα, sfära „žoga“) je zunanja plast ozračja, ki sega do 1000 kilometrov nad zemeljsko površino.

Poglej Snov in Eksosfera

Eksotermna reakcija

Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.

Poglej Snov in Eksotermna reakcija

Ekstrakcija

Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.

Poglej Snov in Ekstrakcija

Elastomehanika

Elástomehánika ali tudi mehánika trdnín (čeprav redko) je veja mehanike kontinuov, ki obravnava deformacije trdnih teles, oziroma njihovo trdnost, pri čemer se ne ukvarja z mikroskopsko zgradbo snovi, ampak to obravnava kot kontinuum.

Poglej Snov in Elastomehanika

Električna susceptibilnost

Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.

Poglej Snov in Električna susceptibilnost

Električni izolator

Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.

Poglej Snov in Električni izolator

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Snov in Električni naboj

Električni prevodnik

Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.

Poglej Snov in Električni prevodnik

Elektrolit

Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.

Poglej Snov in Elektrolit

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Poglej Snov in Elektroliza

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Snov in Elektromagnetno valovanje

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Snov in Elektron

Elektrooptični pojav

Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.

Poglej Snov in Elektrooptični pojav

Elipsometrija

500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.

Poglej Snov in Elipsometrija

Emulgator

Emulgator je snov, ki povzroča in pospešuje nastanek emulzije.

Poglej Snov in Emulgator

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Poglej Snov in Enačba stanja

Endocitoza

Endocitóza je celični proces, pri katerem celica vnese snov (molekule ali druge celice) prek celične membrane v svojo notranjost.

Poglej Snov in Endocitoza

Epifit

Epifit je rastlina, ki ima korenino na drevesnem deblu ali vejah in ne v zemlji.

Poglej Snov in Epifit

Epigrafika

Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...

Poglej Snov in Epigrafika

Eric Priest

Eric Ronald Priest, FRSE, FRS, britanski matematik, * 7. november 1943.

Poglej Snov in Eric Priest

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Snov in Erwin Schrödinger

Eta Gredlja

Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.

Poglej Snov in Eta Gredlja

Etantiol

Etantiol je hlapljiva tekočina z vonjem po česnu, katere hlapi so zelo lahko vnetljivi.

Poglej Snov in Etantiol

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Snov in Eter (fizika)

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Poglej Snov in Evklidski prostor

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Poglej Snov in Fazni prehod

Fenotiazin

strukturana formula fenotiazin strukturana formula fenotiazin 3D Fenotiazin je organska spojina, ki se pojavlja v različnih antipsihotikih in antihistaminskih drogah.

Poglej Snov in Fenotiazin

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Snov in Fermion

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Snov in Feromagnetizem

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Snov in Filolaj

Fino usklajeno Vesolje

Fino usklajeno Vesolje je zamisel, da se lahko pogoji, ki omogočajo življenje v Vesolju, pojavijo le, če vrednosti določenih osnovnih fizikalnih konstant ležijo znotraj zelo ozkega območja, tako da, če bi se ena ali več le malo razlikovala, Vesolje verjetno ne bi moglo ustvariti in razviti snovi, astronomskih struktur, raznolikosti elementov ali življenja, ki ga trenutno razumemo.

Poglej Snov in Fino usklajeno Vesolje

Fitofarmacevtska sredstva

Fitofarmacevtska sredstva so aktivne snovi in pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin, oziroma rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi, oziroma za preprečevanje delovanja škodljivih organizmov; za vpliv na življenjske procese rastlin, drugače kot s hranili; za ohranjanje rastlinskih proizvodov; za zatiranje nezaželenih rastlin, delov rastlin, zadrževanje ali preprečevanje nezaželene rasti rastlin.

Poglej Snov in Fitofarmacevtska sredstva

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Snov in Fizika

Fizika nizkih temperatur

Fizika nizkih temperatur je del fizike, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih značilnosti sistemov pod nizkimi temperaturami.

Poglej Snov in Fizika nizkih temperatur

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Poglej Snov in Fizika osnovnih delcev

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Poglej Snov in Fizikalna kemija

Fizikalna sprememba

Pri fizikalni spremembi se snov kemijsko ne spremeni oziroma ne pride do nastanka nove snovi.

Poglej Snov in Fizikalna sprememba

Flogistonska teorija

Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.

Poglej Snov in Flogistonska teorija

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Poglej Snov in Fotoelektrični pojav

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Poglej Snov in Fotografija

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Snov in Foton

Fotonski kristal

Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.

Poglej Snov in Fotonski kristal

Frakcija (kemija)

Frakcija je del preiskovane snovi, najpogosteje del destilata pri frakcionarni destilaciji, ki vsebuje spojine s podobnimi vrelišči.

Poglej Snov in Frakcija (kemija)

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Snov in Fred Hoyle

Fresnelove enačbe

Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Poglej Snov in Fresnelove enačbe

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.

Poglej Snov in Fridmanovi enačbi

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Snov in Fritz Zwicky

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Poglej Snov in Galaksija

Gel

Silikagel. Gél je poltrden ali trden sistem, v katerem neka snov ali snovi tvorijo ogrodje oz.

Poglej Snov in Gel

George Berkeley

George Berkeley, irski anglikanski škof in filozof, * 12. marec 1685, Dysert Castle, okraj Kilkenny, Irska, † 14. januar 1753, Oxford, VB.

Poglej Snov in George Berkeley

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Poglej Snov in George Lake

Gnosticizem

Gnostični križ, simbol, ki ga uporabljajo mnoge gnostične ločine Gnosticízem (starogrško γνωστικός: gnōstikós - nekdo, ki ima »gnozo« ali skrivno znanje) je filozofsko in versko gibanje, ki je bilo najbolj prominentno v grško-rimskem obdobju v drugem stoletju našega štetja.

Poglej Snov in Gnosticizem

Gorivo

Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.

Poglej Snov in Gorivo

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Snov in Gostota

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Poglej Snov in Gostota električnega polja

Gostota masnega toka

Gostôta másnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko snovi preteče v časovni enoti skozi izbrano ploskev, oziroma kolikšen je masni pretok Φm na enoto površine: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto masnega toka izpeljano enoto kg m-2 s-1.

Poglej Snov in Gostota masnega toka

Grafen

satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.

Poglej Snov in Grafen

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Snov in Gravitacijska konstanta

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Snov in Gravitacijsko polje

Grej

Grêj (tudi izvirno,; simbol Gy) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za absorbirano dozo.

Poglej Snov in Grej

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Poglej Snov in Gustav Robert Kirchhoff

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Poglej Snov in Harlow Shapley

Hawkingovo sevanje

Hawkingovo sevanje je sevanje črnega telesa, ki ga domnevno sproščajo črne luknje zaradi kvantnih učinkov blizu njihovega dogodkovnega obzorja.

Poglej Snov in Hawkingovo sevanje

Heike Kamerlingh Onnes

Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.

Poglej Snov in Heike Kamerlingh Onnes

Henri Victor Regnault

Henri Victor Regnault, francoski fizik in kemik, * 21. julij 1810, † 19. januar 1878.

Poglej Snov in Henri Victor Regnault

Henry Norris Russell

Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Snov in Henry Norris Russell

Herbicid

Junglans - družina orehov Herbicid je substanca, ki uničuje nezaželeno rastlinje.

Poglej Snov in Herbicid

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Poglej Snov in Hermann Weyl

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Poglej Snov in Heron

Heterotrof

Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov.

Poglej Snov in Heterotrof

Hidrofilnost

Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.

Poglej Snov in Hidrofilnost

Hidrofobnost

listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.

Poglej Snov in Hidrofobnost

Higroskopnost

Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.

