Kazalo
177 odnosi: Absolutni izsev, Abu Nuvas, Aflah, Ahondrit, Akvinkum, Alkimija, Almagest, Analema, Ančnikovo gradišče, Andrej Perlah, Antične rimske merske enote, Antonio Canova, Antropozofska medicina, Apohelski asteroid, Apolonij, Apsidna precesija, Apsidna točka, Asaph Hall, Astrološki simboli, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atonski asteroid, Črna luknja, Barve v religiozni simboliki, Betelgeza, Blizuzemeljski asteroid, Božanska komedija, Bondov albedo, Brzični škratec, Budha, Claude Debussy, De revolutionibus orbium coelestium, Diona (luna), Domnevni planet, Edvard Grieg, Ekfant, Ekliptika, Elementi tira, Elongacija, Eneida, Enki, Enstatitni hondrit, Eugène Michel Antoniadi, Evropa (luna), Fazni kot (astronomija), Ford Motor Company, Fram (ladja), Fram (razločitev), François Jean Dominique Arago, Galci, ... Razširi indeks (127 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Merkur in Absolutni izsev
Abu Nuvas
Abu Nuvas (polno ime Hasan Ibn Hani Abu Nuvas), arabski pesnik, * 762, † 814.
Poglej Merkur in Abu Nuvas
Aflah
Prikaz torkveta, tempera na lesu, Hans Holbein mlajši, 1533 Al-Išbili Abu Mohamed Ibn-Džabir Aflah, špansko-arabski astronom, matematik in izumitelj, * okoli 1100, verjetno Sevilla, Španija, † okoli 1150.
Poglej Merkur in Aflah
Ahondrit
Millbillillie. Ahondrit je vrsta kamnitih meteoritov, ki so sestavljeni iz snovi, ki je podobna bazaltom.
Poglej Merkur in Ahondrit
Akvinkum
Stanovanjski del Akvinka Akvinkum (latinsko: Aquincum), rimski tabor (castra) in kasneje mesto v Spodnji Panoniji na desnem bregu Donave v sedanjem Starem Budimu (Óbuda), ki je bilo del rimskega mejnega obrambnega sistema.
Poglej Merkur in Akvinkum
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Merkur in Alkimija
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Merkur in Almagest
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Poglej Merkur in Analema
Ančnikovo gradišče
Ančnikovo gradišče je kulturno - zgodovinski spomenik se nahaja na območju občine Slovenska Bistrica.
Poglej Merkur in Ančnikovo gradišče
Andrej Perlah
Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.
Poglej Merkur in Andrej Perlah
Antične rimske merske enote
Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.
Poglej Merkur in Antične rimske merske enote
Antonio Canova
Antonio Canova, beneški kipar, *1. november 1757, Possagno, † 13. oktober 1822, Benetke.
Poglej Merkur in Antonio Canova
Antropozofska medicina
Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.
Poglej Merkur in Antropozofska medicina
Apohelski asteroid
Apohelijski asteroid ali Apohelec je pripadnik podrazreda Atonskih asteroidov.
Poglej Merkur in Apohelski asteroid
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Merkur in Apolonij
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Poglej Merkur in Apsidna precesija
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Merkur in Apsidna točka
Asaph Hall
Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.
Poglej Merkur in Asaph Hall
Astrološki simboli
Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.
Poglej Merkur in Astrološki simboli
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Merkur in Astronomski simbol
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Merkur in Astronomsko telo
Atonski asteroid
Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).
Poglej Merkur in Atonski asteroid
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Merkur in Črna luknja
Barve v religiozni simboliki
Barve v religiozni simboliki so ena od oblik glavnih sredstev izražanja in posploševanja religioznega doživetja.
Poglej Merkur in Barve v religiozni simboliki
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Merkur in Betelgeza
Blizuzemeljski asteroid
Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.
Poglej Merkur in Blizuzemeljski asteroid
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Poglej Merkur in Božanska komedija
Bondov albedo
Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).
Poglej Merkur in Bondov albedo
Brzični škratec
Brzični škratec (znanstveno ime Coenagrion mercuriale) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Magrebu v Severni Afriki.
