Hitreje kot brskalnik!
177 odnosi: Absolutni izsev, Abu Nuvas, Aflah, Ahondrit, Akvinkum, Alkimija, Almagest, Analema, Ančnikovo gradišče, Andrej Perlah, Antične rimske merske enote, Antonio Canova, Antropozofska medicina, Apohelski asteroid, Apolonij, Apsidna precesija, Apsidna točka, Asaph Hall, Astrološki simboli, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atonski asteroid, Črna luknja, Barve v religiozni simboliki, Betelgeza, Blizuzemeljski asteroid, Božanska komedija, Bondov albedo, Brzični škratec, Budha, Claude Debussy, De revolutionibus orbium coelestium, Diona (luna), Domnevni planet, Edvard Grieg, Ekfant, Ekliptika, Elementi tira, Elongacija, Eneida, Enki, Enstatitni hondrit, Eugène Michel Antoniadi, Evropa (luna), Fazni kot (astronomija), Ford Motor Company, Fram (ladja), Fram (razločitev), François Jean Dominique Arago, Galci, ..., Ganimed (luna), Geometrični albedo, Georg Aunpekh von Peurbach, Georges Fournier, Gerard Peter Kuiper, Giottov campanile, Giovanni Virginio Schiaparelli, Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA), Grb Občine Idrija, Gustav Holst, Harold Jeffreys, HD 74156, Heliocentrični model, Heraklit Pontski, Hermes Trismegist, Hiket, Hitrost gravitacije, James Craig Watson, Johan Oskar Backlund, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johannes Hevel, Jurij Trebizondski, Kalip, Kalisto (luna), Kepler-11, Kepler-Bouwkampova konstanta, Komet Donati, Komet Hyakutake, Komet Machholz 1, Kotna velikost, Krokar (ozvezdje), Lewis A. Swift, Litosfera, Lorenzo Ghiberti, Luna, Macuo Bašō, Magnetosfera, Magnituda (astronomija), Mala in velika polos, Mariner 10, Merkur (mitologija), Merkur (razločitev), Mikrometeoroid, Milutin Milanković, Mimar Sinan, Mira (zvezda), Nabu, Nagib vrtilne osi, Naravni satelit, NASA, Naseljivi planet, Navidezni sij, Nebesna mehanika, Neso (luna), Neubogljivi Speedy, Ničelni poldnevnik, Niccolò Zucchi, Nikolaj Kopernik, Okultacija, Omar Hajam, Opozicija (astronomija), Osončje, Paul Gerber, Percival Lowell, Pierre Gassendi, Pitagorejstvo, Planet, Poimenovanje astronomskih teles, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Površinska težnost, Prehod Venere, Program Mariner, Regiomontan, Rendezvous with Rama, Rocheva meja, Rudolf Steiner, Saturn, Saule, Seth Barnes Nicholson, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Seznam svetlejših zvezd, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Simon Newcomb, Sirene s Titana, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sizigij (astronomija), Sočasno vrtenje, Solarna konstanta, Sončev mrk 21. avgusta 2017, Sosigen, Spodnji in zgornji planeti, Tetija (luna), Timoharis, Ubežna hitrost, Uran (mitologija), Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Venera, Voda, Vrtilna doba, Vulkan (domnevni planet), Vulkanski asteroid, VY Velikega psa, Walter Baade, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemeljski planet, Zemlja, Zemljina masa, Zodiak, Zunajosončni planet, Zvezda, 1 E13 m², 1 E6 m, 1 E6 s, 1973, 2. januar, 2000, 2018, 2025, 288 Glavka, 3. november, 6. tisočletje in pozneje. Razširi indeks (127 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Novo!!: Merkur in Absolutni izsev · Poglej več »
Abu Nuvas
Abu Nuvas (polno ime Hasan Ibn Hani Abu Nuvas), arabski pesnik, * 762, † 814.
Novo!!: Merkur in Abu Nuvas · Poglej več »
Aflah
Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.
Novo!!: Merkur in Aflah · Poglej več »
Ahondrit
Millbillillie. Ahondrit je vrsta kamnitih meteoritov, ki so sestavljeni iz snovi, ki je podobna bazaltom.
Novo!!: Merkur in Ahondrit · Poglej več »
Akvinkum
Stanovanjski del Akvinka Akvinkum (latinsko: Aquincum), rimski tabor (castra) in kasneje mesto v Spodnji Panoniji na desnem bregu Donave v sedanjem Starem Budimu (Óbuda), ki je bilo del rimskega mejnega obrambnega sistema.