Poglej Snov in Higroskopnost

Hilomorfizem

Hilomorfizem je filozofski nazor, po katerem so stvari iz snovi kot pasivnega počela in oblike kot aktivnega načela, oziroma povedano drugače, da bitnost sestoji iz snovi in oblike.

Poglej Snov in Hilomorfizem

Hipas

Hipas (Híppasos), starogrški matematik in filozof, živel v 5. stoletju pr. n. št. Hipas je bil pitagorejec.

Poglej Snov in Hipas

Histereza

jakosti električnega polja ''E'', ki najprej narašča, nato pa pada. Krivulji tvorita ''histerezno zanko''. Histeréza je značilnost sistemov (navadno fizikalnih), da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, ali da se ne povrnejo popolnoma v svoje prvotno stanje: to je, sistemi, katerih stanja so odvisna od njihove neposredne preteklosti.

Poglej Snov in Histereza

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Snov in Hitrost

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Poglej Snov in Hitrost gravitacije

Hitrost zvoka

Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.

Poglej Snov in Hitrost zvoka

Hladilno sredstvo

Hladilna sredstva (hladilne tekočine) so snovi, običajno v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.

Poglej Snov in Hladilno sredstvo

Holokrov

Holokrov (angleško holodeck - dobesedno holografski krov) je v namišljenem vesolju Zvezdnih stez oblika navidezne resničnosti.

Poglej Snov in Holokrov

Hookov zakon

enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.

Poglej Snov in Hookov zakon

Hrana

Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.

Poglej Snov in Hrana

Idealizem

Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.

Poglej Snov in Idealizem

Idiofoni

Kouxian Idiofoni so skupina glasbil, pri katerih zvok nastaja z nihanjem trupa glasbila in je snov, iz katerih so izoblikovani, zaradi svojih elastičnih značilnosti hkrati tudi zvočilo.

Poglej Snov in Idiofoni

Imagizem

Imagizem je ameriško-angleška literarna smer.

Poglej Snov in Imagizem

Implozija

telo sesede samo vase, tj. sile delujejo navznoter. Implozíja ali implózija je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase.

Poglej Snov in Implozija

Inducirani električni dipol

Inducírani eléktrični dípól je električni dipol, ki ne more obstajati izven zunanjega električnega polja.

Poglej Snov in Inducirani električni dipol

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Poglej Snov in Induktivnost

Informacijski paradoks črnih lukenj

daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.

Poglej Snov in Informacijski paradoks črnih lukenj

Infrardeča spektroskopija

Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.

Poglej Snov in Infrardeča spektroskopija

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Poglej Snov in Ion

Ireverzibilna sprememba

Ìreverzibilna, nèpovračljíva, nèobrnljiva, ali nèpovrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega prehod v prvotnega ni več mogoč.

Poglej Snov in Ireverzibilna sprememba

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Poglej Snov in Isaac Asimov

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Poglej Snov in Izhlapevanje

Izotropija

Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.

Poglej Snov in Izotropija

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Poglej Snov in Izparevanje

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Snov in Izparilna toplota

Iztrebek

Pasji iztrebki Iztrebek (v množini tudi feces ali stolica) je snov, ki jo izloči črevo skozi anus ob koncu prebave.

Poglej Snov in Iztrebek

James Chadwick

Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.

Poglej Snov in James Chadwick

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Snov in James Hopwood Jeans

James Nasmyth

James Hall Nasmyth (tudi Nasmith), škotski inženir in ljubiteljski astronom, * 19. avgust 1808, Edinburgh, Škotska, † 7. maj 1890, London, Anglija.

Poglej Snov in James Nasmyth

Janez Zorec

Janez Zorec, slovenski astrofizik, * 27. oktober 1948, Buenos Aires.

Poglej Snov in Janez Zorec

Jav, Prav in Nav

Upodobitev Java, Prava in Nava Jav, Prav in Nav so v ruskem rodnoverju trije svetovi, kjer je bil Jav snovni svet, Nav nesnovni, Prav pa so bili zakoni, ki so ju urejali.

Poglej Snov in Jav, Prav in Nav

Jöns Jacob Berzelius

Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.

Poglej Snov in Jöns Jacob Berzelius

Jean Baptiste Perrin

Jean Baptiste Perrin, francoski fizik, * 30. september 1870, Lille, Francija, † 17. april 1942, New York, New York, ZDA.

Poglej Snov in Jean Baptiste Perrin

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Poglej Snov in Jean Bernard Léon Foucault

Jean Buridan

‎Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.

Poglej Snov in Jean Buridan

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Snov in Jean-Baptiste Biot

Jedka snov

Jédke snoví ali jedčíne (tudi korozívne snoví ali korozívi) so snovi, ki v stiku z biološkim materialom (na primer kožo, sluznico) povzročijo ireverzibilno poškodbo tkiva.

Poglej Snov in Jedka snov

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Poglej Snov in Jedrska kemija

Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Poškodovani reaktor št. 4 Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija 11. marca 2011, ob 15.

Poglej Snov in Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči

Jožef Mislej

Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.

Poglej Snov in Jožef Mislej

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Poglej Snov in John Archibald Wheeler

John Canton

John Canton, angleški fizik, * 31. julij 1718, Stroud, grofija Gloucestershire, Anglija, † 22. marec 1772, London.

Poglej Snov in John Canton

John Dalton

John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.

Poglej Snov in John Dalton

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Poglej Snov in John Henry Poynting

John Norris Bahcall

John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.

Poglej Snov in John Norris Bahcall

Joseph Black

Joseph Black, škotski fizik in kemik, * 16. april 1728, Bordeaux, Francija, † 10. november 1799, Edinburg, Škotska.

Poglej Snov in Joseph Black

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Snov in Julius Plücker

Julius Robert von Mayer

Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.

Poglej Snov in Julius Robert von Mayer

Justus von Liebig

Baron Justus von Liebig, nemški kemik, * 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija.

Poglej Snov in Justus von Liebig

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Poglej Snov in Kapljevina

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Poglej Snov in Katalizator

Katran

Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.

Poglej Snov in Katran

Kavčuk

Pridobivanje surovega kavčuka iz dreves Kavčuk je elastična, naravna ali umetno pridobljena snov, iz katere z vulkanizacijo izdelujemo gumo.

Poglej Snov in Kavčuk

Kazimierz Funk

Kazimierz Funk (anglicizirano Casimir Funk), poljski biokemik, * 23. februar 1884, Varšava, Poljska, † 19. november 1967, New York, ZDA.

Poglej Snov in Kazimierz Funk

Kemična sprememba

Kémična spremémba je snovna sprememba, pri kateri nastane nova snov z drugačnimi značilnostmi kot izhodna.

Poglej Snov in Kemična sprememba

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Poglej Snov in Kemijska reakcija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Snov in Kemijski element

Kemijski potencial

Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.

Poglej Snov in Kemijski potencial

Kemoterapija

Kemoterapija dobesedno sicer pomeni uporabo kemičnih snovi za zdravljenje bolezni, a ta pojem danes uporabljamo skoraj izključno kot ime metode zdravljenja raka z uvajanjem zdravil (citostatikov/kemoterapevtikov) s pomočjo infuzije v bolnikov krvni obtok.

Poglej Snov in Kemoterapija

Keramika

Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.

Poglej Snov in Keramika

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej Snov in Kilogram

Kmečka povest

Kmečka povest (za krajše tekste tudi vaška zgodba, za daljše pa kmečki roman) je eden najobsežnejših žanrov v slovenski pripovedni tradiciji.

Poglej Snov in Kmečka povest

Kmetske slike

Kmetske slike so zbirka črtic in novel Janka Kersnika.

Poglej Snov in Kmetske slike

Koloid

Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.

Poglej Snov in Koloid

Kompost

Kompost je rastlinska snov, ki se razgradi in reciklira kot gnojilo.