Poglej Merkur in Brzični škratec
Budha
Budha Budha je v hindujski mitologiji ime za planet Merkur, sina Chandre (Lune).
Poglej Merkur in Budha
Claude Debussy
Claude Achille Debussy, francoski skladatelj in pianist, * 22. avgust 1862, Saint-Germain-en-Laye, Yvelines, Francija, † 25. marec 1918, Pariz.
Poglej Merkur in Claude Debussy
De revolutionibus orbium coelestium
De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.
Poglej Merkur in De revolutionibus orbium coelestium
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Merkur in Diona (luna)
Domnevni planet
Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.
Poglej Merkur in Domnevni planet
Edvard Grieg
Edvard Hagerup Grieg, norveški skladatelj in pianist, * 15.
Poglej Merkur in Edvard Grieg
Ekfant
Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.
Poglej Merkur in Ekfant
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Merkur in Ekliptika
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Merkur in Elementi tira
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Poglej Merkur in Elongacija
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Merkur in Eneida
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Poglej Merkur in Enki
Enstatitni hondrit
« Saint Sauveur » Enstatitni hondrit EH5 - 1914 Enstatitni hondrit ali E hondrit je posebna vrsta (razred) kamnitih meteoritov iz skupine hondritov, ki vsebujejo mineral enstatit.
Poglej Merkur in Enstatitni hondrit
Eugène Michel Antoniadi
Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.
Poglej Merkur in Eugène Michel Antoniadi
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Merkur in Evropa (luna)
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Poglej Merkur in Fazni kot (astronomija)
Ford Motor Company
Ford Motor Company (oziroma krajše Ford) je ameriška multinacionalka in tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu, glede na prodajo v letu 2005.
Poglej Merkur in Ford Motor Company
Fram (ladja)
Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.
Poglej Merkur in Fram (ladja)
Fram (razločitev)
Fram je lahko.
Poglej Merkur in Fram (razločitev)
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Merkur in François Jean Dominique Arago
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Merkur in Galci
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Merkur in Ganimed (luna)
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Merkur in Geometrični albedo
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Poglej Merkur in Georg Aunpekh von Peurbach
Georges Fournier
Georges Fournier, francoski astronom, * 12. november 1881, Rouvray, Côte-d'Or, Francija, † 1. december 1954.
Poglej Merkur in Georges Fournier
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Merkur in Gerard Peter Kuiper
Giottov campanile
Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.
Poglej Merkur in Giottov campanile
Giovanni Virginio Schiaparelli
Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.
Poglej Merkur in Giovanni Virginio Schiaparelli
Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA)
Rudnik premoga pod mestom Centralija v Pensilvaniji, ZDA, gori že vsaj od 27.
Poglej Merkur in Gorenje rudnika pod mestom Centralia (ZDA)
Grb Občine Idrija
Grb Občine Idrija Grb Občine Idrija je enak grbu mesta Idrija.
Poglej Merkur in Grb Občine Idrija
Gustav Holst
Gustav Holst, angleški skladatelj, * 21. september 1874, Cheltenham (Anglija), † 25. maj 1934, London.
Poglej Merkur in Gustav Holst
Harold Jeffreys
Sir Harold Jeffreys, FRS, angleški geofizik, astronom in matematik, * 22. april 1891, Fatfield pri Durhamu, grofija Durham, Anglija, † 18. marec 1989, Cambridge, Anglija.
Poglej Merkur in Harold Jeffreys
HD 74156
HD 74156 je rumena pritlikavka (spektralni tip G0V) v ozvezdju Vodne kače, ki je od nas oddaljena 210 svetlobnih let.
Poglej Merkur in HD 74156
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Merkur in Heliocentrični model
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Merkur in Heraklit Pontski
Hermes Trismegist
Hermes Trismegist Hermes Trismegistus (Hermês ho Trismégistos: »Hermes Trikrat Veličastni«) naj bi bil stari egiptovski teolog, filozof in pisec, ki naj bi deloval okoli 2.
Poglej Merkur in Hermes Trismegist
Hiket
Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.
Poglej Merkur in Hiket
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Merkur in Hitrost gravitacije
James Craig Watson
James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.