Novo!!: Merkur in Akvinkum · Poglej več »
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Novo!!: Merkur in Alkimija · Poglej več »
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.
Novo!!: Merkur in Almagest · Poglej več »
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Novo!!: Merkur in Analema · Poglej več »
Ančnikovo gradišče
Ančnikovo gradišče je kulturno - zgodovinski spomenik se nahaja na območju občine Slovenska Bistrica.
Novo!!: Merkur in Ančnikovo gradišče · Poglej več »
Andrej Perlah
Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.
Novo!!: Merkur in Andrej Perlah · Poglej več »
Antične rimske merske enote
Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.
Novo!!: Merkur in Antične rimske merske enote · Poglej več »
Antonio Canova
Antonio Canova, beneški kipar, *1. november 1757, Possagno, † 13. oktober 1822, Benetke.
Novo!!: Merkur in Antonio Canova · Poglej več »
Antropozofska medicina
Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.
Novo!!: Merkur in Antropozofska medicina · Poglej več »
Apohelski asteroid
Apohelijski asteroid ali Apohelec je pripadnik podrazreda Atonskih asteroidov.
Novo!!: Merkur in Apohelski asteroid · Poglej več »
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Novo!!: Merkur in Apolonij · Poglej več »
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Novo!!: Merkur in Apsidna precesija · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: Merkur in Apsidna točka · Poglej več »
Asaph Hall
Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.
Novo!!: Merkur in Asaph Hall · Poglej več »
Astrološki simboli
Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.
Novo!!: Merkur in Astrološki simboli · Poglej več »
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Novo!!: Merkur in Astronomski simbol · Poglej več »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Novo!!: Merkur in Astronomsko telo · Poglej več »
Atonski asteroid
Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).
Novo!!: Merkur in Atonski asteroid · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Merkur in Črna luknja · Poglej več »
Barve v religiozni simboliki
Barve v religiozni simboliki so ena od oblik glavnih sredstev izražanja in posploševanja religioznega doživetja.
Novo!!: Merkur in Barve v religiozni simboliki · Poglej več »
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Novo!!: Merkur in Betelgeza · Poglej več »
Blizuzemeljski asteroid
Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.
Novo!!: Merkur in Blizuzemeljski asteroid · Poglej več »
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Novo!!: Merkur in Božanska komedija · Poglej več »
Bondov albedo
Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).
Novo!!: Merkur in Bondov albedo · Poglej več »
Brzični škratec
Brzični škratec (znanstveno ime Coenagrion mercuriale) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Magrebu v Severni Afriki.
Novo!!: Merkur in Brzični škratec · Poglej več »
Budha
Budha Budha je v hindujski mitologiji ime za planet Merkur, sina Chandre (Lune).
Novo!!: Merkur in Budha · Poglej več »
Claude Debussy
Claude Achille Debussy, francoski skladatelj in pianist, * 22. avgust 1862, Saint-Germain-en-Laye, Yvelines, Francija, † 25. marec 1918, Pariz.
Novo!!: Merkur in Claude Debussy · Poglej več »
De revolutionibus orbium coelestium
De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.
Novo!!: Merkur in De revolutionibus orbium coelestium · Poglej več »
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Novo!!: Merkur in Diona (luna) · Poglej več »
Domnevni planet
Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.
Novo!!: Merkur in Domnevni planet · Poglej več »
Edvard Grieg
Edvard Hagerup Grieg, norveški skladatelj in pianist, * 15.
Novo!!: Merkur in Edvard Grieg · Poglej več »
Ekfant
Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.
Novo!!: Merkur in Ekfant · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: Merkur in Ekliptika · Poglej več »
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Novo!!: Merkur in Elementi tira · Poglej več »
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Novo!!: Merkur in Elongacija · Poglej več »
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Novo!!: Merkur in Eneida · Poglej več »
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Novo!!: Merkur in Enki · Poglej več »
Enstatitni hondrit
« Saint Sauveur » Enstatitni hondrit EH5 - 1914 Enstatitni hondrit ali E hondrit je posebna vrsta (razred) kamnitih meteoritov iz skupine hondritov, ki vsebujejo mineral enstatit.