Poglej Snov in Kompost

Kompresor

Področje delovanja kompresorjev: A batni kompresorji, B rotacijski kompresorji, C batne in rotacijske vakuumske črpalke, Č turbinski kompresorji, D turbinske vakuumske črpalke. Kompresorji so delovni stroji.

Poglej Snov in Kompresor

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Snov in Kondenzacija

Konfokalni mikroskop

Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.

Poglej Snov in Konfokalni mikroskop

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Snov in Konstanta fine strukture

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Poglej Snov in Konvekcija

Kopje

Kópje je hladno orožje.

Poglej Snov in Kopje

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Snov in Kozmični žarki

Kozmološka konstanta

razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.

Poglej Snov in Kozmološka konstanta

Kozmološko načelo

Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.

Poglej Snov in Kozmološko načelo

Krautov strojniški priročnik

Krautov strojniški priročnik je ena naših najpomembnejših izvirnih strokovnih knjig.

Poglej Snov in Krautov strojniški priročnik

Kršitev simetrije CP

Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.

Poglej Snov in Kršitev simetrije CP

Kreatin

Kreatín je energetsko bogata snov v mišicah, ki po reverzibilnem prenosu fosfatne skupine s kreatinsko kinazo omogoča shranjevanje celične energije, potrebne za mišično delo.

Poglej Snov in Kreatin

Kroženje fosforja

Kroženje fosforja Kroženje fosforja je večkratno premeščanje fosforja med zemeljsko skorjo in organizmi.

Poglej Snov in Kroženje fosforja

Kroženje ogljika

Proces kroženja ogljika Kroženje ogljika je premeščanje ogljika med zemeljsko skorjo, organizmi, hidrosfero in atmosfero.

Poglej Snov in Kroženje ogljika

Kurkuma

Kurkuma (znanstveno ime Curcuma longa) je rastlina doma v tropskih gozdovih jugovzhodne Azije.

Poglej Snov in Kurkuma

Kvalitativna analiza

Kvalitatívna analíza je veja kemija in poglavitno vprašanje, ki zanima kemike na tem področju je: kaj je v vzorcu? Vendar se moramo zavedati, imajo različni reagenti, različno mejo občutljivosti in z analizo vzorca lahko odkrijemo le snovi v takšnih količinah, kot jih lahko zaznajo reagenti.

Poglej Snov in Kvalitativna analiza

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Poglej Snov in Kvantna gravitacija

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Snov in Kvantna mehanika

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Poglej Snov in Kvark

Kvazidelec

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.

Poglej Snov in Kvazidelec

Laminarni tok

Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.

Poglej Snov in Laminarni tok

Lars Onsager

Lars Onsager, norveško-ameriški fizik in kemik, * 27. november 1903, Norveška, † 5. oktober 1976, ZDA.

Poglej Snov in Lars Onsager

Lečasta galaksija

M84 Léčasta galaksíja je tip galaksije, ki v Hubblovi razvrstitvi galaksij predstavlja vmesno vrsto med eliptično in spiralno galaksijo.

Poglej Snov in Lečasta galaksija

Lev Davidovič Landau

Lev Davidovič Landau, ruski fizik, Baku, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), * 22. januar (9. januar, ruski koledar) 1908, † 1. april 1968, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Snov in Lev Davidovič Landau

Litje

železa v kalup Lítje je eden najstarejših in zelo pogosto uporabljenih načinov oblikovanja kovinskih in tudi umetnih materialov.

Poglej Snov in Litje

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Poglej Snov in Lom svetlobe

Lomni zakon

Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Poglej Snov in Lomni zakon

Luminiscenca

uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.

Poglej Snov in Luminiscenca

M

M je štirinajsta črka slovenske abecede.

Poglej Snov in M

Mačje oko (meglica)

Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.

Poglej Snov in Mačje oko (meglica)

Machovo število

Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.

Poglej Snov in Machovo število

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.

Poglej Snov in Machovsko načelo

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Poglej Snov in Magnet

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Poglej Snov in Magnetar

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Snov in Magnetizem

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Poglej Snov in Magnetna permeabilnost

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Poglej Snov in Magnetno polje v snoveh

Magnetno-optični pojav

Magnetno-optični pojav je katerikoli fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe načina širjenja elektromagnetnega valovanja zaradi prisotnosti statičnega magnetnega polja.

Poglej Snov in Magnetno-optični pojav

Magnezijev sulfat

Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.

Poglej Snov in Magnezijev sulfat

Manganov dioksid

Manganov dioksid s sistematičnim imenom manganov(IV) oksid, znan tudi kot rjavi manganovec, je anorganska spojina s kemijsko formulo MnO2.

Poglej Snov in Manganov dioksid

Marian Smoluchowski

Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.

Poglej Snov in Marian Smoluchowski

Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Poglej Snov in Marie Skłodowska-Curie

Marko Tušek (slikar)

Marko Tušek, slovenski slikar, * 23. avgust 1964, Kranj.

Poglej Snov in Marko Tušek (slikar)

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Snov in Masa

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Snov in Matematična fizika

Material

Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.

Poglej Snov in Material

Materializem

Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.

Poglej Snov in Materializem

Materija

Materija je lahko.

Poglej Snov in Materija

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Poglej Snov in Max Born

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Poglej Snov in Maxwellove enačbe

Mednarodno nelastniško ime

Mednarodno nelastniško ime (INN) je uradno nelastniško ali generično ime določene farmacevtske substance, ki ga potrdi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

Poglej Snov in Mednarodno nelastniško ime

Medosebni odnos

Koncept medosebnih odnosov vključuje družbena združenja, povezave ali pripadnosti med dvema ali več osebami.

Poglej Snov in Medosebni odnos

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Poglej Snov in Medzvezdna snov

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Snov in Mehanika

Mehurček

Mehúrček je globula snovi v drugi vrsti snovi.

Poglej Snov in Mehurček

Meja občutljivosti

Mêja občutljívosti je v kemiji najnižja vrednost koncentracije neke snovi, ki se jo zazna z reagentom.

Poglej Snov in Meja občutljivosti

Metamaterial

nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.

Poglej Snov in Metamaterial

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Snov in Meteorit

Metil metakrilat

Metilmetakrilat ali skrajšano MMA je organska spojina s formulo CH2.

Poglej Snov in Metil metakrilat

Mezon B

Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).

Poglej Snov in Mezon B

Mikročrna luknja

Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.

Poglej Snov in Mikročrna luknja

Mikrosporija

lezije brez dlak pojavljajo predvsem po glavi, vratu, tačkah in repu. Mikrosporija ali mikrosporoza je mikoza kože, ki jo povzročajo glive iz rodu Microsporum.

Poglej Snov in Mikrosporija

Mikrovilus

Mikrovili so submikroskopski cilindrični izrastki na apikalnem površju nekaterih epitelijskih celic, zlasti tistih, ki hitro sprejemajo snovi (na primer jetrne celice in celice primarne zvite cevke nefrona).

Poglej Snov in Mikrovilus

Mnemotehnika

Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve.

Poglej Snov in Mnemotehnika

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Poglej Snov in Mohsova trdotna lestvica

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Poglej Snov in Mol (enota)

Molarna prostornina

Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.

Poglej Snov in Molarna prostornina

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Snov in Molekula

Molska masa

Molska masa (M) je masa enega mola snovi.

Poglej Snov in Molska masa

Mumijo

Šiladžit Mumijó (tudi Mumie ali šiladžít) je smolnata snov bele do temnorjave barve.

Poglej Snov in Mumijo

Mutagen

Ultravijolični foton lahko poškoduje DNK molekule in povzroči izbočenje ter nepravilno delovanje. Mutagen (dobesedno sprememba izvora) je fizični ali kemični dejavnik, ki spreminja genetski material, po navadi DNK, organizma in s tem poveča pogostost mutacij naravnega sistema.