Poglej Merkur in James Craig Watson
Johan Oskar Backlund
Johan Oskar Backlund, švedsko-ruski astronom, * 28. april 1846, Länghem, Westrogothia, Švedska, † 29. avgust 1916, Pulkovo, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Merkur in Johan Oskar Backlund
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Merkur in Johann Elert Bode
Johann Franz Encke
Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.
Poglej Merkur in Johann Franz Encke
Johannes Hevel
Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.
Poglej Merkur in Johannes Hevel
Jurij Trebizondski
Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.
Poglej Merkur in Jurij Trebizondski
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Poglej Merkur in Kalip
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Merkur in Kalisto (luna)
Kepler-11
Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.
Poglej Merkur in Kepler-11
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Merkur in Kepler-Bouwkampova konstanta
Komet Donati
Komet Donati (uradna oznaka je C/1858 L1, znan je tudi kot Donatijev komet) je komet, ki ga je je prvič opazoval 2. junija 1858 italijanski astronom Giovanni Battista Donati (1826 – 1873).
Poglej Merkur in Komet Donati
Komet Hyakutake
Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).
Poglej Merkur in Komet Hyakutake
Komet Machholz 1
Komet Machholz 1 ali 96P/Machholz je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 12. maja 1986.
Poglej Merkur in Komet Machholz 1
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Poglej Merkur in Kotna velikost
Krokar (ozvezdje)
Krokar je majhno južno ozvezdje.
Poglej Merkur in Krokar (ozvezdje)
Lewis A. Swift
Lewis A. Swift, ameriški astronom, * 20. februar 1820, Okrožje Monroe, New York, ZDA, † 5. januar 1913.
Poglej Merkur in Lewis A. Swift
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Merkur in Litosfera
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Poglej Merkur in Lorenzo Ghiberti
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Merkur in Luna
Macuo Bašō
, japonski pesnik, * 1644, blizu kraja Ueno, Iga, Japonska, * 28. november 1694, Osaka.
Poglej Merkur in Macuo Bašō
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Merkur in Magnetosfera
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Poglej Merkur in Magnituda (astronomija)
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Poglej Merkur in Mala in velika polos
Mariner 10
Sonda Mariner 10. raketo nosilko Atlas-Centaur (#34). Mariner 10 je bila zadnja medplanetarna vesoljska sonda v Nasinem vesoljskem Programu Mariner, ki je obletela planet Merkur leta 1975.
Poglej Merkur in Mariner 10
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Merkur in Merkur (mitologija)
Merkur (razločitev)
Merkur lahko označuje.
Poglej Merkur in Merkur (razločitev)
Mikrometeoroid
Mikrometeoroid je majhen meteoroid, ki je nastal kot okrušek večjega telesa in ima maso manjšo od 1 grama oziroma velikost od 100 μm do 1 mm.
Poglej Merkur in Mikrometeoroid
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Poglej Merkur in Milutin Milanković
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Merkur in Mimar Sinan
Mira (zvezda)
AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.
Poglej Merkur in Mira (zvezda)
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Poglej Merkur in Nabu
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Merkur in Nagib vrtilne osi
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Merkur in Naravni satelit
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Merkur in NASA
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Merkur in Naseljivi planet
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Merkur in Navidezni sij
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Merkur in Nebesna mehanika
Neso (luna)
Neso (grško Νησώ: Neso) je Neptunov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Merkur in Neso (luna)
Neubogljivi Speedy
Neubogljivi Speedy (izvirno v angleščini Runaround) je kratka znanstvenofantastična zgodba ruskega pisatelja Isaaca Asimova.
Poglej Merkur in Neubogljivi Speedy
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Merkur in Ničelni poldnevnik
Niccolò Zucchi
Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.
Poglej Merkur in Niccolò Zucchi
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Merkur in Nikolaj Kopernik
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej Merkur in Okultacija
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Merkur in Omar Hajam
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Merkur in Opozicija (astronomija)
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Merkur in Osončje
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Poglej Merkur in Paul Gerber
Percival Lowell
Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Poglej Merkur in Percival Lowell
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Poglej Merkur in Pierre Gassendi
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Merkur in Pitagorejstvo
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Merkur in Planet
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Merkur in Poimenovanje astronomskih teles
Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Merkur in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Merkur in Površinska težnost
Prehod Venere
Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.
Poglej Merkur in Prehod Venere
Program Mariner
Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.
Poglej Merkur in Program Mariner
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Merkur in Regiomontan
Rendezvous with Rama
Rendezvous with Rama (dobesedno Srečanje z Ramo) je znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Arthurja C. Clarka, ki je prvič izšel leta 1973 pri založbi Gollancz.
Poglej Merkur in Rendezvous with Rama
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Merkur in Rocheva meja
Rudolf Steiner
Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).
Poglej Merkur in Rudolf Steiner
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Merkur in Saturn
Saule
litovskega Narodnega muzeja Saule je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona.
Poglej Merkur in Saule
Seth Barnes Nicholson
Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom, * 12. november 1891, Springfield, Illinois, ZDA, † 2. julij 1963, Los Angeles, Kalifornija.
Poglej Merkur in Seth Barnes Nicholson
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Merkur in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Merkur in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Merkur in Seznam planetov v osončju
Seznam svetlejših zvezd
To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.
Poglej Merkur in Seznam svetlejših zvezd
Seznam teles v Osončju
Sonce.
Poglej Merkur in Seznam teles v Osončju
Seznam teles v Osončju po masi
Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.
Poglej Merkur in Seznam teles v Osončju po masi
Seznam teles v Osončju po polmeru
V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.
Poglej Merkur in Seznam teles v Osončju po polmeru
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Poglej Merkur in Simon Newcomb
Sirene s Titana
Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.
Poglej Merkur in Sirene s Titana
Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.
Poglej Merkur in Sistem astronomskih konstant IAU (1976)
Sizigij (astronomija)
work.
Poglej Merkur in Sizigij (astronomija)
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Merkur in Sočasno vrtenje
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Poglej Merkur in Solarna konstanta
Sončev mrk 21. avgusta 2017
Sončev mrk 21.
Poglej Merkur in Sončev mrk 21. avgusta 2017
Sosigen
Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.
Poglej Merkur in Sosigen
Spodnji in zgornji planeti
Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.
Poglej Merkur in Spodnji in zgornji planeti
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Merkur in Tetija (luna)
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Merkur in Timoharis
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Merkur in Ubežna hitrost
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Merkur in Uran (mitologija)
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Merkur in Uran (planet)
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Merkur in Venera
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Merkur in Voda
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Poglej Merkur in Vrtilna doba
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Poglej Merkur in Vulkan (domnevni planet)
Vulkanski asteroid
Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).
Poglej Merkur in Vulkanski asteroid
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Poglej Merkur in VY Velikega psa
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Poglej Merkur in Walter Baade
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Merkur in Začasno označevanje nebesnih teles
Zemeljski planet
Marsa Zèmeljski planét je planet, ki ima trdno površje, tako kot Zemlja.
Poglej Merkur in Zemeljski planet
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Merkur in Zemlja
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Poglej Merkur in Zemljina masa
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Poglej Merkur in Zodiak
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Merkur in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Merkur in Zvezda
1 E13 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10 in 100 milijoni km².
Poglej Merkur in 1 E13 m²
1 E6 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 106 metrov (1.000 km) do 107 m (10.000 km).
Poglej Merkur in 1 E6 m
1 E6 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 106 in 107 sekundami (11,6 in 116 dni).
Poglej Merkur in 1 E6 s
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Merkur in 1973
2. januar
2.
Poglej Merkur in 2. januar
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Merkur in 2000
2018
2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Merkur in 2018
2025
2025 (MMXXV) bo navadno leto, ki se bo po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Merkur in 2025
288 Glavka
288 Glavka (mednarodno ime je 288 Glauke) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Merkur in 288 Glavka
3. november
3.
Poglej Merkur in 3. november
6. tisočletje in pozneje
Tu so zbrane astronomske napovedi za prihodnost in dogodki iz fikcije.
Poglej Merkur in 6. tisočletje in pozneje
Prav tako znan kot Merkur (planet).