Novo!!: Merkur in Enstatitni hondrit · Poglej več »
Eugène Michel Antoniadi
Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.
Novo!!: Merkur in Eugène Michel Antoniadi · Poglej več »
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Novo!!: Merkur in Evropa (luna) · Poglej več »
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Novo!!: Merkur in Fazni kot (astronomija) · Poglej več »
Ford Motor Company
Ford Motor Company (oziroma krajše Ford) je ameriška multinacionalka in tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu, glede na prodajo v letu 2005.
Novo!!: Merkur in Ford Motor Company · Poglej več »
Fram (ladja)
Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.
Novo!!: Merkur in Fram (ladja) · Poglej več »
Fram (razločitev)
Fram je lahko.
Novo!!: Merkur in Fram (razločitev) · Poglej več »
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Novo!!: Merkur in François Jean Dominique Arago · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Merkur in Galci · Poglej več »
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Novo!!: Merkur in Ganimed (luna) · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: Merkur in Geometrični albedo · Poglej več »
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Novo!!: Merkur in Georg Aunpekh von Peurbach · Poglej več »
Georges Fournier
Georges Fournier, francoski astronom, * 12. november 1881, Rouvray, Côte-d'Or, Francija, † 1. december 1954.
Novo!!: Merkur in Georges Fournier · Poglej več »
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Novo!!: Merkur in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »
Giottov campanile
Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.
Novo!!: Merkur in Giottov campanile · Poglej več »
Giovanni Virginio Schiaparelli
Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.
Novo!!: Merkur in Giovanni Virginio Schiaparelli · Poglej več »
Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA)
Rudnik premoga pod mestom Centralija v Pensilvaniji, ZDA, gori že vsaj od 27.
Novo!!: Merkur in Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA) · Poglej več »
Grb Občine Idrija
Grb Občine Idrija Grb Občine Idrija je enak grbu mesta Idrija.
Novo!!: Merkur in Grb Občine Idrija · Poglej več »
Gustav Holst
Gustav Holst, angleški skladatelj, * 21. september 1874, Cheltenham (Anglija), † 25. maj 1934, London.
Novo!!: Merkur in Gustav Holst · Poglej več »
Harold Jeffreys
Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Merkur in Harold Jeffreys · Poglej več »
HD 74156
HD 74156 je rumena pritlikavka (spektralni tip G0V) v ozvezdju Vodne kače, ki je od nas oddaljena 210 svetlobnih let.
Novo!!: Merkur in HD 74156 · Poglej več »
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Novo!!: Merkur in Heliocentrični model · Poglej več »
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.
Novo!!: Merkur in Heraklit Pontski · Poglej več »
Hermes Trismegist
Hermes Trismegist Hermes Trismegistus (Hermês ho Trismégistos: »Hermes Trikrat Veličastni«) naj bi bil stari egiptovski teolog, filozof in pisec, ki naj bi deloval okoli 2.
Novo!!: Merkur in Hermes Trismegist · Poglej več »
Hiket
Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.
Novo!!: Merkur in Hiket · Poglej več »
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Novo!!: Merkur in Hitrost gravitacije · Poglej več »
James Craig Watson
James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.
Novo!!: Merkur in James Craig Watson · Poglej več »
Johan Oskar Backlund
Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Merkur in Johan Oskar Backlund · Poglej več »
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Merkur in Johann Elert Bode · Poglej več »
Johann Franz Encke
Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.
Novo!!: Merkur in Johann Franz Encke · Poglej več »
Johannes Hevel
Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.
Novo!!: Merkur in Johannes Hevel · Poglej več »
Jurij Trebizondski
Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.
Novo!!: Merkur in Jurij Trebizondski · Poglej več »
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Novo!!: Merkur in Kalip · Poglej več »
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Novo!!: Merkur in Kalisto (luna) · Poglej več »
Kepler-11
Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.
Novo!!: Merkur in Kepler-11 · Poglej več »
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Novo!!: Merkur in Kepler-Bouwkampova konstanta · Poglej več »
Komet Donati
Komet Donati (uradna oznaka je C/1858 L1, znan je tudi kot Donatijev komet) je komet, ki ga je je prvič opazoval 2. junija 1858 italijanski astronom Giovanni Battista Donati (1826 – 1873).
Novo!!: Merkur in Komet Donati · Poglej več »
Komet Hyakutake
Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).
Novo!!: Merkur in Komet Hyakutake · Poglej več »
Komet Machholz 1
Komet Machholz 1 ali 96P/Machholz je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 12. maja 1986.
Novo!!: Merkur in Komet Machholz 1 · Poglej več »
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Novo!!: Merkur in Kotna velikost · Poglej več »
Krokar (ozvezdje)
Krokar je majhno južno ozvezdje.
Novo!!: Merkur in Krokar (ozvezdje) · Poglej več »
Lewis A. Swift
Lewis A. Swift, ameriški astronom, * 20. februar 1820, Okrožje Monroe, New York, ZDA, † 5. januar 1913.
Novo!!: Merkur in Lewis A. Swift · Poglej več »
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Novo!!: Merkur in Litosfera · Poglej več »
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Novo!!: Merkur in Lorenzo Ghiberti · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Merkur in Luna · Poglej več »
Macuo Bašō
, japonski pesnik, * 1644, blizu kraja Ueno, Iga, Japonska, * 28. november 1694, Osaka.
Novo!!: Merkur in Macuo Bašō · Poglej več »
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Novo!!: Merkur in Magnetosfera · Poglej več »
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Novo!!: Merkur in Magnituda (astronomija) · Poglej več »
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Novo!!: Merkur in Mala in velika polos · Poglej več »
Mariner 10
Sonda Mariner 10. raketo nosilko Atlas-Centaur (#34). Mariner 10 je bila zadnja medplanetarna vesoljska sonda v Nasinem vesoljskem Programu Mariner, ki je obletela planet Merkur leta 1975.
Novo!!: Merkur in Mariner 10 · Poglej več »
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Novo!!: Merkur in Merkur (mitologija) · Poglej več »
Merkur (razločitev)
Merkur lahko označuje.
Novo!!: Merkur in Merkur (razločitev) · Poglej več »
Mikrometeoroid
Mikrometeoroid je majhen meteoroid, ki je nastal kot okrušek večjega telesa in ima maso manjšo od 1 grama oziroma velikost od 100 μm do 1 mm.
Novo!!: Merkur in Mikrometeoroid · Poglej več »
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Novo!!: Merkur in Milutin Milanković · Poglej več »
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Merkur in Mimar Sinan · Poglej več »
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Novo!!: Merkur in Mira (zvezda) · Poglej več »
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Novo!!: Merkur in Nabu · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Merkur in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Merkur in Naravni satelit · Poglej več »
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Novo!!: Merkur in NASA · Poglej več »
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Novo!!: Merkur in Naseljivi planet · Poglej več »
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Novo!!: Merkur in Navidezni sij · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Merkur in Nebesna mehanika · Poglej več »
Neso (luna)
Neso (grško Νησώ: Neso) je Neptunov retrogradni nepravilni satelit.
Novo!!: Merkur in Neso (luna) · Poglej več »
Neubogljivi Speedy
Neubogljivi Speedy (izvirno v angleščini Runaround) je kratka znanstvenofantastična zgodba ruskega pisatelja Isaaca Asimova.
Novo!!: Merkur in Neubogljivi Speedy · Poglej več »
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Novo!!: Merkur in Ničelni poldnevnik · Poglej več »
Niccolò Zucchi
Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.
Novo!!: Merkur in Niccolò Zucchi · Poglej več »
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Novo!!: Merkur in Nikolaj Kopernik · Poglej več »
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.
Novo!!: Merkur in Okultacija · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: Merkur in Omar Hajam · Poglej več »
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Novo!!: Merkur in Opozicija (astronomija) · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Merkur in Osončje · Poglej več »
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Novo!!: Merkur in Paul Gerber · Poglej več »
Percival Lowell
Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Novo!!: Merkur in Percival Lowell · Poglej več »
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Novo!!: Merkur in Pierre Gassendi · Poglej več »
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Novo!!: Merkur in Pitagorejstvo · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Merkur in Planet · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: Merkur in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Merkur in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000 · Poglej več »
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Novo!!: Merkur in Površinska težnost · Poglej več »
Prehod Venere
Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.
Novo!!: Merkur in Prehod Venere · Poglej več »
Program Mariner
Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.
Novo!!: Merkur in Program Mariner · Poglej več »
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Novo!!: Merkur in Regiomontan · Poglej več »
Rendezvous with Rama
Rendezvous with Rama (dobesedno Srečanje z Ramo) je znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Arthurja C. Clarka, ki je prvič izšel leta 1973 pri založbi Gollancz.
Novo!!: Merkur in Rendezvous with Rama · Poglej več »
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Novo!!: Merkur in Rocheva meja · Poglej več »
Rudolf Steiner
Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).
Novo!!: Merkur in Rudolf Steiner · Poglej več »
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Merkur in Saturn · Poglej več »
Saule
litovskega Narodnega muzeja Saule je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona.
Novo!!: Merkur in Saule · Poglej več »
Seth Barnes Nicholson
Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.
Novo!!: Merkur in Seth Barnes Nicholson · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Merkur in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Merkur in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Novo!!: Merkur in Seznam planetov v osončju · Poglej več »
Seznam svetlejših zvezd
To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.
Novo!!: Merkur in Seznam svetlejših zvezd · Poglej več »
Seznam teles v Osončju
Sonce.
Novo!!: Merkur in Seznam teles v Osončju · Poglej več »
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Novo!!: Merkur in Seznam teles v Osončju po masi · Poglej več »
Seznam teles v Osončju po polmeru
V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.
Novo!!: Merkur in Seznam teles v Osončju po polmeru · Poglej več »
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Novo!!: Merkur in Simon Newcomb · Poglej več »
Sirene s Titana
Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.
Novo!!: Merkur in Sirene s Titana · Poglej več »
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Novo!!: Merkur in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) · Poglej več »
Sizigij (astronomija)
work.
Novo!!: Merkur in Sizigij (astronomija) · Poglej več »
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Novo!!: Merkur in Sočasno vrtenje · Poglej več »
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Novo!!: Merkur in Solarna konstanta · Poglej več »
Sončev mrk 21. avgusta 2017
Sončev mrk 21.
Novo!!: Merkur in Sončev mrk 21. avgusta 2017 · Poglej več »
Sosigen
Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.
Novo!!: Merkur in Sosigen · Poglej več »
Spodnji in zgornji planeti
Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.
Novo!!: Merkur in Spodnji in zgornji planeti · Poglej več »
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Novo!!: Merkur in Tetija (luna) · Poglej več »
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Novo!!: Merkur in Timoharis · Poglej več »
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Novo!!: Merkur in Ubežna hitrost · Poglej več »
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan Kronos, ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila Afrodita. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja atmosfera. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji. Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v homerskem epu. Uran je povezan z rimskim bogom Celom.
Novo!!: Merkur in Uran (mitologija) · Poglej več »
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Merkur in Uran (planet) · Poglej več »
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Novo!!: Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Merkur in Venera · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Merkur in Voda · Poglej več »
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Novo!!: Merkur in Vrtilna doba · Poglej več »
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Novo!!: Merkur in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »
Vulkanski asteroid
Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).
Novo!!: Merkur in Vulkanski asteroid · Poglej več »
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Novo!!: Merkur in VY Velikega psa · Poglej več »
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Merkur in Walter Baade · Poglej več »
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Novo!!: Merkur in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Novo!!: Merkur in Zemeljski planet · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Merkur in Zemlja · Poglej več »
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Novo!!: Merkur in Zemljina masa · Poglej več »
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Novo!!: Merkur in Zodiak · Poglej več »
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Novo!!: Merkur in Zunajosončni planet · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Merkur in Zvezda · Poglej več »
1 E13 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².
Novo!!: Merkur in 1 E13 m² · Poglej več »
1 E6 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).
Novo!!: Merkur in 1 E6 m · Poglej več »
1 E6 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 106 in 107 sekundami (11,6 in 116 dni).
Novo!!: Merkur in 1 E6 s · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Merkur in 1973 · Poglej več »
2. januar
2.
Novo!!: Merkur in 2. januar · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Merkur in 2000 · Poglej več »
2018
2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Merkur in 2018 · Poglej več »
2025
2025 (MMXXV) bo navadno leto, ki se bo po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Merkur in 2025 · Poglej več »
288 Glavka
288 Glavka (mednarodno ime je 288 Glauke) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Merkur in 288 Glavka · Poglej več »
3. november
3.
Novo!!: Merkur in 3. november · Poglej več »
6. tisočletje in pozneje
Tu so zbrane astronomske napovedi za prihodnost in dogodki iz fikcije.
Novo!!: Merkur in 6. tisočletje in pozneje · Poglej več »