Poglej Snov in Mutagen

Nanotehnika

Vrteča se kristalna struktura C60 »nanotehnologija« Nánotéhnika je izraz, s katerim se označuje tehnični razvoj v nanometrskem merilu (nanolestvici), navadno v velikostih od 0,1 do 100 nm (en nanometer je enak tisočinki mikrometra ali milijoninki milimetra).

Poglej Snov in Nanotehnika

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Snov in Narava

Natrijev cianoborohidrid

Natrijev ciaonoborohidrid (formula NaBH3CN) je trda snov, ki nastane kot stranski produkt pri proizvodnji natrijevaga hidrida in je strupena in zdravju škodljiva snov.

Poglej Snov in Natrijev cianoborohidrid

Natrijev nitrit

Natrijev nitrit (kemijska formula NaNO2) se uporablja kot barvno ustvarjalen in varovalen dodatek v mesu in ribah.

Poglej Snov in Natrijev nitrit

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Poglej Snov in Negativna energija

Nelinearna optika

Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.

Poglej Snov in Nelinearna optika

Nevarni odpadki

Nevarni odpadki so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.

Poglej Snov in Nevarni odpadki

Nevrotoksičnost

Nevrotoksičnost je lastnost naravnih ali umetnih snovi, ki se imenujejo nevrotoksini in spremenijo normalno delovanje živčnega sistema tako, da poškodujejo živčno tkivo, kar sčasoma pripelje do motenj v delovanju ali celo do uničenja nevronov, ključnih celic, ki prenašajo signale v možgane in druge dele živčnega sistema.

Poglej Snov in Nevrotoksičnost

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Snov in Nevtrino

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Poglej Snov in Niels Henrik David Bohr

Nikotin

Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.

Poglej Snov in Nikotin

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Snov in Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za kemijo

Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.

Poglej Snov in Nobelova nagrada za kemijo

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Poglej Snov in Notranja energija

Notranja varnost

Notranja varnost (pogovorno notranja zaščita) je zaščitna tehnika za varno delovanje električne opreme v eksplozivnih in nepravilnih obratovalnih pogojih.

Poglej Snov in Notranja varnost

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Poglej Snov in Oblika Zemlje

Obročasta galaksija

Hoagovo telo Vozno kolo Galaksija NGC 1365 Obročasta galaksija je galaksija, ki po obliki spominja na obroč.

Poglej Snov in Obročasta galaksija

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Poglej Snov in Odboj

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Poglej Snov in Odprta zvezdna kopica

Odprti sistem

Odpŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki z okolico izmenjuje tako toploto kot snov.

Poglej Snov in Odprti sistem

Okoljska kemija

V gozdovih se nahajo mnogo primerov, s katerimi se ukvarja okoljska kemija Okoljska kemija, tudi kemija okolja, je smer kemije, ki proučuje kemijske in biokemijske pojave, ki potekajo v naravi.

Poglej Snov in Okoljska kemija

Onesnaženje

Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.

Poglej Snov in Onesnaženje

Ontogenetski premik niše

Ontogenetski premik niše (s krajšavo ONS, iz angleškega izvirnika ontogenetic niche shift) je ekološki fenomen, ko organizem (običajno iz živalskega taksona) med ontogenijo (svojim razvojem) spremeni svojo prehrano ali habitat.

Poglej Snov in Ontogenetski premik niše

Optična prizma

žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.

Poglej Snov in Optična prizma

Optično podvajanje frekvenc

Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.

Poglej Snov in Optično podvajanje frekvenc

Optično vlakno

Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.

Poglej Snov in Optično vlakno

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Poglej Snov in Optika

Orožje

Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.

Poglej Snov in Orožje

Osmoza

Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.

Poglej Snov in Osmoza

Ostanek nove

Ostanek nove, ki obkroža ponavljajočo se novo T Kompasa. Ostanek nove je sestavljen iz snovi, ki se sprosti pri eksploziji nove (ne supernove!) oziroma iz mehurjev plina, ki se sproščajo pri ponavljajoči se novi.

Poglej Snov in Ostanek nove

Ostanek supernove

supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.

Poglej Snov in Ostanek supernove

Pantotenska kislina

Pantotenska kislina ali vitamin B5 je vodotopni vitamin skupine B in bistvena hranilna snov.

Poglej Snov in Pantotenska kislina

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Snov in Paramagnetizem

Pasivni transport

Pasívni transpórt je v celični biologiji način prenosa snovi skozi celično membrano.

Poglej Snov in Pasivni transport

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Poglej Snov in Paulijevo izključitveno načelo

Pavel Aleksejevič Čerenkov

Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Snov in Pavel Aleksejevič Čerenkov

Pena

milni mehurčki Péna je vrsta koloidne snovi, ki nastane, kadar se žepi plina (dispergirana snov), navadno zraka, ujamejo v kapljevini ali trdnini (disperznem sredstvu).

Poglej Snov in Pena

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Snov in Periodni sistem elementov

Permanentni električni dipol

Permanèntni eléktrični dípol je električni dipol, ki obstaja neodvisno od zunanjega električnega polja.

Poglej Snov in Permanentni električni dipol

Perocetna kislina

Perocetna kislina-C2H4O3- je bistra, brezbarvna spojina.

Poglej Snov in Perocetna kislina

Pet elementov (vušing)

Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda) Pet elementov ali vušing (五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo.

Poglej Snov in Pet elementov (vušing)

Pierre Curie

Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.

Poglej Snov in Pierre Curie

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Snov in Pieter Zeeman

Pigment

Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.

Poglej Snov in Pigment

Pijavke

Pijávke (znanstveno ime Hirudinea) so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri.

Poglej Snov in Pijavke

Pipa

Dve leseni pipi za kajenje tobaka Pipa je lesen, glinen (včasih tudi iz kosti) pripomoček, ki ga mnoga ljudstva uporabljajo za kajenje različnih substanc.

Poglej Snov in Pipa

Pipina zel

Pipina zel oz.

Poglej Snov in Pipina zel

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Snov in Pitagora

Placebo

Placebo (latinsko ugajal bom, iz placere ugajati) je snov ali poseg, za katerega je prejemnik (ali izvajalec zdravljenja) prepričan, da bo nanj učinkoval blagodejno.

Poglej Snov in Placebo

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Poglej Snov in Planckov zakon

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Snov in Planet

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Poglej Snov in Planetarna diferenciacija

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Snov in Planetarna meglica

Planetni sestav

Planetni sestav oz.

Poglej Snov in Planetni sestav

Plazma

Plazma je beseda z več pomeni.

Poglej Snov in Plazma

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Snov in Plazma (fizika)

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Snov in Plimska sila

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Snov in Plin

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Poglej Snov in Plinasti orjak

Požar

Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.

Poglej Snov in Požar

Poissonovo število

Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.

Poglej Snov in Poissonovo število

Pojav Čerenkova

jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.

Poglej Snov in Pojav Čerenkova

Pojav GMR

Pojav GMR je velikanska magnetna upornost.

Poglej Snov in Pojav GMR

Poklicna bolezen

Poklicne bolezeni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in so v registru poklicnih bolezni.

Poglej Snov in Poklicna bolezen

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Poglej Snov in Polje (fizika)

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Poglej Snov in Polprevodnik

Popolni odboj

Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.

Poglej Snov in Popolni odboj

Potovanje v času

tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.

Poglej Snov in Potovanje v času

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Poglej Snov in Povlek prostora

Poyntingov vektor

Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.

Poglej Snov in Poyntingov vektor

Prašni delci

Prašni delci – imenovani tudi atmosferski aerosolni delci, trdni prašni delci ali lebdeči delci (SPM) – so mikroskopski delci trdne ali kapljevinske snovi, suspendirani v ozračju.

Poglej Snov in Prašni delci

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Poglej Snov in Prapok

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Snov in Prasevanje

Prehranjevalna veriga

Prehranjevalna veriga je linearno zaporedje organizmov, ki so v prehranjevalnem odnosu.

Poglej Snov in Prehranjevalna veriga

Prehranjevanje

Prehranjevanje je najpomembnejša dejavnost vsakega živega organizma, njegove glavne funkcije pa so požiranje, prebava in absorbiranje hrane.Prehranjevanje je nujno potrebno za preživetje vsakega živega organizma, saj z vnosom hrane pridobiva nujno potrebne snovi za energijo in telesno rast.Zelene rastline izdelajo s pomočjo fotosinteze in kemosinteze organske spojine, ki so nujno potrebne za življenje.To imenujemo avtotrofnost.Večina živali in bakterij pa se hrani gotovimi organskimi snovmi, ki jih sprejemajo od zunaj (rastlinska in živalska tkiva).To vrsto prehranjevanja imenujemo heterofija.Od načina prehranjevanja, pa je odvisen položaj organizma, v prehranjevalni verigi.Avtotrofni organizmi so producenti, heterotrofni pa porabniki.Heterotrofne organizme lahko, glede na vrsto prehranjevanja, ločimo še na vsejede, rastlinojede ali mesojede organizme.Veliko teh je zajedalcev, notranjih ali zunanjih, tako rastlin kot živali.Značilno za prehranjevanje živali je, da se nekatere prehranjujejo samo z določeno vrsto, druge pa z različnimi vrstami.Zaradi velike raznovrstnosti prehranjevanja, se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti.

Poglej Snov in Prehranjevanje

Presnova

Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.

Poglej Snov in Presnova

Pretok energije

Pretok energije: V ekosistemu snovi in plini krožijo, z energijo pa ni tako.Ta se pretaka v obliki sončne energije.Pretok energije, torej lahko razumemo kot črpanje sončne energije, predelovanje in enosmerno posredovanje le te med organizmi, ki so povezani v prehranjevalne verige.

Poglej Snov in Pretok energije

Priprava vode

Priprava vode je postopek s katerim odstranimo iz vode vse nezaželene snovi, ki presegajo dovoljeno mejno vredost in jo s tem pripravimo za končne uporabnike.

Poglej Snov in Priprava vode

Prožnostni modul

Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.

Poglej Snov in Prožnostni modul

Problem obzorja

kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.

Poglej Snov in Problem obzorja

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Snov in Prostor

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Poglej Snov in Prostor-čas

Prozornost

Prozornost je optična lastnost snovi, ki označuje kako prosojna je snov.

Poglej Snov in Prozornost

Pufer

Púfer je snov, ki uravnava kislost oziroma bazičnost raztopin.

Poglej Snov in Pufer

QSAR

QSAR je kratica za kvantitativno razmerje med strukturo in delovanjem (angleško Quantitative Structure-Activity Relationship).

Poglej Snov in QSAR

Računska kemija

teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.

Poglej Snov in Računska kemija

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Poglej Snov in Radar

Radioluminiscenca

Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.

Poglej Snov in Radioluminiscenca

Radiometrično datiranje

Radiométrično datíranje je postopek, pri katerem z analizo koncentracij posameznih izotopov nekega radioaktivnega elementa določimo starost snovi, običajno kamnine ali predmeta organskega izvora.

Poglej Snov in Radiometrično datiranje

Ramanovo sipanje

Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.

Poglej Snov in Ramanovo sipanje

Ravnovesje

Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.

Poglej Snov in Ravnovesje

Ravnovesno stanje (fizika)

Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.

Poglej Snov in Ravnovesno stanje (fizika)

Razstrupljanje

Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.

Poglej Snov in Razstrupljanje

Reagent

Reagènt je snov, po navadi raztopina, ki ob dodatku k vzorcu vidno spremeni lastnosti vzorca.

Poglej Snov in Reagent

Reaktant

Reaktanti so snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo.

Poglej Snov in Reaktant

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Poglej Snov in Realnost

Recikliranje

Mednarodni znak za recikliranje Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu.

Poglej Snov in Recikliranje

Red Bull

Red Bull (angleško 'rdeči bik') je poživilna gazirana pijača, ki jo proizvaja podjetje Red Bull GmbH s sedežem v Avstriji.

Poglej Snov in Red Bull

Refraktometer

ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.

Poglej Snov in Refraktometer

Regelacija

Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali ničnem tlaku.

Poglej Snov in Regelacija

Rentgenska praškovna difrakcija

Rentgenska praškovna difrakcija je najuporabnejša metoda za rutinske in tudi zahtevnejše strukturne preiskave trdnih kristaliničnih vzorcev.

Poglej Snov in Rentgenska praškovna difrakcija

Respirator

Respirator je naprava, ki ščiti uporabnika pred vdihavanjem škodljivih snovi, kot so prah, hlapi, pare in/ali plini.

Poglej Snov in Respirator

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Snov in Richard Phillips Feynman

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Snov in Rimska cesta (galaksija)

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Poglej Snov in Robert Wilhelm Bunsen

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Poglej Snov in Rocheva meja

RTECS

Registry of Toxic Effects of Chemical Substances (RTECS) je podatkovna baza o strupenosti snovi.

Poglej Snov in RTECS

Ruhrstahl X-4

Vojnega letalstva ZDA (USAF) Ruhrstahl X-4 (tudi Ruhrstahl/Kramer X-4 in Panzerabwehrrakete Ruhrstahl X-4) je bila nemška vodena raketa zrak-zrak druge svetovne vojne in prva uspešna vodena raketa na svetu.

Poglej Snov in Ruhrstahl X-4

Rumfordova medalja

Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.

Poglej Snov in Rumfordova medalja

Saje

Saje je splošni izraz, ki se nanaša na nečistost ogljikovih delcev, izhaja iz neposrednega zgorevanja ogljikovodikov.

Poglej Snov in Saje

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Poglej Snov in Samuel Pierpont Langley

Sežig odpadkov

Sežigalnica na Dunaju Sežig odpadkov je proces za obdelavo odpadkov, ki vključuje zgorevanje organskih snovi v odpadnih materialih.

Poglej Snov in Sežig odpadkov

Sekrecija

Sekrécija je sinteza in oddajanje snovi iz žleznih celic.

Poglej Snov in Sekrecija

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Snov in Seznam filozofskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Snov in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Snov in Seznam kemijskih vsebin

Seznam mamil

Seznam mamil razvršča mamila po abecedi, ker je delitev mamil zelo zahtevno področje, predvsem zaradi različnih učinkov določenih snovi v različnih koncentracijah.

Poglej Snov in Seznam mamil

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Poglej Snov in Simetrija

Simetrija CPT

Simetrija CPT pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin oziroma fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki jih sestavljajo tri operacije: sprememba naboja (oznaka C), zrcaljenje (oznaka P) in obrat časa (oznaka T).

Poglej Snov in Simetrija CPT

Sinteza

Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.

Poglej Snov in Sinteza

Slaterjeva krivulja

Slaterjeva krivulja - shematično Slaterjeva krivulja (tudi Bethe-Slaterjeva krivulja) ima na abscisi razmerje med a (medatomsko razdaljo atomov v snovi) in d (premerom atoma), na ordinati pa A (Interakcijo med atomi).

Poglej Snov in Slaterjeva krivulja

Smodnik

Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.

Poglej Snov in Smodnik

Snov, ki pospešuje gorenje

Snovi, ki pospešujejo gorenje so snovi, ki ob stiku z ognjem pospešijo gorenje oz.

Poglej Snov in Snov, ki pospešuje gorenje

Snovi s posebnimi nevarnostmi

Pri azbestu gre za vrsto naravnih mineralnih vlaken, ki so nevarna in jih s prostim očesom ni možno videti.

Poglej Snov in Snovi s posebnimi nevarnostmi

Snovna konstanta

Snóvna konstánta je fizikalna količina, ki podaja značilnost dane snovi v danih okoliščinah.

Poglej Snov in Snovna konstanta

Soliton

Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.

Poglej Snov in Soliton

Specifična prostornina

Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.

Poglej Snov in Specifična prostornina

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Snov in Specifična toplota

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Snov in Splošna teorija relativnosti

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Poglej Snov in Spojina

Stacionarno stanje

Stacionárno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem so fizikalne količine, ki opisujejo sistem, neodvisne od časa, sistem pa lahko izmenjuje energijo ali snov z okolico.

Poglej Snov in Stacionarno stanje

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Snov in Standardni model

Stefanova naloga

difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.

Poglej Snov in Stefanova naloga

Stilistika

Stilistika je nauk o slogu in je poleg metrike (meroslovja) ter poetike (nauka o vrstah in oblikah besedne umetnosti) poglavje literarne teorije.

Poglej Snov in Stilistika

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Poglej Snov in Stisljivost

Stisljivostni modul

Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.

Poglej Snov in Stisljivostni modul

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Poglej Snov in Stoicizem

Strižni modul

Strížni módul (tudi Coulombov modul) je fizikalna količina, določena pri strižni deformaciji teles kot razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo v Hookovem zakonu.

Poglej Snov in Strižni modul

Strjevanje

Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.

Poglej Snov in Strjevanje

Strojilo

Strojila so vodne raztopine organskih ali anorganskih snovi, s katerimi strojijo živalske kože.

Poglej Snov in Strojilo

Struktura ekosistema

Struktura ekosistema je način urejanja elementov in je posledica odvisnosti med njimi.

Poglej Snov in Struktura ekosistema

Strup

Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.

Poglej Snov in Strup

Strupenost

Strupenost je lastnost strupenih snovi, ki lahko poškodujejo organizem.

Poglej Snov in Strupenost

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Snov in Sublimacija

Sublimacijska toplota

Sublimacíjska toplòta (tudi specífična sublimacíjska toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do temperature sublimacije, da sublimira, torej da preide v plinsto agregatno stanje.

Poglej Snov in Sublimacijska toplota

Substrat

Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).

Poglej Snov in Substrat

Suha teža

Suha teža biomase za različna kuriva Suha teža je masa snovi, pripravka, materiala ali organizma brez vsebnosti vode.

Poglej Snov in Suha teža

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Snov in Supermasivna črna luknja

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Poglej Snov in Supernova

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Poglej Snov in Superprevodnost

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Poglej Snov in Supertekočnost

Surovina

Surovina je neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo in predelavo.

Poglej Snov in Surovina

Tahion

Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.

Poglej Snov in Tahion

Taksija

Taksija (iz grščine τάξις, taxis - »razporeditev«) je usmerjeno premikanje gibljivega organizma v odziv na dražljaj.

Poglej Snov in Taksija

Talilna toplota

Talílna toplòta (tudi specífična talílna toplòta) je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v trdnem agregatnem stanju, segrete do tališča, da se stali, torej da preide v kapljevinasto agregatno stanje.

Poglej Snov in Talilna toplota

Talina

Steklar oblikuje staljeno steklo v krožnik Talina je segreta staljena snov.

Poglej Snov in Talina

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Poglej Snov in Taljenje

Tekoči dušik

Tekoči dušik je dušik v tekočem stanju pri zelo nizkih temperaturah.

Poglej Snov in Tekoči dušik

Tektonika plošč

Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.

Poglej Snov in Tektonika plošč

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Poglej Snov in Telo

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Snov in Telo (fizika)

Temna energija

language.

Poglej Snov in Temna energija

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Poglej Snov in Temna snov

Temni foton

Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.

Poglej Snov in Temni foton

Temperatura sublimacije

Temperatúra sublimácije je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku, nižjem od tlaka trojne točke, obenem obstojata trdna in plinasta faza snovi.

Poglej Snov in Temperatura sublimacije

Temperaturni koeficient

Temperatúrni koeficiênt je izraz za dve sorodni fizikalni količini, ki označujeta, kako se s temperaturo spreminjajo mere telesa.

Poglej Snov in Temperaturni koeficient

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Poglej Snov in Teoretična kemija

Teorija mirujočega stanja

Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.

Poglej Snov in Teorija mirujočega stanja

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Poglej Snov in Teorija superstrun

Teratogenost

folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.

Poglej Snov in Teratogenost

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Snov in Termodinamika

Termodinamski sistem

Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.

Poglej Snov in Termodinamski sistem

Termokemija

kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.

Poglej Snov in Termokemija

Termometer

Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.

Poglej Snov in Termometer

Termoregulacija

Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.

Poglej Snov in Termoregulacija

Theo Morell

Theo Morell (polno ime Theodor Karl Ludwig Gilbert Morell), nemški zdravnik, * 22. julij 1886, Trais-Münzenberg, Hessen, † 26. maj 1948, Tegernsee, Rottach-Egern.

Poglej Snov in Theo Morell

Thomas Gold

Thomas Gold, avstrijsko-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 22. maj 1920, Dunaj, Avstrija, † 22. junij 2004, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Snov in Thomas Gold

Tolkala

Tolkalske palice Tolkála so glasbila, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci) udarjamo nanje.

Poglej Snov in Tolkala

Ton

Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Poglej Snov in Ton

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Poglej Snov in Toplota

Toplotna kapaciteta

Toplôtna kapacitéta je toplota, potrebna, da dano telo segrejemo za en kelvin.

Poglej Snov in Toplotna kapaciteta

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Poglej Snov in Toplotna prevodnost

Toplotno izolirani sistem

Toplòtno izolíran sistém v termodinamiki imenujemo termodinamski sistem, ki z okolico ne izmenjuje ne snovi, ne toplote.

Poglej Snov in Toplotno izolirani sistem

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Poglej Snov in Toplotno sevanje

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Poglej Snov in Transportni pojav

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Snov in Trdnina

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).

Poglej Snov in Trdota

Trdota po Brinellu

Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Poglej Snov in Trdota po Brinellu

Trdota po Rockwellu

Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Poglej Snov in Trdota po Rockwellu

Trdota po Shoru

Trdota po Shoru je ena od metod za merjenje trdote trdnih snovi.

Poglej Snov in Trdota po Shoru

Trdota po Vickersu

Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.

Poglej Snov in Trdota po Vickersu

Trenje

Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.

Poglej Snov in Trenje

Trikloretilen

---- Aciklična spojina s Halogeni,Halogenalkani.

Poglej Snov in Trikloretilen

Trikloroizocianurna kislina

Trikloroizocianurna kislina (TCCA) oziroma pogosto imenovana Symclosene je kemična spojina v obliki prahu z izrazitim vonjem po kloru, ki se uporablja v namen kloriranja in dezinfekcije vode v plavalnih bazenih in barvilih.

Poglej Snov in Trikloroizocianurna kislina

Trofično stanje

Cvetenje vode v reki gorske vasi, v bližini kraja Čengdu, Sečuan, Ljudska republika Kitajska. Trofično stanje je sestava biomase v vodnem telesu ob času merjenja.

Poglej Snov in Trofično stanje

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.

Poglej Snov in Trojna točka

Umazana bomba

Umazana bomba je špekulativno radiološko orožje, ki radioaktivno snov združuje s konvencionalnimi eksplozivi.

Poglej Snov in Umazana bomba

Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu

Sodobna delovna okolja od posameznika zahtevajo vedno večjo zmogljivost, učinkovitost in storilnost.

Poglej Snov in Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu

Utrujenost

Utrujenost je zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa, zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve ali zaradi bolezni.

Poglej Snov in Utrujenost

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Poglej Snov in Uvod v kvantno mehaniko

V603 Orla

V603 Orla (V603 Aquilae, V603 Aql, Nova Orla 1918) je bila svetla nova, ki se je pojavila v ozvezdju Orla leta 1918.

Poglej Snov in V603 Orla

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Poglej Snov in Valovanje

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Poglej Snov in Valovna dolžina

Variacijski račun

Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.

Poglej Snov in Variacijski račun

Varnostni list

Varnostni list je dokument, ki vsebuje varnostne podatke o določeni snovi oziroma kemikaliji.

Poglej Snov in Varnostni list

Velika opera

Velika opera (fr. grand opéra) je oznaka za francosko romantično resno opero v štirih ali petih dejanjih, navadno z zgodovinsko ali heroično snovjo.

Poglej Snov in Velika opera

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Snov in Vesolje

Vesoljsko pisalo

Fisher Space Pen AG-7 Vesoljsko pisalo (space pen) je pisalo, ki lahko piše v kateri koli snovi, pod katerim koli kotom in pod vsakim pritiskom.

Poglej Snov in Vesoljsko pisalo

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Poglej Snov in Vidni spekter

Viktor Georgijevič Veselago

Viktor Georgijevič Veselago, ruski fizik, * 13. junij 1929, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza, † 15. september 2018.

Poglej Snov in Viktor Georgijevič Veselago

Virialni izrek

Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.

Poglej Snov in Virialni izrek

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Poglej Snov in Virusi

Vitamin B12

Vitamin B12 ali kobalamin je v vodi topen vitamin.

Poglej Snov in Vitamin B12

Vonj

Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.

Poglej Snov in Vonj

Vulkanizacija

Vulkanizacija je kemijski proces, pri katerem se posamezne polimerne molekule povežejo z drugimi polimernimi molekulami z atomskimi vezmi.

Poglej Snov in Vulkanizacija

Vzdolžno valovanje

Vzdólžno ali longitudinálno je tisto potujoče valovánje, pri katerem delci snovi nihajo v smeri širjenja motnje.

Poglej Snov in Vzdolžno valovanje

Vzorec (kemija)

Vzôrec je v kemiji predstavitveni del celote.

Poglej Snov in Vzorec (kemija)

Vzvoj

Prikaz vzvoja tanke osi, pritrjene na enem koncu na nepomično oporo jelka pod vplivom vzvoja Vzvòj ali torzíja (tórzija) je v mehaniki trdnin obremenitev trdnega telesa pod vplivom navora dvojice sil pravokotnih na vzdolžno os telesa.

Poglej Snov in Vzvoj

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Poglej Snov in Walter Baade

Willebrord Snell van Royen

Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.

Poglej Snov in Willebrord Snell van Royen

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Poglej Snov in Willem de Sitter

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Poglej Snov in William Crookes

William Gilbert

William Gilbert (tudi Gylberde), angleški fizik, učenjak, filozof in zdravnik, * 24. maj 1544, Colchester, grofija Essex, Anglija, † 10. december (30. november, stari angleški koledar) 1603, London, ali mogoče Colchester.

Poglej Snov in William Gilbert

William Huggins

Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.

Poglej Snov in William Huggins

William Kingdon Clifford

William Kingdon Clifford angleški matematik in filozof, * 4. maj, 1845, Exeter, grofija Devon, Anglija, † 3. marec 1879, Madeira, Portugalska.

Poglej Snov in William Kingdon Clifford

William Ramsay

Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.

Poglej Snov in William Ramsay

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Poglej Snov in William Thomson

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Poglej Snov in Wolf-Rayetova zvezda

Zažigalno orožje

Grški ogenj - prvo namensko zažigalno orožje Zažigalno orožje je vsako orožje, ki je prvenstveno namenjeno požiganju oz.

Poglej Snov in Zažigalno orožje

Zajedavstvo

človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.

Poglej Snov in Zajedavstvo

Zakon o ohranitvi mase

Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.

Poglej Snov in Zakon o ohranitvi mase

Zakoni termodinamike

Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Poglej Snov in Zakoni termodinamike

Zaprti sistem

Zapŕti sistém v termodinamiki se imenuje termodinamski sistem, ki ne izmenjuje snovi z okolico, lahko pa izmenjuje toploto.

Poglej Snov in Zaprti sistem

Zbiranje odpadkov

Zbiranje in odvoz odpadkov sta sestavna dela ravnanja z odpadki, ki povzročata prehod odpadnih snovi iz vira proizvodnje bodisi do točke obdelave ali dokončne odstranitve.

Poglej Snov in Zbiranje odpadkov

Zgodovina znanosti in tehnike

Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.

Poglej Snov in Zgodovina znanosti in tehnike

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Poglej Snov in Zlitina

Zmes

Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.

Poglej Snov in Zmes

Zven

Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Poglej Snov in Zven

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Snov in Zvezda

Zvezdna črna luknja

Zvezdne ali stelarne črne luknje so končna oblika razvoja zelo masivnih zvezd.

Poglej Snov in Zvezdna črna luknja

2,3,7,8-tetraklordibenzodioksin

2,3,7,8-tetraklorodibenzo-p-dioksin (krajše: TCDD) je poliklorirani dibenzo-p-dioksin (včasih v pogovornem jeziku, vendar ne dovolj natančno se imenuje tudi dioksin) s kemijsko formulo C12H4Cl4O2.

Poglej Snov in 2,3,7,8-tetraklordibenzodioksin

Prav tako znan kot Snovi, Substanca.

, Benoit Paul Émile Clapeyron, Berilij in njegove spojine, Bethe-Blochova enačba, Bioindikator, Biokemija, Biološka uporabnost, Bojni kij, Bolometer, Bose-Einsteinov kondenzat, Braggova krivulja, Brans-Dickeova teorija, Brezrazsežna količina, Brometan, Brownovo gibanje, Bruniranje, Butanon, Butilacetat, Carl Keenan Seyfert, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Casimirjev pojav, Cevovodni transport, Cinkov klorid, Cinkov prah, Clausius-Clapeyronova enačba, Comptonov pojav, Curiejeva temperatura, Cynar, Darcy-Weisbachova enačba, Darcyjev zakon, Džul na kilogramkelvin, Detergent, Diamagnetizem, Didim Slepi, Dielektrična spektroskopija, Dielektričnost, Dielektrik, Diferencialna enačba, Difuzija, Donnanovo ravnovesje, Dozimetrija, Dražljiva snov, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Ekološka nesreča v Ajki, Ekologija, Eksosfera, Eksotermna reakcija, Ekstrakcija, Elastomehanika, Električna susceptibilnost, Električni izolator, Električni naboj, Električni prevodnik, Elektrolit, Elektroliza, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektrooptični pojav, Elipsometrija, Emulgator, Enačba stanja, Endocitoza, Epifit, Epigrafika, Eric Priest, Erwin Schrödinger, Eta Gredlja, Etantiol, Eter (fizika), Evklidski prostor, Fazni prehod, Fenotiazin, Fermion, Feromagnetizem, Filolaj, Fino usklajeno Vesolje, Fitofarmacevtska sredstva, Fizika, Fizika nizkih temperatur, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna kemija, Fizikalna sprememba, Flogistonska teorija, Fotoelektrični pojav, Fotografija, Foton, Fotonski kristal, Frakcija (kemija), Fred Hoyle, Fresnelove enačbe, Fridmanovi enačbi, Fritz Zwicky, Galaksija, Gel, George Berkeley, George Lake, Gnosticizem, Gorivo, Gostota, Gostota električnega polja, Gostota masnega toka, Grafen, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Grej, Gustav Robert Kirchhoff, Harlow Shapley, Hawkingovo sevanje, Heike Kamerlingh Onnes, Henri Victor Regnault, Henry Norris Russell, Herbicid, Hermann Weyl, Heron, Heterotrof, Hidrofilnost, Hidrofobnost, Higroskopnost, Hilomorfizem, Hipas, Histereza, Hitrost, Hitrost gravitacije, Hitrost zvoka, Hladilno sredstvo, Holokrov, Hookov zakon, Hrana, Idealizem, Idiofoni, Imagizem, Implozija, Inducirani električni dipol, Induktivnost, Informacijski paradoks črnih lukenj, Infrardeča spektroskopija, Ion, Ireverzibilna sprememba, Isaac Asimov, Izhlapevanje, Izotropija, Izparevanje, Izparilna toplota, Iztrebek, James Chadwick, James Hopwood Jeans, James Nasmyth, Janez Zorec, Jav, Prav in Nav, Jöns Jacob Berzelius, Jean Baptiste Perrin, Jean Bernard Léon Foucault, Jean Buridan, Jean-Baptiste Biot, Jedka snov, Jedrska kemija, Jedrska nesreča v elektrarni Fukušima-Daiči, Jožef Mislej, John Archibald Wheeler, John Canton, John Dalton, John Henry Poynting, John Norris Bahcall, Joseph Black, Julius Plücker, Julius Robert von Mayer, Justus von Liebig, Kapljevina, Katalizator, Katran, Kavčuk, Kazimierz Funk, Kemična sprememba, Kemijska reakcija, Kemijski element, Kemijski potencial, Kemoterapija, Keramika, Kilogram, Kmečka povest, Kmetske slike, Koloid, Kompost, Kompresor, Kondenzacija, Konfokalni mikroskop, Konstanta fine strukture, Konvekcija, Kopje, Kozmični žarki, Kozmološka konstanta, Kozmološko načelo, Krautov strojniški priročnik, Kršitev simetrije CP, Kreatin, Kroženje fosforja, Kroženje ogljika, Kurkuma, Kvalitativna analiza, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvark, Kvazidelec, Laminarni tok, Lars Onsager, Lečasta galaksija, Lev Davidovič Landau, Litje, Lom svetlobe, Lomni zakon, Luminiscenca, M, Mačje oko (meglica), Machovo število, Machovsko načelo, Magnet, Magnetar, Magnetizem, Magnetna permeabilnost, Magnetno polje v snoveh, Magnetno-optični pojav, Magnezijev sulfat, Manganov dioksid, Marian Smoluchowski, Marie Skłodowska-Curie, Marko Tušek (slikar), Masa, Matematična fizika, Material, Materializem, Materija, Max Born, Maxwellove enačbe, Mednarodno nelastniško ime, Medosebni odnos, Medzvezdna snov, Mehanika, Mehurček, Meja občutljivosti, Metamaterial, Meteorit, Metil metakrilat, Mezon B, Mikročrna luknja, Mikrosporija, Mikrovilus, Mnemotehnika, Mohsova trdotna lestvica, Mol (enota), Molarna prostornina, Molekula, Molska masa, Mumijo, Mutagen, Nanotehnika, Narava, Natrijev cianoborohidrid, Natrijev nitrit, Negativna energija, Nelinearna optika, Nevarni odpadki, Nevrotoksičnost, Nevtrino, Niels Henrik David Bohr, Nikotin, Nobelova nagrada za fiziko, Nobelova nagrada za kemijo, Notranja energija, Notranja varnost, Oblika Zemlje, Obročasta galaksija, Odboj, Odprta zvezdna kopica, Odprti sistem, Okoljska kemija, Onesnaženje, Ontogenetski premik niše, Optična prizma, Optično podvajanje frekvenc, Optično vlakno, Optika, Orožje, Osmoza, Ostanek nove, Ostanek supernove, Pantotenska kislina, Paramagnetizem, Pasivni transport, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Pena, Periodni sistem elementov, Permanentni električni dipol, Perocetna kislina, Pet elementov (vušing), Pierre Curie, Pieter Zeeman, Pigment, Pijavke, Pipa, Pipina zel, Pitagora, Placebo, Planckov zakon, Planet, Planetarna diferenciacija, Planetarna meglica, Planetni sestav, Plazma, Plazma (fizika), Plimska sila, Plin, Plinasti orjak, Požar, Poissonovo število, Pojav Čerenkova, Pojav GMR, Poklicna bolezen, Polje (fizika), Polprevodnik, Popolni odboj, Potovanje v času, Povlek prostora, Poyntingov vektor, Prašni delci, Prapok, Prasevanje, Prehranjevalna veriga, Prehranjevanje, Presnova, Pretok energije, Priprava vode, Prožnostni modul, Problem obzorja, Prostor, Prostor-čas, Prozornost, Pufer, QSAR, Računska kemija, Radar, Radioluminiscenca, Radiometrično datiranje, Ramanovo sipanje, Ravnovesje, Ravnovesno stanje (fizika), Razstrupljanje, Reagent, Reaktant, Realnost, Recikliranje, Red Bull, Refraktometer, Regelacija, Rentgenska praškovna difrakcija, Respirator, Richard Phillips Feynman, Rimska cesta (galaksija), Robert Wilhelm Bunsen, Rocheva meja, RTECS, Ruhrstahl X-4, Rumfordova medalja, Saje, Samuel Pierpont Langley, Sežig odpadkov, Sekrecija, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Seznam mamil, Simetrija, Simetrija CPT, Sinteza, Slaterjeva krivulja, Smodnik, Snov, ki pospešuje gorenje, Snovi s posebnimi nevarnostmi, Snovna konstanta, Soliton, Specifična prostornina, Specifična toplota, Splošna teorija relativnosti, Spojina, Stacionarno stanje, Standardni model, Stefanova naloga, Stilistika, Stisljivost, Stisljivostni modul, Stoicizem, Strižni modul, Strjevanje, Strojilo, Struktura ekosistema, Strup, Strupenost, Sublimacija, Sublimacijska toplota, Substrat, Suha teža, Supermasivna črna luknja, Supernova, Superprevodnost, Supertekočnost, Surovina, Tahion, Taksija, Talilna toplota, Talina, Taljenje, Tekoči dušik, Tektonika plošč, Telo, Telo (fizika), Temna energija, Temna snov, Temni foton, Temperatura sublimacije, Temperaturni koeficient, Teoretična kemija, Teorija mirujočega stanja, Teorija superstrun, Teratogenost, Termodinamika, Termodinamski sistem, Termokemija, Termometer, Termoregulacija, Theo Morell, Thomas Gold, Tolkala, Ton, Toplota, Toplotna kapaciteta, Toplotna prevodnost, Toplotno izolirani sistem, Toplotno sevanje, Transportni pojav, Trdnina, Trdota, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Trdota po Shoru, Trdota po Vickersu, Trenje, Trikloretilen, Trikloroizocianurna kislina, Trofično stanje, Trojna točka, Umazana bomba, Uporaba substanc za izboljšanje učinkovitosti na delovnem mestu, Utrujenost, Uvod v kvantno mehaniko, V603 Orla, Valovanje, Valovna dolžina, Variacijski račun, Varnostni list, Velika opera, Vesolje, Vesoljsko pisalo, Vidni spekter, Viktor Georgijevič Veselago, Virialni izrek, Virusi, Vitamin B12, Vonj, Vulkanizacija, Vzdolžno valovanje, Vzorec (kemija), Vzvoj, Walter Baade, Willebrord Snell van Royen, Willem de Sitter, William Crookes, William Gilbert, William Huggins, William Kingdon Clifford, William Ramsay, William Thomson, Wolf-Rayetova zvezda, Zažigalno orožje, Zajedavstvo, Zakon o ohranitvi mase, Zakoni termodinamike, Zaprti sistem, Zbiranje odpadkov, Zgodovina znanosti in tehnike, Zlitina, Zmes, Zven, Zvezda, Zvezdna črna luknja, 2,3,7,8-tetraklordibenzodioksin.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti