Komunikacija

1486 odnosi: Abee (meteorit), Absolutni izsev, Absorpcijski zakon, Adriaan van Maanen, Agni, Ajdovska žena, Akorej, Al-Biruni, Al-Džavz, Al-Makrizi, Al-Zarkali, Albert Abraham Michelson, Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Alexandre Koyré, Alfa Andromede, Alfonzove tablice, Alhacen, Alkimija, Almagest, Almukantar, Alpinizem, Altair, Altokumulus, Altostratus, Amaterasu, Ameriško astronomsko društvo, Anaksimander, Anders Johan Lexell, Anders Jonas Ångström, Angrit, Ankaran, Anomalistično leto, Antares, Antarktika, Antične rimske merske enote, Antični observatorij Peking, Antoine Darquier de Pellepoix, Antropozofska medicina, Anunaki, Apolonij, Apolonski asteroid, Apsidna precesija, Apsidna točka, Apsidnica, Aravaki, Argument periapside, Arhimed, Arietidi, Aristarh, Armilarna sfera, ..., Arthur Bruce McDonald, Arthur Robert Hinks, Aruna, Aryabhata I., Asaph Hall, Asteroid, Asteroid tipa C, Astrodinamika, Astrofizika, Astrolab, Astrološki simboli, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Astronomski observatorij Palermo, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec, ATLAST teleskop, Atmosfera nebesnega telesa, Atom, Aton, Atonski asteroid, Atum, Avrora (mitologija), Ščip (Luna), Šest klobukov razmišljanja, Šestilo (ozvezdje), Školjke, Škrat, Žirafa (ozvezdje), Živa, Žlopi, Žrebiček (ozvezdje), Ľudmila Pajdušáková, Žveplova kislina, Čaša (ozvezdje), Čarobna piščal, Časovna enačba, Časovni kot, Časovni pas, Časovni pregled astronomije, Čhuku, Čokolada, Črna luknja, Črna pritlikavka, Østfold, Baal, Balzam za ustnice, Barnard 68, Barnardova zvezda, Barvni indeks, Bastet, Bela luknja, Bela pritlikavka, Berosus, Bertil Lindblad, Betelgeza, Bibavica, Biološko orožje, BLC1, Blizusončev komet, Blizuzemeljski asteroid, Božanska komedija, Božič, Bober, Bogdan Novak, Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004), Bolometer, Boris Petrovič Gerasimovič, Botanični slovar, Brans-Dickeova teorija, Brorsenov komet, Burin, C/1652 Y1, C/1689 X1, C/1801 N1, C/1802 Q1, C/1804 E1, C/1806 V1, C/1808 F1, C/1808 M1, C/1810 Q1, C/1811 W1, C/1813 C1, C/1813 G1, C/1816 B1, C/1817 Y1, C/1818 W2, C/1822 K1, C/1822 N1, C/1825 N1, C/1825 P1, C/1825 V1, C/1826 P1, C/1826 U1, C/1826 Y1, C/1827 P1, C/1847 C1, C/1853 L1, C/1854 L1, C/1854 R1, C/1857 M1, C/1857 Q1, C/1863 G1, C/1870 Q1, C/1874 H1, C/1874 Q1, C/1877 R1, C/1890 O1, C/1973 E1 (Kohoutek), C/1978 R3, C/1985 K1, C/1988 P1, C/1992 N1, C/1994 T1, C/2020 F3 (NEOWISE), Cahokia, Camera obscura, Carl Keenan Seyfert, Carl Sagan, Celeja, Charles Augustus Young, Charles Greeley Abbot, Christoph Scheiner, Cirkumpolarno nebesno telo, Cirostratus, Cirus, Claude Servais Mathias Pouillet, Cleveland Abbe, Clyde William Tombaugh, Dažbog, Dan, Daniel Kirkwood, David Gill, De revolutionibus orbium coelestium, Dež, Dežnik, December 2006, Desetletje, Deveti planet, Dialektika, Dicearh, Dogoni, Domači golob, Domnevni planet, Drakonski mesec, Drakonsko leto, Drakova enačba, Družina kometov, Družina Marija, Družina Nisa, Družina Sibela, Družina Temida, Edison Pettit, Edmond Halley, Efemeridni čas, Ekfant, Ekliptika, Eksogene sile, Ekvatorialni obroč, Elongacija, Emblem, Enačba sončnega vzhoda, Enakonočje, Enckejev komet, Energetski vir, Enstatitni hondrit, Eratosten, Eric Priest, Erida (pritlikavi planet), Eridan, Eta Gredlja, Eugène Michel Antoniadi, Eugene Parker, Evdoks, Evktemon, Evropa (mitologija), Faeton (domnevni planet), Fayev komet, Fazni kot (astronomija), Fermijev paradoks, Filadelfijski poskus, Filolaj, Fizika, Fobos (luna), Fotosfera, Fotovoltaična elektrarna, Fotovoltaika, Foucaultovo nihalo, Francesco Bianchini, Francis Baily, Francis Graham-Smith, Frank Watson Dyson, Fraunhoferjeve črte, Fred Hoyle, Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, Fritz Zwicky, Gaia (vesoljsko plovilo), Galaksija, Galaktična poravnava, Galaktično leto, Galileo Galilei, Gama (mrk), Gama Berenikinih kodrov, Gaussova gravitacijska konstanta, Gaussovo leto, Gemin, Genesis (vesoljska sonda), Geocentrični model, Geografija, Geografija Združenih držav Amerike, Geoid, George Ellery Hale, George Howard Darwin, George William Hill, Georges Antoine Pons Rayet, Gerard Peter Kuiper, Giacomo Filippo Maraldi, Gibanje Zemlje, Gijasedin al-Kaši, Giottov campanile, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Battista Donati, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Giuseppe Piazzi, GJ 1245, GN-z11, Godefroy Wendelin, Gondola, Gostosevci, Gostota, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Grb Mestne občine Koper, Grb Občine Puconci, Grb Romunije, Grb Severne Makedonije, Gregor Schoettl, Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil, Halleyjev komet, Halo (optika), Hannes Olof Gösta Alfvén, Hans Albrecht Bethe, Harlow Shapley, Harold Delos Babcock, Harold Spencer Jones, Harpokrates, HD 224635, HD 74156, HD 9986, Hego, Heinrich Carl Friedrich Kreutz, Helij, Helij (mitologija), Heliocentrični model, Heliometer, Heliostat, Hendrik Christoffel van de Hulst, Heraklit Mračni, Heraklit Pontski, Herbert Friedman, Hermann Carl Vogel, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hertzsprung-Russllov diagram, Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye, Hiket, Hillova krogla, Hiparh, Hitrost gravitacije, Hitrost svetlobe, Hoagovo telo, Hondrula, Hrčki, Hubblova razvrstitev galaksij, Ibn aš-Šatir, IC 5370, Ikar (mitologija), Immanuel Kant, Impresionizem, In vendar se vrti, Indeks UV, Infrardeče valovanje, Infrardeče vodenje, Inkvizicija, Insolacija, Inti, Ionizirajoče sevanje, Ionosfera, Irwin Ira Shapiro, Islamski koledar, Ismael Bullialdus, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivan Tomec, Izbruh, Izbruh žarkov gama, Izida, Izsev, Izsrednost tira, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jama (mitologija), James Bradley, James Cook, James Craig Watson, James Edward Keeler, James Hopwood Jeans, Janez Krstnik Schoettl, Jean le Rond d'Alembert, Jedro (film), Jedrska zima, Jedrsko gorivo, Jedrsko zlivanje, Jeremiah Horrocks, Jesen, Jesenišče, Ji Šing, Jožef Stefan, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johann Gottfried Galle, Johann Heinrich Lambert, Johannes Fabricij, John Evan Baldwin, John Harrison, John Henry Poynting, John Michell, John Norris Bahcall, John Ogonowski, John Paul Wild, Jonathan Homer Lane, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph Louis François Bertrand, Josip Samujilovič Šklovski, Južni tečaj, Južni tečajnik, Julius Plücker, Julius Robert von Mayer, Jupiter, Jupitrova družina kometov, Jutrovo, Kakšne barve je svet, Kalip, Kamba (mitologija), Kameleon (ozvezdje), Kanop (zvezda), Karl Rudolph Powalky, Kava, Kefija, Kentaver (ozvezdje), Kentaver (planetoid), Kepler-11, Keplerjevi zakoni, KIC 8462852, Kidinu, Kirkwoodova vrzel, Kit (ozvezdje), Kivi, Kleomed, Kmvoum, Kožna pega, Kožni rak, Koeficient odbojnosti, Koledar, Komet asteroidnega pasu, Komet Černih, Komet Čurjumov-Gerasimenko, Komet Bennett, Komet Bradfield, Komet Catalina-McNaught, Komet de Kock-Paraskevopoulos, Komet gospodične Mitchell, Komet Hale-Bopp, Komet Helin-Roman-Crockett, Komet Holmes, Komet Humason, Komet Hyakutake, Komet iz leta 1729, Komet LONEOS, Komet Lulin, Komet Machholz 1, Komet McNaught, Komet Nicollet-Pons, Komet Pereyra, Komet Pojmański, Komet Pons-Gambart, Komet Skjellerup-Maristany, Komet Wells, Komet White-Ortiz-Bolelli, Kompasna rastlina, Konjunkcija (astronomija), Konstanta fine strukture, Koper, Korona, Kositer, Kotna velikost, Kozaijev pojav, Kozmični žarki, Kraljica iz Sabe, Kresnik (bog), Kresnik (mitologija), Kroženje vode, Kroženje zraka, Kroglasta zvezdna kopica, Kromosfera, Kuža Luža, Kuiperjev pas, Kujaš, Kultura Chimú, Kumulus, Kuperoza, Kvazar, La bohème, Labarum, Ladijski reševalni čoln, Lagrangeeva točka, Lenora, Leonardo da Vinci, Leonhard Euler, Lesni peleti, Let 19, Letni časi, Leto, Libracija, LIGO, Lira (ozvezdje), Lukoran, Luminiscenca, Luna, Lunin mrk, Lunina tirnica, Lunine mene, Maffei 1, Magnetar, Magnetno kvantno število, Magnetosfera, Magnituda (astronomija), Makemake, Mala vodna kača (ozvezdje), Malarija, Mali lev (ozvezdje), Mali medved (ozvezdje), Mangala, Mangovec, Mariner 2, Mariner 3, Mariner 4, Marino Fonović, Mars, Marsov Trojanec, Marsovi naravni sateliti, Martin Behaim, Matematična geografija, Mavrica, Mawu-Lisa, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Mbomba, Medalja Manevrske strukture narodne zaščite, Mednarodna astronomska zveza, Medvedki sladkosnedki, Medzvezdni komet, Mehanizem z Antikitere, Mehkužci, Melanom, Merkur, Messier 32, Messier 94, Mestna palača, Udaipur, Meteorit, Meteorski roj, Mezopotamija, Miška mu ni odgriznila noska, Michel Hénon, Milutin Milanković, Minecraft, Mira (zvezda), Miranda (luna), Misisipijska kultura, Mitra (bog sonca), Mizasta gora (ozvezdje), Mladinski opus Bine Štampe Žmavc, Modra, Modra orjakinja, Mogollon, Mojca Pokrajculja, Murgle, Načelo povprečnosti, Nabonid, Naburimani, Nadglavišče, Nagib vrtilne osi, Naseljivi planet, Natrijeva svetilka, Navidezna lega Sonca, Navidezni sij, Navigacija, Nebesna krogla, Nebesna mehanika, Nebesni disk iz Nebre, Nebesni ekvator, Nebesni koordinatni sistem, Nebo, Nemeza, Nepravilni satelit, Neptun, Nevil Maskelyne, Newgrange, Newtonovi zakoni gibanja, NGC 1, NGC 10, NGC 11, NGC 12, NGC 13, NGC 14, NGC 15, NGC 16, NGC 17, NGC 19, NGC 2, NGC 21, NGC 22, NGC 23, NGC 24, NGC 25, NGC 26, NGC 27, NGC 2976, NGC 3, NGC 31, NGC 35, NGC 36, NGC 37, NGC 38, NGC 39, NGC 40, NGC 4013, NGC 41, NGC 450, NGC 5, NGC 6, NGC 7, NGC 9, Ničelni poldnevnik, Niccolò Zucchi, Nicolas-Louis de Lacaille, Nicole Oresme, Niels Ryberg Finsen, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Nilakantha Somayaji, Nimbostratus, Noč, Noč čarovnic, Nočnosvetleči oblak, Norman Robert Pogson, Novo leto, Nutacija, Oblika Zemlje, Območje H II, Obnovljivi viri energije, Obročasta meglica, Observatorij Pulkovo, Odsončje, Ogljik, Oinopid, Okultacija, Ole Christensen Rømer, Omar Hajam, Oortov oblak, Opozicija (astronomija), Optični instrument, Orbitalna perioda, Osiris, Osončje, Otto Struve, Otto Vasiljevič Struve, Oven (astrologija), Ozračje, Parhelij, Parsek, Pasivna hiša, Pastorka in bela žena, Paul Gerber, Pavel Kunaver, Pavel Zlobec, Pegaz (ozvezdje), Permsko-triasno izumrtje, Perun, Pet elementov (vušing), Peta sila, Peter Andreas Hansen, Peter Apian, PGC 1, PGC 10, PGC 12, PGC 13, PGC 14, PGC 15, PGC 16, PGC 2, PGC 3, PGC 4, PGC 6, PGC 7, Philippe de La Hire, Philippe van Lansberge, Pierre Charles Le Monnier, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pierre-Simon Laplace, Pitagora, Pitagorejstvo, Piteas, Planckova gostota, Planet, Planet X, Planetarna diferenciacija, Planetarna meglica, Planetarna meglica M2-9, Planetna faza, Planetni sestav, Plazma (fizika), Plimska sila, Plinasti orjak, Plošča s Pioneerja 10, Plutino, Pluton, Podnebne spremembe, Podnožišče, Pojav JORP, Polarni sij, Poldne, Poletni čas, Polnoč, Pomeni imen asteroidov: 16001–17000, Pomeni imen asteroidov: 20001–21000, Pomeni imen asteroidov: 26001–27000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 40001–41000, Pomeni imen asteroidov: 4001–4500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomeni imen asteroidov: 6001–6500, Pomeni imen asteroidov: 89001–90000, Pomladišče, Pomorske navigacijske luči, Poosebljenje, Populous: The Beginning, Poredni zajček, Porfirija, Posidonij, Potaknjenec, Potop ladje RMS Lusitania, Površinska težnost, Praška astronomska ura, Praprotno seme, Prasevanje, Precesija enakonočij, Prehod Venere, Prestopno leto, Pri hrastu na levo, Pritlikavi planet, Program Voyager, Proksima Kentavra b, Prostor, Prostor-čas, Prstasti trstikovec, Prve visoke civilizacije, Ptolemaj, Puščica (ozvezdje), Pueblo, Ra (mitologija), Ra (Zvezdna vrata), Rahu, Rajska ptica (ozvezdje), Rak (astrologija), Rakov povratnik, Rastline, Rayleighovo sipanje, Rdeča orjakinja, Rdeči premik, Red velikosti (površina), Red velikosti (sila), Red velikosti (temperatura), Rektascenzija, René Descartes, Rendezvous with Rama, Renesančna filozofija, Ribe, Richard Tousey, Richard van der Riet Woolley, Rimska cesta (galaksija), Rimska kamilica, Ris (ozvezdje), Ročka (meglica), Robert Alexander Watson-Watt, Robert Wilhelm Bunsen, Rocheva meja, Roger Bacon, Romul (luna), Rosa, Rosacea, Rozine, Ruđer Josip Bošković, Runski koledar, Ruski pritlikavi hrček, S/2003 J 2, Samarkand, Samuel Pierpont Langley, Sankukai, Santorini, Saroški cikel, Saturn, Saturnovi naravni sateliti, Saule, Schwarzschildov polmer, Sekunda, Selevk, Sevalni tlak, Severna krona (ozvezdje), Severni tečajnik, Severska dinastija, Seznam astronomskih vsebin, Seznam najbližjih zvezd, Seznam planetov v osončju, Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov, Seznam svetlejših zvezd, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Seznam zvezd, Seznami kometov, Sferna astronomija, Shranjevanje toplotne energije, Siderski čas, Siderski dan, Sidersko leto, Simbolika polmeseca, Sin (mitologija), Sinodski mesec, Sirene s Titana, Sirij, Siriometer, Sistem astronomskih konstant IAU (1976), Sistem geometriziranih enot, Sizigij (astronomija), Skandij, Skarabej (mitologija), Skodla, Sledilnik soncu, Smejalnik in cvililna zavora, SN 1994D, Sočasno vrtenje, Sol (razločitev), Solarna konstanta, Solarni stolp, Sončev čas, Sončev dan, Sončev dvojček, Sončev mrk, Sončev mrk 10. junija 2021, Sončev mrk 11. avgusta 1999, Sončev mrk 14. decembra 2020, Sončev mrk 17. februarja 2026, Sončev mrk 2. julija 2019, Sončev mrk 21. junija 2020, Sončev mrk 3. septembra 2081, Sončev mrk 30. maja 1965, Sončev mrk 30. marca 2052, Sončev obrat, Sončev polmer, Sončev veter, Sončeva masa, Sončeva pega, Sončevi mrki na Marsu, Sončna celica, Sončna energija, Sončna svetloba (film, 2007), Sončna ura, Sončna vzgonska elektrarna, Sončni tempelj Konark, Sončnica, Sončnica (galaksija), Sonc, Sondirna raketa, Sonoluminiscenca, Sosigen Peripatetik, Spekter vodikovega atoma, Spektralna razvrstitev zvezd, Spektralni razred, Spodnji in zgornji planeti, Sporos, Spremenljivka (zvezda), Stari Puebli, Staroegipčanska mitologija, Stefan-Boltzmannov zakon, Stolpna ura, Sighișoara, Stonehenge, Stratus, Struktura Zemlje, Subrahmanyan Chandrasekhar, Superman, Supermasivna črna luknja, Surfinija, Surja, Susanovo, Svetla modra spremenljivka, Svetloba, Svetlobni steber, Svetlobno leto, Svetlost, Svetovna poraba energije, Tabit ibn Kora, Takaaki Kadžita, Tales, Težnost, Tengvar, Termika, Tesla (enota), Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, Timoharis, Titanija (luna), Titikaka, Točka, Točkasto telo, Toplogredni plin, Toplotna energija, Toplotna stratifikacija jezera, Toplotno sevanje, Trajnostna energija, Tržaški zaliv, Trikotnik (ozvezdje), Triton (luna), Trojanski asteroid, Trojanski satelit, Tropiki, Tropski pas, Tropsko leto, Turki (pripovedka), Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Udornica, Ugasli komet, UGC 4305, Ultravijolično valovanje, Univerzalni čas, Ura, Uran (planet), Uranovi naravni sateliti, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Valovno čelo, Varuna, Vektor (matematika), Veles (bog), Velika zajeda, Veliki južni komet iz leta 1865, Veliki južni komet iz leta 1880, Veliki južni komet iz leta 1887, Veliki komet, Veliki komet iz leta 1577, Veliki komet iz leta 1744, Veliki komet iz leta 1760, Veliki komet iz leta 1771, Veliki komet iz leta 1783, Veliki komet iz leta 1811, Veliki komet iz leta 1819, Veliki komet iz leta 1843, Veliki komet iz leta 1861, Veliki komet iz leta 1881, Veliki komet iz leta 1901, Veliki komet iz leta 905, Veliki Magellanov oblak, Venera, Venera (razločitev), Vesolje, Vesoljski teleskop Hubble, Vestalke, Vetrna energija na Hrvaškem, Vetrna turbina, Victor Clube, Vidni spekter, Virakoča, Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja, Vitamin D, Voda, Vodna energija, Vojan Tihomir Arhar, Volar (ozvezdje), Vostok 5, Vrtilna doba, Vulkan (domnevni planet), Vulkanski asteroid, Vulkanski pepel, VY Velikega psa, Vzhod, Vzvratno gibanje, Walter Baade, Walter Sydney Adams, Warren de la Rue, Webbovo prvo globoko polje, Wienov zakon, Wilhelm von Biela, Willem de Sitter, William Henry Pickering, William Herschel, William Simms mlajši, William Wallace Campbell, Wolf 359, Wolf-Rayetova zvezda, Zaščitna očala, Zaratustrstvo, Zastava Mestne občine Koper, Zastava Severne Makedonije, Zeemanov pojav, Zeleni blisk, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin polmer, Zenitne padavine, Zgodovina Armenije, Zgodovina geografije, Zgodovina Makedoncev, Zibajoči ples, Zodiak, Zodiakalna svetloba, Zrcalo, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka, (26375) 1999 DE9, (84522) 2002 TC302, (84922) 2003 VS2, 0. januar, 1 E11 m, 1 E12 m, 1 E15 s, 1 E9 m, 100 Hekata, 101 Helena, 102 Mirjam, 103 Hera, 104 Klimena, 105 Artemida, 106 Diona, 107 Kamila, 108 Hekuba, 109 Felicita, 11. februar, 11. maj, 111 Ata, 112 Ifigenija, 1129 Neujmina, 113 Amalteja, 114 Kasandra, 115 Tira, 116 Sirona, 117 Lomija, 1177 Gonnessia, 118 Peita, 119 Alteja, 120 Lahezis, 122 Gerda, 123 Brunhilda, 124 Alkesta, 125 Liberatriks, 126 Veleda, 127 Johana, 128 Nemeza, 129 Antigona, 13 Egerija, 130 Elektra, 1303 Luthera, 131 Vala, 13122 Drava, 132 Etra, 133 Kirena, 134 Sofrosina, 136 Avstrija, 1362 Griqua, 138 Tolosa, 139 Jueva, 14 Andromede b, 14 Irena, 140 Živa, 141 Lumen, 1429 Pemba, 143 Adrija, 144 Vibilija, 146 Lucina, 147 Protogeneja, 149 Meduza, 14966 Jurijvega, 150 Nuva, 15071 Hallerstein, 1509 Esclangona, 151 Abundancija, 1510 Charlois, 1515 Perrotin, 1516 Henry, 152 Atala, 1539 Borrelly, 154 Berta, 155 Scila, 1550 Tito, 156 Ksantipa, 157 Dejanira, 159 Emilija, 16 Psiha, 160 Una, 1601 Patry, 161 Ator, 162 Laurencija, 164 Eva, 1644 Rafita, 165 Lorelaj, 166 Rodopa, 167 Urda, 168 Sibila, 169 Zelija, 17 Tetija, 171 Ofelija, 172 Baucis, 173 Ino, 174 Fedra, 175 Andromaha, 1756 Giacobini, 176 Iduna, 177 Irma, 178 Belisana, 1781 Van Biesbroeck, 179 Klitemnestra, 1797 Schaumasse, 18 Melpomena, 180 Garumna, 181 Euharis, 182 Elza, 183 Istrija, 1832 Mrkos, 184 Dejopeja, 185 Eunika, 186 Celuta, 187 Lamberta, 188 Menipa, 18845 Cichocki, 189 Ftija, 19 Fortuna, 190 Ismena, 191 Kolga, 1910, 192 Nausikaja, 193 Ambrozija, 194 Prokna, 1940 Whipple, 195 Evrikleja, 1951 Lick, 196 Filomela, 19612 Noordung, 19618 Maša, 19633 Rusjan, 197 Areta, 1972, 198 Ampela, 199 Biblis, 1999, 2. januar, 200 Dinamena, 2001: Vesoljska odiseja (film), 2004, 2006, 2006 v znanosti, 2010 (Zvezdna vrata SG-1), 2011, 2018, 202 Krizeja, 203 Pompeja, 204 Kalisto, 205 Marta, 206 Hersilija, 2060 Hiron, 2063 Bakhus, 207 Heda, 208 Lakrimoza, 209 Dido, 21 Lutecija, 210 Izabela, 211 Izolda, 212 Medeja, 213 Lileja, 214 Ašera, 215 Enona, 216 Kleopatra, 217 Evdora, 218 Bianca, 219 Tusnelda, 22. februar, 220 Štefanija, 222 Lucija, 223 Roza, 224 Oceana, 225 Henrieta, 226 Weringija, 227 Filozofija, 228 Agata, 229 Adelinda, 230 Atamanta, 231 Vindobona, 232 Rusija, 2325 Černih, 233 Asteropa, 234 Barbara, 235 Karolina, 236 Honorija, 237 Celestina, 238 Hipatija, 239 Adrasteja, 240 Vanadis, 241 Germanija, 242 Kriemhilda, 243 Ida, 244 Sita, 2442 Korbet, 245 Vera, 247 Evkrata, 248 Lameja, 249 Ilza, 250 Betina, 251 Zofija, 252 Klementina, 253 Matilda, 254 Avgusta, 255 Opavija, 2554 Skiff, 256 Valpurga, 2566 Kirgizija, 257 Šlezija, 258 Tiha, 259 Aleteja, 260 Huberta, 261 Primno, 262 Valda, 263 Dresda, 264 Libuša, 265 Ana, 266 Alina, 267 Tirza, 268 Adoreja, 269 Justicija, 270 Anahita, 271 Pentesileja, 272 Antonija, 273 Atropa, 274 Filagorija, 275 Sapiencija, 276 Adelheida, 277 Elvira, 278 Paulina, 279 Tule, 280 Filija, 281 Lukrecija, 282 Klorinda, 283 Ema, 284 Amalija, 285 Regina, 286 Ikleja, 2867 Šteins, 287 Neftis, 288 Glavka, 289 Neneta, 290 Bruna, 291 Alica, 292 Ludovika, 294 Felicija, 295 Terezija, 296 Fetuza, 297 Cecilija, 298 Baptistina, 299 Tora, 2I/Borisov, 2M1207b, 300 Geraldina, 301 Bavarija, 302 Klarisa, 303 Jozefina, 304 Olga, 305 Gordonija, 306 Unitas, 307 Nika, 308 Poliksa, 309 Fraternitas, 31 Evfrozina, 310 Margarita, 311 Klavdija, 312 Pierretta, 313 Kaldeja, 314 Rozalija, 3142 Kilopi, 315 Konstancija, 316 Goberta, 317 Roksana, 318 Magdalena, 319 Leona, 32 Pomona, 320 Katarina, 321 Florentina, 322 Fejo, 323 Brucija, 324 Bamberga, 325 Heidelberga, 326 Tamara, 327 Kolumbija, 328 Gudrun, 3287 Olmstead, 329 Svea, 33 Polihimnija, 330 Adalberta, 331 Etheridgea, 332 Siri, 333 Badenija, 334, 334 Chicago, 335 Roberta, 336 Lacadiera, 337 Devosa, 338 Budrosa, 339 Doroteja, 34 Kirka, 340 Edvarda, 341 Kalifornija, 343 Ostara, 344 Desiderata, 345 Tercidina, 346 Hermentarija, 347 Pariana, 348 May, 35 Levkoteja, 350 Ornamenta, 351 Irsa, 352 Gisela, 353 Ruperto-Carola, 354 Eleonora, 355 Gabrijela, 356 Ligurija, 357 Ninina, 358 Apolonija, 359 Georgija, 36 Atalanta, 360 Karlova, 361 Bononija, 362 Havnija, 3628 Božnemcova, 363 Padova, 3636 Pajdušáková, 364 Isara, 365 Corduba, 366 Vincentina, 367 Amicitia, 3673 Levy, 368 Haidea, 369 Aerija, 37 Fides, 370 Modestija, 371 Bohemija, 372 Palma, 3722 Urata, 373 Melusina, 374 Burgundija, 375 Uršula, 376 Geometrija, 377 Kampanija, 378 Holmija, 379 Huena, 38 Leda, 380 Fiducija, 381 Mira, 382 Dodona, 383 Janina, 384 Burdigala, 385 Ilmatar, 386 Siegena, 38628 Huja, 387 Akvitanija, 388 Karibda, 389 Industrija, 39 Leticija, 390 Alma, 3908 Niks, 391 Ingeborg, 392 Wilhelmina, 393 Lampecija, 394 Arduina, 395 Delija, 396 Eolija, 397 Vienna, 398 Admeta, 399 Perzefona, 4. december, 40 Harmonija, 400 Ducrosa, 401 Otilija, 402 Kloeja, 403 Cijana, 404 Arsinoja, 405 Teja, 406 Erna, 407 Arahna, 408 Fama, 409 Aspasija, 41 Dafna, 410 Klorida, 411 Ksanta, 412 Elisabetha, 413 Edburga, 414 Liriopa, 415 Palatia, 416 Vatikana, 4162 SAF, 417 Suevija, 418 Alemanija, 419 Avrelija, 42 Isis, 420 Bertolda, 421 Zahringia, 422 Berolina, 423 Diotima, 424 Gracija, 425 Kornelija, 426 Hipo, 427 Galena, 428 Monachia, 429 Lotis, 430 Hibris, 431 Nefela, 432 Pitija, 433 Eros, 434 Madžarska, 435 Ella, 436 Patricia, 437 Rodija, 438 Zeukso, 439 Ohio, 440 Theodora, 441 Batilda, 442 Eichsfeldia, 443 Fotografika, 445 Edna, 446 Eternitas, 447 Valentine, 448 Natalie, 449 Hamburga, 45 Evgenija, 450 Brigitta, 451 Patientia, 453 Tea, 455 Bruchsalia, 456 Abnoba, 457 Alleghenia, 4575 Broman, 458 Hercinija, 46 Hestija, 47 Aglaja, 48 Doris, 49 Pales, 490 Veritas, 498 Tokio, 50 Virginija, 51 Nemausa, 52 Evropa, 5222 Joffe, 53 Kalipso, 532 Herkulina, 537 Pauly, 54 Aleksandra, 55 Pandora, 56 Meleta, 569 Misa, 57 Mnemosina, 59 Elpis, 60 Eho, 61 Danaja, 62 Erata, 63 Avsonija, 64 Angelina, 65 Sibela, 66 Maja, 66667 Kambič, 67 Azija, 68 Leto, 69 Hesperija, 7 Iris, 70 Panopeja, 71 Nioba, 719 Albert, 72 Feronija, 73 Klitija, 74 Galateja, 75 Evridika, 76 Freja, 762 Pulkova, 77 Friga, 78 Diana, 789 Lena, 79 Evrinoma, 8. junij, 80 Sapfo, 808 Merksija, 809 Lundija, 81 Terpsihora, 82 Alkmena, 83 Beatriče, 8373 Stephengould, 84 Klio, 845 Naëma, 85 Io, 86 Semela, 87 Silvija, 88 Tisba, 881 Atena, 887 Alinda, 89 Julija, 90 Antiopa, 91 Egina, 92 Undina, 937 Betgeja, 94 Avrora, 95 Aretusa, 951 Gaspra, 956 Elisa, 96 Egla, 9674 Slovenija, 97 Kloto, 98 Ianta, 980 Anakostija, 99 Dika. Razširi indeks (1436 več) » « Shrink indeks

Abee (meteorit)

Meteorit Abee je meteorit iz skupine enstatitnih hondritov (aubritov).

Novo!!: Sonce in Abee (meteorit) · Poglej več »

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Sonce in Absolutni izsev · Poglej več »

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Novo!!: Sonce in Absorpcijski zakon · Poglej več »

Adriaan van Maanen

Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in Adriaan van Maanen · Poglej več »

Agni

Kip Agnija Agni (sama beseda v sanskritu pomeni ogenj) je v indijski mitologiji bog ognja, domačega ognjišča in žrtvene grmade.

Novo!!: Sonce in Agni · Poglej več »

Ajdovska žena

Skalni osamelec obraščen z bršljanom Ajdovska žena pri Pilštanju je kamniti osamelec, ki že od nekdaj buri ljudsko domišljijo.

Novo!!: Sonce in Ajdovska žena · Poglej več »

Akorej

Akorej, rimski učenjak in astronom, * okoli 100 pr. n. št., † okoli 30 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Akorej · Poglej več »

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.

Novo!!: Sonce in Al-Biruni · Poglej več »

Al-Džavz

Ibn al-Džavz (tudi al-Jawz), arabski kronist, 11./12. stoletje.

Novo!!: Sonce in Al-Džavz · Poglej več »

Al-Makrizi

Al-Makrizi, arabski kronist, * 1364, Kairo, Egipt, † 1442, Kairo, Egipt.

Novo!!: Sonce in Al-Makrizi · Poglej več »

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Novo!!: Sonce in Al-Zarkali · Poglej več »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in Albert Abraham Michelson · Poglej več »

Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)

Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Sonce in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) · Poglej več »

Alexandre Koyré

Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.

Novo!!: Sonce in Alexandre Koyré · Poglej več »

Alfa Andromede

Alfa Andromede (α Andromede, okrajšano Alfa And ali α And), uradno tudi Alferac je od Sonca oddaljena 97 svetlobnih let in je tudi najsvetlejša zvezda v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in Alfa Andromede · Poglej več »

Alfonzove tablice

Alfonzove tablice Alfonzove ali Alfonzinske astronomske tablice (špansko Tablas Alfonsíes, latinsko Tabulae Alphonsinae), včasih tudi tabele, so vsebovale podatke za izračun položaja Sonca, Lune in planetov glede na zvezde stalnice.

Novo!!: Sonce in Alfonzove tablice · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Novo!!: Sonce in Alhacen · Poglej več »

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Novo!!: Sonce in Alkimija · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Sonce in Almagest · Poglej več »

Almukantar

nebesni krogli (označen z rdečo barvo). Almukantar ali almukantarat (tudi almakantar ali almakantara) je krog na nebesni krogli, ki je vzporeden s horizontom.

Novo!!: Sonce in Almukantar · Poglej več »

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Novo!!: Sonce in Alpinizem · Poglej več »

Altair

Altair (α Orla (latinizirano v Alfa Orla, okrajšano Alfa Aql, α Aql), je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla in dvanajsta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. Trenutno je v G-oblaku—blizu medzvezdnega oblaka, skupka plina in prahu. Altair je zvezda tipa A glavne veje z navidezno magnitudo 0,77 in je eno izmed oglišč asterizma Poletni trikotnik (ostali dve oglišči predstavljata Deneb in Vega)., entry, The Internet Encyclopedia of Science, David Darling. Accessed on line November 26, 2008. Od Sonca je oddaljena 16,7 svetlobnih let (5,13 parsekov) in je ena izmed najbližjih zvezd, ki jih lahko vidimo s prostim očesom. Altair se vrti zelo hitro, saj je njegova hitrost na ekvatorju kar 286 km/s.Iz vrednosti v sin i in i v drugem stolpcu 1. tabele, Monnier et al. 2007. To je dobršen delež hitrosti, pri kateri se zvezda raztrešči, 400 km/s. Študija s Palomar Testbed Interferometer je razkrila, da Altair ni sferičen, ampak je sploščen ob polih zaradi visoke hitrosti vrtenja. Ta fenomen so opazile tudi ostale interferometrične raziskave z več teleskopi, ki so delovali v infrardeči svetlobi. Tako je eliptična oblika podprta iz več virov.

Novo!!: Sonce in Altair · Poglej več »

Altokumulus

Altokumulusi (ac) so srednje visoki oblaki in so znani tudi pod imenom velike ovčke.

Novo!!: Sonce in Altokumulus · Poglej več »

Altostratus

Altostratusi so srednje visoki oblaki iz vode in ledu.

Novo!!: Sonce in Altostratus · Poglej več »

Amaterasu

Amaterasu, znana tudi kot Amaterasu Ōmikami (天照大御神, 天照大神) ali Ōhirume no Muči no Kami (大日孁貴神), je boginja sonca v japonski mitologiji.

Novo!!: Sonce in Amaterasu · Poglej več »

Ameriško astronomsko društvo

Ameriško astronomsko društvo (American Astronomical Society, kratica AAS) je ameriško znanstveno društvo poklicnih astronomov in drugih zainteresiranih posameznikov s sedežem v Washingtonu.

Novo!!: Sonce in Ameriško astronomsko društvo · Poglej več »

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Anaksimander · Poglej več »

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Sonce in Anders Johan Lexell · Poglej več »

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Novo!!: Sonce in Anders Jonas Ångström · Poglej več »

Angrit

Rezina meteorita NWA 2999 Angrit je vrsta meteorita iz skupine ahondritov.

Novo!!: Sonce in Angrit · Poglej več »

Ankaran

Ankaran je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.200 prebivalci.

Novo!!: Sonce in Ankaran · Poglej več »

Anomalistično leto

Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje).

Novo!!: Sonce in Anomalistično leto · Poglej več »

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Novo!!: Sonce in Antares · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Sonce in Antarktika · Poglej več »

Antične rimske merske enote

Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.

Novo!!: Sonce in Antične rimske merske enote · Poglej več »

Antični observatorij Peking

Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.

Novo!!: Sonce in Antični observatorij Peking · Poglej več »

Antoine Darquier de Pellepoix

Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.

Novo!!: Sonce in Antoine Darquier de Pellepoix · Poglej več »

Antropozofska medicina

Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.

Novo!!: Sonce in Antropozofska medicina · Poglej več »

Anunaki

Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.

Novo!!: Sonce in Anunaki · Poglej več »

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Novo!!: Sonce in Apolonij · Poglej več »

Apolonski asteroid

Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).

Novo!!: Sonce in Apolonski asteroid · Poglej več »

Apsidna precesija

Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.

Novo!!: Sonce in Apsidna precesija · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Sonce in Apsidna točka · Poglej več »

Apsidnica

Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.

Novo!!: Sonce in Apsidnica · Poglej več »

Aravaki

Aravaki so skupina avtohtonih ljudstev severne Južne Amerike in Karibov.

Novo!!: Sonce in Aravaki · Poglej več »

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Novo!!: Sonce in Argument periapside · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Sonce in Arhimed · Poglej več »

Arietidi

Ozvezdje Ovna Arietidi so močan dnevni meteorski roj.

Novo!!: Sonce in Arietidi · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Novo!!: Sonce in Aristarh · Poglej več »

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Novo!!: Sonce in Armilarna sfera · Poglej več »

Arthur Bruce McDonald

Arthur Bruce »Art« McDonald, OC, OOnt, FRS, FRSC, kanadski astrofizik, * 29. avgust 1943, Sydney, Nova Škotska, Kanada.

Novo!!: Sonce in Arthur Bruce McDonald · Poglej več »

Arthur Robert Hinks

Arthur Robert Hinks, CBE, FRS, angleški astronom in geograf, * 26. maj 1873, London, Anglija, † 14. april 1945, Royston, Hertfordshire, Anglija.

Novo!!: Sonce in Arthur Robert Hinks · Poglej več »

Aruna

Aruna je lahko.

Novo!!: Sonce in Aruna · Poglej več »

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Novo!!: Sonce in Aryabhata I. · Poglej več »

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Novo!!: Sonce in Asaph Hall · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Sonce in Asteroid · Poglej več »

Asteroid tipa C

Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.

Novo!!: Sonce in Asteroid tipa C · Poglej več »

Astrodinamika

Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.

Novo!!: Sonce in Astrodinamika · Poglej več »

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Novo!!: Sonce in Astrofizika · Poglej več »

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.

Novo!!: Sonce in Astrolab · Poglej več »

Astrološki simboli

Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.

Novo!!: Sonce in Astrološki simboli · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Sonce in Astrometrija · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Sonce in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Sonce in Astronomija · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Sonce in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomski observatorij Palermo

Astronomski observatorij Palermo (Osservatorio astronomico di Palermo, tudi Osservatorio Astronomico di Palermo Giuseppe S. Vaiana) je observatorij v Palermu na Siciliji v Italiji.

Novo!!: Sonce in Astronomski observatorij Palermo · Poglej več »

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Novo!!: Sonce in Astronomski simbol · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Sonce in Astronomsko telo · Poglej več »

Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec

Teleskop Vega Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec (okrajšava AGO; koda IAU 103 Ljubljana) je narodni astronomski in geofizikalni observatorij na ljubljanskem Golovcu.

Novo!!: Sonce in Astronomsko-geofizikalni observatorij Golovec · Poglej več »

ATLAST teleskop

ATLAST teleskop (ang. Advanced Technology Large-Aperture Space Telescope - ATLAST) je predlagani vesoljski teleskop z 8 do 16,9 metrskim zrcalom, precej večjim do Hubbla.

Novo!!: Sonce in ATLAST teleskop · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Novo!!: Sonce in Atmosfera nebesnega telesa · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Sonce in Atom · Poglej več »

Aton

Aton je staroegipčanski bog sonca.

Novo!!: Sonce in Aton · Poglej več »

Atonski asteroid

Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).

Novo!!: Sonce in Atonski asteroid · Poglej več »

Atum

Atum (tudi Tem, Temu, Tum in Atem) je eden od zgodnjih božanstev v staroegipčanski mitologiji in prvi bog Eneade iz Heliopolisa - najpomembnejšega in najširše priznanega kulta v Starem Egiptu, ki so ga razširjali svečeniki iz Heliopolisa.

Novo!!: Sonce in Atum · Poglej več »

Avrora (mitologija)

Francesca de Mure Aurora (tudi Avrora) je v rimski mitologiji boginja jutranje zarje.

Novo!!: Sonce in Avrora (mitologija) · Poglej več »

Ščip (Luna)

accessdate.

Novo!!: Sonce in Ščip (Luna) · Poglej več »

Šest klobukov razmišljanja

Šest klobukov razmišljanja je vrsta razmišljanja, ki jo imenujemo tudi vzporedno (paralelno) razmišljanje, kjer vsi sodelujoči (posameznik ali skupina) istočasno osredotočeno razmišljajo na enak način, v skladu z enakim klobukom, ki predstavlja simbol za vrsto razmišljanja.

Novo!!: Sonce in Šest klobukov razmišljanja · Poglej več »

Šestilo (ozvezdje)

Šestilo (latinsko Circinus) je majhno, medlo ozvezdje na južnem nebu, ki ga je prvič definiral francoski astronom Nicolas-Louis de Lacaille leta 1756.

Novo!!: Sonce in Šestilo (ozvezdje) · Poglej več »

Školjke

Školjke (znanstveno ime Bivalvia) so razred živali iz debla mehkužcev.

Novo!!: Sonce in Školjke · Poglej več »

Škrat

Škrat je literarno-mitološki lik.

Novo!!: Sonce in Škrat · Poglej več »

Žirafa (ozvezdje)

Žirafa je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Žirafa (ozvezdje) · Poglej več »

Živa

Živa je v slovanski mitologiji boginja življenja.

Novo!!: Sonce in Živa · Poglej več »

Žlopi

Žlopi so junaki istoimenske pravljice, ki jo je leta 1999 napisal slovenski pisatelj Feri Lainšček.

Novo!!: Sonce in Žlopi · Poglej več »

Žrebiček (ozvezdje)

Žrebiček je ozvezdje severne nebesne poloble in drugo najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Žrebiček (ozvezdje) · Poglej več »

Ľudmila Pajdušáková

Ľudmila Pajdušáková, slovaška astronomka, * 29. junij 1916, Radošovce, okraj Senica, Slovaška, † 6. oktober 1979, Vyšné Hágy (Visoke Tatre), Slovaška.

Novo!!: Sonce in Ľudmila Pajdušáková · Poglej več »

Žveplova kislina

Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.

Novo!!: Sonce in Žveplova kislina · Poglej več »

Čaša (ozvezdje)

Čaša je manjše ozvezdje na južni nebesni polobli.

Novo!!: Sonce in Čaša (ozvezdje) · Poglej več »

Čarobna piščal

Papageno Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte) je pravljična opera v dveh dejanjih (dvanajstih slikah), ki jo je uglasbil Wolfgang Amadeus Mozart v svojih poslednjih letih življenja, Čarobna piščal je bila zadnje delo ki ga je skladatelj napisal pred smrtjo.

Novo!!: Sonce in Čarobna piščal · Poglej več »

Časovna enačba

ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.

Novo!!: Sonce in Časovna enačba · Poglej več »

Časovni kot

Določitev časovnega kota (modro) na nebesni krogli. Časovni kot (oznaka HA ali H) je kot med ravnino časovne krožnice nebesnega telesa in ravnino poldnevnika opazovalca.

Novo!!: Sonce in Časovni kot · Poglej več »

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.

Novo!!: Sonce in Časovni pas · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Sonce in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Čhuku

Čhuku, Chuku, bog neba in bog stvarnik pri Ibojih v Nigeriji, Alijin mož.

Novo!!: Sonce in Čhuku · Poglej več »

Čokolada

Različne vrste čokolade Čokolada je prehrambeni izdelek, narejen iz kakava.

Novo!!: Sonce in Čokolada · Poglej več »

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.

Novo!!: Sonce in Črna luknja · Poglej več »

Črna pritlikavka

Čŕna pritlíkavka je ugasel preostanek zvezde, ki je po velikosti podobna Soncu.

Novo!!: Sonce in Črna pritlikavka · Poglej več »

Østfold

je norveška administrativna regija (fylke), ki meji na Akershus in jugozahodno Švedsko (okrožji Västra Götaland in Värmland), medtem ko sta Buskerud in Vestfold na drugi strani zaliva Viken.

Novo!!: Sonce in Østfold · Poglej več »

Baal

Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.

Novo!!: Sonce in Baal · Poglej več »

Balzam za ustnice

Domači balzami za ustnice Balzam za ustnice ali vazelin je vosku podobna snov.

Novo!!: Sonce in Balzam za ustnice · Poglej več »

Barnard 68

Barnard 68 je molekularni oblak, temna absorpcijska meglica ali Bokova globula proti južnemu ozvezdju Kačenosca in v krajevni Galaksiji na razdalji približno 400 svetlobnih let.

Novo!!: Sonce in Barnard 68 · Poglej več »

Barnardova zvezda

Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.

Novo!!: Sonce in Barnardova zvezda · Poglej več »

Barvni indeks

Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.

Novo!!: Sonce in Barvni indeks · Poglej več »

Bastet

Bastet, ki jo predstavlja udomačena mačka Bastet je boginja iz staroegipčanske mitologije, zaščitnica pokrajine Bubastis, ki je bila hči sončnega boga in je predstavljala moč, ki jo daje sonce, da dozorijo posevki.

Novo!!: Sonce in Bastet · Poglej več »

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Novo!!: Sonce in Bela luknja · Poglej več »

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Novo!!: Sonce in Bela pritlikavka · Poglej več »

Berosus

Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Berosus · Poglej več »

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Novo!!: Sonce in Bertil Lindblad · Poglej več »

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Novo!!: Sonce in Betelgeza · Poglej več »

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Sonce in Bibavica · Poglej več »

Biološko orožje

Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.

Novo!!: Sonce in Biološko orožje · Poglej več »

BLC1

Observatorij, ki je odkril signal BLC1 BLC1 (Breakthrough Listen Candidate 1) je radijski signal, o katerem so poročali v okviru iskanja nezemeljske inteligence (SETI) in bi lahko izviral od zvezde Proksima Kentavra.

Novo!!: Sonce in BLC1 · Poglej več »

Blizusončev komet

Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Blizusončev komet je komet, ki ima prisončje (perihelij) zelo blizu Sonca.

Novo!!: Sonce in Blizusončev komet · Poglej več »

Blizuzemeljski asteroid

Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.

Novo!!: Sonce in Blizuzemeljski asteroid · Poglej več »

Božanska komedija

Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.

Novo!!: Sonce in Božanska komedija · Poglej več »

Božič

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.

Novo!!: Sonce in Božič · Poglej več »

Bober

Bobri (znanstveno ime Castor) je rod glodavcev s tremi znanimi vrstami.

Novo!!: Sonce in Bober · Poglej več »

Bogdan Novak

Bogdan Novak, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. april 1944, Murska Sobota, Slovenija.

Novo!!: Sonce in Bogdan Novak · Poglej več »

Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)

Bojna ladja Galactica (v izvirniku Battlestar Galactica) je znanstvenofantastična televizijska serija, ki jo je ustvaril scenarist in producent Ronald D. Moore in je bila na sporedu med letoma 2004 in 2009 na ameriškem televizijskem kanalu Sci Fi Channel.

Novo!!: Sonce in Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004) · Poglej več »

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Novo!!: Sonce in Bolometer · Poglej več »

Boris Petrovič Gerasimovič

Boris Petrovič Gerasimovič, ruski astronom in astrofizik, * 31. marec (19. marec, ruski koledar) 1889, Kremenčug, Poltavska gubernija, Rusija (danes Kremenčuk, Ukrajina), † 30. november 1937, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Sonce in Boris Petrovič Gerasimovič · Poglej več »

Botanični slovar

Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.

Novo!!: Sonce in Botanični slovar · Poglej več »

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Sonce in Brans-Dickeova teorija · Poglej več »

Brorsenov komet

Brorsenov komet ali Komet Brorsen (uradna oznaka je 5D/Brorsen) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsakih 5,5let.

Novo!!: Sonce in Brorsenov komet · Poglej več »

Burin

Burín ali borin je v Jadranu priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje.

Novo!!: Sonce in Burin · Poglej več »

C/1652 Y1

C/1652 Y1 je neperiodični komet, ki ga je opazoval že nizozemski kolonialni uradnik in ustanovitelj Cape Towna Jan van Riebeck (1619 – 1677).

Novo!!: Sonce in C/1652 Y1 · Poglej več »

C/1689 X1

C/1689 X1 je neperiodični komet, ki ga je odkril Simon van der Stel 12. avgusta 1689 v Cape Townu v Južni Afriki.

Novo!!: Sonce in C/1689 X1 · Poglej več »

C/1801 N1

Komet Pons ali C/1801 N1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons.

Novo!!: Sonce in C/1801 N1 · Poglej več »

C/1802 Q1

Komet Pons ali C/1802 Q1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 26.

Novo!!: Sonce in C/1802 Q1 · Poglej več »

C/1804 E1

Komet Pons ali C/1804 E1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 7.

Novo!!: Sonce in C/1804 E1 · Poglej več »

C/1806 V1

Komet Pons ali C/1806 V1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 9.

Novo!!: Sonce in C/1806 V1 · Poglej več »

C/1808 F1

Komet Pons ali C/1808 F1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 25.

Novo!!: Sonce in C/1808 F1 · Poglej več »

C/1808 M1

Komet Pons ali C/1808 M1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 24.

Novo!!: Sonce in C/1808 M1 · Poglej več »

C/1810 Q1

Komet Pons ali C/1810 Q1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 23.

Novo!!: Sonce in C/1810 Q1 · Poglej več »

C/1811 W1

Komet Pons ali C/1811 W1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 16. novembra 1811 v Marseillu, Francija.

Novo!!: Sonce in C/1811 W1 · Poglej več »

C/1813 C1

Komet Pons ali C/1813 C1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 4.

Novo!!: Sonce in C/1813 C1 · Poglej več »

C/1813 G1

Komet Pons ali C/1813 G1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 3.

Novo!!: Sonce in C/1813 G1 · Poglej več »

C/1816 B1

Komet Pons ali C/1816 B1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 22.

Novo!!: Sonce in C/1816 B1 · Poglej več »

C/1817 Y1

Komet Pons ali C/1817 Y1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 7.

Novo!!: Sonce in C/1817 Y1 · Poglej več »

C/1818 W2

Komet Pons ali C/1818 W2 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 28.

Novo!!: Sonce in C/1818 W2 · Poglej več »

C/1822 K1

Komet Pons ali C/1822 K1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 31.

Novo!!: Sonce in C/1822 K1 · Poglej več »

C/1822 N1

Komet Pons ali C/1822 N1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 13.

Novo!!: Sonce in C/1822 N1 · Poglej več »

C/1825 N1

Komet Pons ali C/1825 N1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 18.

Novo!!: Sonce in C/1825 N1 · Poglej več »

C/1825 P1

Komet Pons ali C/1825 P1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 9.

Novo!!: Sonce in C/1825 P1 · Poglej več »

C/1825 V1

Komet Pons ali C/1825 V1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 7.

Novo!!: Sonce in C/1825 V1 · Poglej več »

C/1826 P1

Komet Pons ali C/1826 P1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 7.

Novo!!: Sonce in C/1826 P1 · Poglej več »

C/1826 U1

Komet Pons ali C/1826 U1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 22.

Novo!!: Sonce in C/1826 U1 · Poglej več »

C/1826 Y1

Komet Pons ali C/1826 Y1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 26.

Novo!!: Sonce in C/1826 Y1 · Poglej več »

C/1827 P1

Komet Pons ali C/1827 P1 je komet, ki ga je odkril francoski astronom Jean-Louis Pons 3.

Novo!!: Sonce in C/1827 P1 · Poglej več »

C/1847 C1

Komet Hind ali C/1847 C1 je komet, ki ga je v Londonu 6.

Novo!!: Sonce in C/1847 C1 · Poglej več »

C/1853 L1

Komet Klinkerfues ali C/1853 L1 je neperiodični komet, ki ga je 11. junija 1853 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues (1827 – 1884).

Novo!!: Sonce in C/1853 L1 · Poglej več »

C/1854 L1

Komet Klinkerfues ali C/1854 L1 je neperiodični komet, ki ga je 6. junija 1854 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues (1827 – 1884)..

Novo!!: Sonce in C/1854 L1 · Poglej več »

C/1854 R1

Komet Klinkerfues ali C/1854 R1 je neperiodični komet, ki ga je 11. septembra 1854 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues (1827 – 1884)..

Novo!!: Sonce in C/1854 R1 · Poglej več »

C/1857 M1

Komet Klinkerfues ali C/1857 M1 je neperiodični komet, ki ga je 23. junija 1857 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues (1827 – 1884)..

Novo!!: Sonce in C/1857 M1 · Poglej več »

C/1857 Q1

Komet Klinkerfues ali C/1857 Q1 je neperiodični komet, ki ga je 20. avgusta 1857 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues (1827 – 1884).

Novo!!: Sonce in C/1857 Q1 · Poglej več »

C/1863 G1

Komet Klinkerfues ali C/1863 G1 je neperiodični komet, ki ga je 12. aprila 1863 odkril nemški astronom Ernst Friedrich Wilhelm Klinkerfues (1827 – 1884).

Novo!!: Sonce in C/1863 G1 · Poglej več »

C/1870 Q1

Komet Coggia ali C/1870 Q1 je neperiodični komet, ki ga je 28. avgusta 1870 odkril francoski astronom Jérôme Eugène Coggia (1849 – 1919) v Marseillu, Francija.

Novo!!: Sonce in C/1870 Q1 · Poglej več »

C/1874 H1

Komet Coggia ali C/1874 H1 je neperiodični komet, ki ga je 17. aprila 1874 odkril francoski astronom Jérôme Eugène Coggia (1849 – 1919) v Marseillu, Francija.

Novo!!: Sonce in C/1874 H1 · Poglej več »

C/1874 Q1

Komet Coggia ali C/1874 Q1 je neperiodični komet, ki ga je 19. avgusta 1874 odkril francoski astronom Jérôme Eugène Coggia (1849 – 1919) v Marseillu, Francija.

Novo!!: Sonce in C/1874 Q1 · Poglej več »

C/1877 R1

Komet Coggia ali C/1877 R1 je neperiodični komet, ki ga je 14. septembra 1877 odkril francoski astronom Jérôme Eugène Coggia (1849 – 1919) v Marseillu, Francija.

Novo!!: Sonce in C/1877 R1 · Poglej več »

C/1890 O1

Komet Coggia ali C/1890 O1 je neperiodični komet, ki ga je 18.

Novo!!: Sonce in C/1890 O1 · Poglej več »

C/1973 E1 (Kohoutek)

Tirnica Kometa Kohoutek (rdeče) in tirnica Zemlje (modro). Komet je bil v prisončju 27.12.1973. Komet Kohoutek ali C/1973 E1 (tudi Komet Watergate) je komet, ki ga je odkril češki astronom Luboš Kohoutek 7. marca 1973.

Novo!!: Sonce in C/1973 E1 (Kohoutek) · Poglej več »

C/1978 R3

Komet Machholz ali C/1978 R3 je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 12. septembra 1978.

Novo!!: Sonce in C/1978 R3 · Poglej več »

C/1985 K1

Komet Machholz ali C/1985 K1 je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 27. maja 1985.

Novo!!: Sonce in C/1985 K1 · Poglej več »

C/1988 P1

Komet Machholz ali C/1988 P1 je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 6. avgusta 1988 na gori Loma Prieta v kaliforniji, ZDA.

Novo!!: Sonce in C/1988 P1 · Poglej več »

C/1992 N1

Komet Machholz ali C/1992 N1 je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 2. junija 1992.

Novo!!: Sonce in C/1992 N1 · Poglej več »

C/1994 T1

Komet Machholz ali C/1994 T1 je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 2. julija 1994.

Novo!!: Sonce in C/1994 T1 · Poglej več »

C/2020 F3 (NEOWISE)

C/2020 F3 (NEOWISE) ali kar komet NEOWISE je retrogradni komet s skoraj paraboličnim tirom, ki so ga 27.

Novo!!: Sonce in C/2020 F3 (NEOWISE) · Poglej več »

Cahokia

Cahokia je ležala v središču Misisipjske kulture Cahokia (beremo kot kə'hoʊki.ə) je današnje ime za srednjeveško arheološko najdišče, kjer je med 11.

Novo!!: Sonce in Cahokia · Poglej več »

Camera obscura

Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.

Novo!!: Sonce in Camera obscura · Poglej več »

Carl Keenan Seyfert

Carl Keenan Seyfert, ameriški astronom, * 11. februar 1911, Cleveland, Ohio, ZDA, † 13. junij 1960, Nashville, Tennessee, ZDA.

Novo!!: Sonce in Carl Keenan Seyfert · Poglej več »

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Novo!!: Sonce in Carl Sagan · Poglej več »

Celeja

Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.

Novo!!: Sonce in Celeja · Poglej več »

Charles Augustus Young

Charles Augustus Young, ameriški astronom in astrofizik, * 15. december 1834, Hanover, New Hampshire, ZDA, † 3. januar 1908, Hanover.

Novo!!: Sonce in Charles Augustus Young · Poglej več »

Charles Greeley Abbot

Charles Greeley Abbot, ameriški astrofizik in astronom, * 31. maj 1872, Wilton, New Hampshire, ZDA, † 17. december 1973, Riverdale, Maryland, ZDA.

Novo!!: Sonce in Charles Greeley Abbot · Poglej več »

Christoph Scheiner

Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).

Novo!!: Sonce in Christoph Scheiner · Poglej več »

Cirkumpolarno nebesno telo

Veliki medved (Veliki voz) in Kasiopeja (cirkumpolarni ozvezdji). Cirkumpolarno nebesno telo je nebesno telo (običajno je to zvezda), ki ga vidimo na nebesni krogli s površine Zemlje, vendar nikoli ne zaide pod obzorje.

Novo!!: Sonce in Cirkumpolarno nebesno telo · Poglej več »

Cirostratus

Cirostratus Cirostratusi (cs) so visoki oblaki in so sestavljeni iz ledenih kristalov.

Novo!!: Sonce in Cirostratus · Poglej več »

Cirus

Cirusi (ci) so visoki, tanki oblaki, sestoječi iz ledenih kristalčkov.

Novo!!: Sonce in Cirus · Poglej več »

Claude Servais Mathias Pouillet

Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.

Novo!!: Sonce in Claude Servais Mathias Pouillet · Poglej več »

Cleveland Abbe

Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.

Novo!!: Sonce in Cleveland Abbe · Poglej več »

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Novo!!: Sonce in Clyde William Tombaugh · Poglej več »

Dažbog

Dažbog (tudi Daždbog, Dabog, Dašuba, Dašb) je slovansko sončno božanstvo, ki v ruski tradiciji nastopa kot prednik Rusov.

Novo!!: Sonce in Dažbog · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Sonce in Dan · Poglej več »

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in Daniel Kirkwood · Poglej več »

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Novo!!: Sonce in David Gill · Poglej več »

De revolutionibus orbium coelestium

De revolutionibus orbium coelestium (O revolucijah nebesnih sfer, tudi O kroženju nebesnih krogel) je temeljno delo astronoma Nikolaja Kopernika (1473–1543) iz obdobja poljske renesanse.

Novo!!: Sonce in De revolutionibus orbium coelestium · Poglej več »

Dež

sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.

Novo!!: Sonce in Dež · Poglej več »

Dežnik

Človek z dežnikom v dežju Dežnik je priprava za zaščito pred dežjem in modni dodatek.

Novo!!: Sonce in Dežnik · Poglej več »

December 2006

* Državni zbor je na predlog vlade razrešil ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča.

Novo!!: Sonce in December 2006 · Poglej več »

Desetletje

Desetletje je čas, ki ga zemlja potrebuje, da deset krat obkroži sonce.

Novo!!: Sonce in Desetletje · Poglej več »

Deveti planet

Deveti planet (ali planet 9) je domnevni veliki planet na obrobju Osončja, čigar prisotnost bi pojasnila neobičajno tirno razporeditev čezneptunskih teles, ki večinoma krožijo onstran Kuiperjevega pasa.

Novo!!: Sonce in Deveti planet · Poglej več »

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez. Skozi zgodovino filozofije je dobivala različne pomenske poudarke v razponu od veščine razpravljana do ontološkega (in na meji filozofije tudi teološkega) vedenja o resnici in bivajočem. Dialektika je svoj vrhunec kot vseobsegajoči svetovnozgodovinski proces dosegla s Heglovim objektivnim idealizmom ter nadaljnjo izpeljavo z Marxovim dialektičnim materializmom. Izhodiščne opredelitve dialektike.

Novo!!: Sonce in Dialektika · Poglej več »

Dicearh

Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Dicearh · Poglej več »

Dogoni

Vas. Banani, tipična dogonska vas. Dogoni so etnična skupina, ki živi na območju osrednje planote države Mali, južno od reke Niger, blizu mesta Bandiagara v regiji Mopti.

Novo!!: Sonce in Dogoni · Poglej več »

Domači golob

Domači golob (znanstveno ime Columba livia domestica) je podvrsta goloba, ki je bila pridobljena iz skalnega goloba.

Novo!!: Sonce in Domači golob · Poglej več »

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Novo!!: Sonce in Domnevni planet · Poglej več »

Drakonski mesec

Drakonski mesec ali vozelni mesec je čas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi isti vozel.

Novo!!: Sonce in Drakonski mesec · Poglej več »

Drakonsko leto

Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.

Novo!!: Sonce in Drakonsko leto · Poglej več »

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Novo!!: Sonce in Drakova enačba · Poglej več »

Družina kometov

Družina kometov je skupina kometov, ki imajo podobne tirnice.

Novo!!: Sonce in Družina kometov · Poglej več »

Družina Marija

Družina Marija je družina asteroidov, ki jo prištevamo v skupino Hirajaminih družin (družine za katere velja, da so nastale s trki asteroidov).

Novo!!: Sonce in Družina Marija · Poglej več »

Družina Nisa

Družina Nisa (tudi družina Herta ali družina Polana ali družina Nisa - Polana) je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in Družina Nisa · Poglej več »

Družina Sibela

Družina Sibela (tudi skupina Sibela) je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in Družina Sibela · Poglej več »

Družina Temida

Družina Temida je družina asteroidov, ki jo prištevamo v skupino Hirajamovih družin.

Novo!!: Sonce in Družina Temida · Poglej več »

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Novo!!: Sonce in Edison Pettit · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Novo!!: Sonce in Edmond Halley · Poglej več »

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Novo!!: Sonce in Efemeridni čas · Poglej več »

Ekfant

Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Ekfant · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Sonce in Ekliptika · Poglej več »

Eksogene sile

Eksogéne síle in preoblikovalni procesi nastale reliefne vzpetine znižujejo.

Novo!!: Sonce in Eksogene sile · Poglej več »

Ekvatorialni obroč

Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.

Novo!!: Sonce in Ekvatorialni obroč · Poglej več »

Elongacija

Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.

Novo!!: Sonce in Elongacija · Poglej več »

Emblem

''Candide et syncer'' Emblem je likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost ali idejoSSKJ ali emblem je abstraktna ali reprezentativna slikovna podoba, ki predstavlja zamisel, kot moralno resnico ali alegorijo ali osebo, kot kralja ali svetnika.

Novo!!: Sonce in Emblem · Poglej več »

Enačba sončnega vzhoda

Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.

Novo!!: Sonce in Enačba sončnega vzhoda · Poglej več »

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Novo!!: Sonce in Enakonočje · Poglej več »

Enckejev komet

Enckejev komet ali Komet Encke (uradna oznaka 2P/Encke) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsaka tri leta, kar je najkrajša obhodna doba znanih kometov.

Novo!!: Sonce in Enckejev komet · Poglej več »

Energetski vir

Za življenje na Zemlji in za človeške dejavnosti so pomembni energijski viri.

Novo!!: Sonce in Energetski vir · Poglej več »

Enstatitni hondrit

« Saint Sauveur » Enstatitni hondrit EH5 - 1914 Enstatitni hondrit ali E hondrit je posebna vrsta (razred) kamnitih meteoritov iz skupine hondritov, ki vsebujejo mineral enstatit.

Novo!!: Sonce in Enstatitni hondrit · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Novo!!: Sonce in Eratosten · Poglej več »

Eric Priest

Eric Ronald Priest, FRSE, FRS, britanski matematik, * 7. november 1943.

Novo!!: Sonce in Eric Priest · Poglej več »

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija. Trenutno sta Erida in Disnomija najbolj oddaljeni poznani telesi v Sončevem sistemu. Mike Brown je aprila 2006 sporočil, da ima po meritvah vesoljskega teleskopa Hubble Erida premer okrog 2326 km, kar je rahlo manj od premera Plutona. Telo je poimenovano po grški boginji prepira in nesloge Eridi, deloma zaradi zmede, ki se je pojavila v astronomski skupnosti zaradi razprave o njegovi naravi.

Novo!!: Sonce in Erida (pritlikavi planet) · Poglej več »

Eridan

Eridan je zelo dolgo ozvezdje južne nebesne poloble.

Novo!!: Sonce in Eridan · Poglej več »

Eta Gredlja

Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.

Novo!!: Sonce in Eta Gredlja · Poglej več »

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Novo!!: Sonce in Eugène Michel Antoniadi · Poglej več »

Eugene Parker

Eugene Newman Parker, ameriški astrofizik, * 10. junij 1927, Houghton, Michigan, ZDA, † 15. marec 2022, ZDA.

Novo!!: Sonce in Eugene Parker · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Sonce in Evdoks · Poglej več »

Evktemon

Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Evktemon · Poglej več »

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Novo!!: Sonce in Evropa (mitologija) · Poglej več »

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Novo!!: Sonce in Faeton (domnevni planet) · Poglej več »

Fayev komet

Fayev komet ali Komet Faye (uradna oznaka je 4P/Faye) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsakih 7,5 let.

Novo!!: Sonce in Fayev komet · Poglej več »

Fazni kot (astronomija)

thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.

Novo!!: Sonce in Fazni kot (astronomija) · Poglej več »

Fermijev paradoks

radijskih valov. Fermijev paradoks, poimenovan po fiziku Enricu Fermiju, se nanaša na očitno nasprotje med visoko verjetnostjo obstoja zunajzemeljskih civilizacij, kot to nakazuje npr.

Novo!!: Sonce in Fermijev paradoks · Poglej več »

Filadelfijski poskus

USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.

Novo!!: Sonce in Filadelfijski poskus · Poglej več »

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Filolaj · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Sonce in Fizika · Poglej več »

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Novo!!: Sonce in Fobos (luna) · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Novo!!: Sonce in Fotosfera · Poglej več »

Fotovoltaična elektrarna

Sončna elektrarna blizu Serpe na Portugalskem. Fotovoltaična elektrarna (tudi sončna elektrarna) je elektrarna, ki izkorišča obnovljivo sončno energijo za proizvodnjo električne energije.

Novo!!: Sonce in Fotovoltaična elektrarna · Poglej več »

Fotovoltaika

Sončna elektrarna v letalskem oporišču Nellis, ZDA. Fotonapetostni paneli so nameščeni na enoosnih sledilnikih, ki se obračajo za soncem Styria, Avstrija Solarni paneli na vesoljski postaji International Space Station Oris evropskih področij po potencialu pridobivanja solarne električne energije. Fotonapetostni ali fotovoltaični (PV) sistemi so mreže celic iz materiala, ki pretvarja sončno sevanje v električni tok.

Novo!!: Sonce in Fotovoltaika · Poglej več »

Foucaultovo nihalo

Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.

Novo!!: Sonce in Foucaultovo nihalo · Poglej več »

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Novo!!: Sonce in Francesco Bianchini · Poglej več »

Francis Baily

Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.

Novo!!: Sonce in Francis Baily · Poglej več »

Francis Graham-Smith

Sir Francis Graham-Smith, angleški astronom, * 25. april 1923.

Novo!!: Sonce in Francis Graham-Smith · Poglej več »

Frank Watson Dyson

Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.

Novo!!: Sonce in Frank Watson Dyson · Poglej več »

Fraunhoferjeve črte

page.

Novo!!: Sonce in Fraunhoferjeve črte · Poglej več »

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Novo!!: Sonce in Fred Hoyle · Poglej več »

Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Friedrich Wilhelm August Argelander · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Novo!!: Sonce in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom, * 22. oktober 1822, Berlin, Nemčija, † 7. julij 1895, Giessen.

Novo!!: Sonce in Friedrich Wilhelm Gustav Spörer · Poglej več »

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in Fritz Zwicky · Poglej več »

Gaia (vesoljsko plovilo)

Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.

Novo!!: Sonce in Gaia (vesoljsko plovilo) · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Sonce in Galaksija · Poglej več »

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.

Novo!!: Sonce in Galaktična poravnava · Poglej več »

Galaktično leto

Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.

Novo!!: Sonce in Galaktično leto · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Sonce in Galileo Galilei · Poglej več »

Gama (mrk)

Gama popolnega sončevega mrka. Ilustracija prikazuje gamo sončevega mrka: Rdeča črta kaže najkrajšo razdaljo od središča Zemlje, v tem primeru okoli 75 % Zemljinega polmera. Ker senca prečka severno od središča Zemlje, je gama v tem primeru +0,75. Gama mrka (označena z γ) opiše, kako centralno seka senca Lune ali Zemlje drugo telo.

Novo!!: Sonce in Gama (mrk) · Poglej več »

Gama Berenikinih kodrov

Gama Berenikinih kodrov, latinizirano iz γ Berenikinih kodrov, je enojna oranžna zvezda v severnem ozvezdju Berenikinih kodrov.

Novo!!: Sonce in Gama Berenikinih kodrov · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Novo!!: Sonce in Gaussova gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Novo!!: Sonce in Gaussovo leto · Poglej več »

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Novo!!: Sonce in Gemin · Poglej več »

Genesis (vesoljska sonda)

Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.

Novo!!: Sonce in Genesis (vesoljska sonda) · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Novo!!: Sonce in Geocentrični model · Poglej več »

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Novo!!: Sonce in Geografija · Poglej več »

Geografija Združenih držav Amerike

Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.

Novo!!: Sonce in Geografija Združenih držav Amerike · Poglej več »

Geoid

Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.

Novo!!: Sonce in Geoid · Poglej več »

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in George Ellery Hale · Poglej več »

George Howard Darwin

Sir George Howard Darwin, KCB, FRS, FRSE, angleški odvetnik in astronom, * 9. julij 1845, Down House, Downe, grofija Kent, Anglija, † 7. december 1912, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Sonce in George Howard Darwin · Poglej več »

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Novo!!: Sonce in George William Hill · Poglej več »

Georges Antoine Pons Rayet

Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.

Novo!!: Sonce in Georges Antoine Pons Rayet · Poglej več »

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Novo!!: Sonce in Gerard Peter Kuiper · Poglej več »

Giacomo Filippo Maraldi

Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.

Novo!!: Sonce in Giacomo Filippo Maraldi · Poglej več »

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Novo!!: Sonce in Gibanje Zemlje · Poglej več »

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Novo!!: Sonce in Gijasedin al-Kaši · Poglej več »

Giottov campanile

Giottov campanile je samostojen zvonik (italijansko campanile), ki je del kompleksa stavb, ki sestavljajo Firenško stolnico na Piazza del Duomo v Firencah v Italiji.

Novo!!: Sonce in Giottov campanile · Poglej več »

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Novo!!: Sonce in Giovanni Alfonso Borelli · Poglej več »

Giovanni Battista Donati

Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.

Novo!!: Sonce in Giovanni Battista Donati · Poglej več »

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Novo!!: Sonce in Giovanni Battista Riccioli · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Sonce in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Giovanni Virginio Schiaparelli

Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.

Novo!!: Sonce in Giovanni Virginio Schiaparelli · Poglej več »

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Novo!!: Sonce in Giuseppe Piazzi · Poglej več »

GJ 1245

V1581 Laboda (V1581 Cygni, V1581 Cyg; G 208-44/208-45, GJ 1245) je trojni zvezdni sistem od Sonca oddaljen 14 svetlobnih let v ozvezdju Laboda.

Novo!!: Sonce in GJ 1245 · Poglej več »

GN-z11

GN-z11 je galaksija z velikim rdečim premikom odkrita v ozvezdju Velikega medveda in je trenutno najstarejša in najbolj oddaljena znana galaksija v opazljivem vesolju.

Novo!!: Sonce in GN-z11 · Poglej več »

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Novo!!: Sonce in Godefroy Wendelin · Poglej več »

Gondola

Góndola je ozek in dolg čoln, z visokim premcem in krmo.

Novo!!: Sonce in Gondola · Poglej več »

Gostosevci

Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.

Novo!!: Sonce in Gostosevci · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Sonce in Gostota · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Sonce in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Novo!!: Sonce in Gravitacijsko polje · Poglej več »

Grb Mestne občine Koper

Grb Mestne občine Koper Grb Mestne občine Koper je predstavljen na ščitu modre barve.

Novo!!: Sonce in Grb Mestne občine Koper · Poglej več »

Grb Občine Puconci

Grb Občine Puconci Grb Občine Puconci je upodobljen na ščitu, katerega osnovni barvi sta zelena in rumena.

Novo!!: Sonce in Grb Občine Puconci · Poglej več »

Grb Romunije

Grb Romunije Grb Romunije predstavlja ščit modre barve, na katerem je zlati orel z glavo obrnjeno na levo, ki v kljunu drži križ (simbol oblasti), v krempljih pa žezlo (simbol oblasti) in meč (simbol moči).

Novo!!: Sonce in Grb Romunije · Poglej več »

Grb Severne Makedonije

Grb Severne Makedonije Na državnem grbu Severne Makedonije sta upodobljena dva ukrivljena venca iz pšenice, tobačnih listov in plodov opijskega maka, vezana s trakom, okrašenim z vezeninami tradicionalnih makedonskih ljudskih motivov.

Novo!!: Sonce in Grb Severne Makedonije · Poglej več »

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Novo!!: Sonce in Gregor Schoettl · Poglej več »

Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil

Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil de Lagalaisière, francoski astronom, * 12. september 1725, Coutances, Francija, † 22. oktober 1792, Pariz, Francija.

Novo!!: Sonce in Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil · Poglej več »

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Novo!!: Sonce in Halleyjev komet · Poglej več »

Halo (optika)

Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.

Novo!!: Sonce in Halo (optika) · Poglej več »

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Novo!!: Sonce in Hannes Olof Gösta Alfvén · Poglej več »

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Novo!!: Sonce in Hans Albrecht Bethe · Poglej več »

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Novo!!: Sonce in Harlow Shapley · Poglej več »

Harold Delos Babcock

Harold Delos Babcock, ameriški astronom, * 24. januar 1882, Edgerton, Wisconsin, ZDA, † 8. april 1968, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in Harold Delos Babcock · Poglej več »

Harold Spencer Jones

Sir Harold Spencer Jones, KBE, FRS, angleški astronom, * 29. marec 1890, London, Anglija, † 3. november 1960, London.

Novo!!: Sonce in Harold Spencer Jones · Poglej več »

Harpokrates

Bronast kip Harpokratesa Grška oblika egipčanskega boga Heru-pa-khered (Hor otrok).

Novo!!: Sonce in Harpokrates · Poglej več »

HD 224635

HD 224635 in HD 224636 je par zvezd, ki oblikujeta binarni zvezdni sistem v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in HD 224635 · Poglej več »

HD 74156

HD 74156 je rumena pritlikavka (spektralni tip G0V) v ozvezdju Vodne kače, ki je od nas oddaljena 210 svetlobnih let.

Novo!!: Sonce in HD 74156 · Poglej več »

HD 9986

HD 9986 je Soncu podobna zvezda, ki leži v ekvatorialnem ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in HD 9986 · Poglej več »

Hego

Hego (tudi Heqo) je bog neba pri Kafih v Etiopiji.

Novo!!: Sonce in Hego · Poglej več »

Heinrich Carl Friedrich Kreutz

Heinrich Carl Friedrich Kreutz, nemški astronom, * 8. september 1854, Siegen, Nemčija, † 3. julij 1907, Kiel, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Heinrich Carl Friedrich Kreutz · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Sonce in Helij · Poglej več »

Helij (mitologija)

Doprsni kip Helija Helij (tudi Helios) je v grški mitologiji bog sonca.

Novo!!: Sonce in Helij (mitologija) · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Sonce in Heliocentrični model · Poglej več »

Heliometer

Kuffnerjevem observatoriju na Dunaju Razdeljena leča na dva dela Sončevega diska Heliometér (hḗlios – Sonce +: métron – meritev) je merilna priprava izvirno skonstruirana za merjenje sprememb Sončevega premera v različnih letnih časih med letom, predvsem v apsidnih točkah, prisončju in odsončju.

Novo!!: Sonce in Heliometer · Poglej več »

Heliostat

Heliostati usmerjajo svetlobo v osrednji stolp PS10 Sončni stolp Heliostat je naprava z zrcalom, ki sledi navideznemu gibanju Sonca in usmerja sončne žarke na določeno mesto.

Novo!!: Sonce in Heliostat · Poglej več »

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Sonce in Hendrik Christoffel van de Hulst · Poglej več »

Heraklit Mračni

‎ Heraklít Mráčni (starogrško: Hērákleitos hó Ephésios,:- hó Skoteinós) tudi Heraklít Éfeški, starogrški filozof, * 535 pr. n. št., Efez, Anatolija, † 470 pr. n. št., Efez, Anatolija.

Novo!!: Sonce in Heraklit Mračni · Poglej več »

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.

Novo!!: Sonce in Heraklit Pontski · Poglej več »

Herbert Friedman

Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.

Novo!!: Sonce in Herbert Friedman · Poglej več »

Hermann Carl Vogel

Hermann Carl Vogel, nemški astronom, * 3. april 1841, Leipzig, Kraljevina Saška (sedaj Nemčija), † 13. avgust 1907, Potsdam, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Sonce in Hermann Carl Vogel · Poglej več »

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Novo!!: Sonce in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Poglej več »

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Novo!!: Sonce in Hertzsprung-Russllov diagram · Poglej več »

Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hervé-Auguste-Étienne-Albans Faye, francoski astronom in politik, * 3. oktober 1814, Saint-Benoît-du-Sault, Francija, † 4. julij 1902, Pariz.

Novo!!: Sonce in Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye · Poglej več »

Hiket

Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.

Novo!!: Sonce in Hiket · Poglej več »

Hillova krogla

Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.

Novo!!: Sonce in Hillova krogla · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Sonce in Hiparh · Poglej več »

Hitrost gravitacije

Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.

Novo!!: Sonce in Hitrost gravitacije · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Sonce in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Hoagovo telo

Hoagovo telo je obročasta galaksija v ozvezdju Kače.

Novo!!: Sonce in Hoagovo telo · Poglej več »

Hondrula

Hondrule v hondritu Grassland. Za primerjavo je dodamo milimetersko merilo. Hondrula je okroglo zrno, ki ga lahko najdemo v hondritih.

Novo!!: Sonce in Hondrula · Poglej več »

Hrčki

Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.

Novo!!: Sonce in Hrčki · Poglej več »

Hubblova razvrstitev galaksij

Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.

Novo!!: Sonce in Hubblova razvrstitev galaksij · Poglej več »

Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

Novo!!: Sonce in Ibn aš-Šatir · Poglej več »

IC 5370

IC 5370 je galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in IC 5370 · Poglej več »

Ikar (mitologija)

Slika Dedala in Ikarja britanskega slikarja Fredericka Leightona Ikar (grško Ἴκαρος, Íkaros) je bil Dedalov sin v grški mitologiji.

Novo!!: Sonce in Ikar (mitologija) · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Sonce in Immanuel Kant · Poglej več »

Impresionizem

Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.

Novo!!: Sonce in Impresionizem · Poglej več »

In vendar se vrti

»In vendar se vrti« ali »In vendar se premika« (ali) je stavek, ki naj bi ga leta 1633 izrekel italijanski matematik, fizik in filozof Galileo Galilei (1564–1642), potem ko je bil prisiljen odreči se trditvam, da se Zemlja giblje okrog Sonca, ne pa obratno.

Novo!!: Sonce in In vendar se vrti · Poglej več »

Indeks UV

Indeks UV je merilo za velikost učinka ultravijočnega sevanja na človeško kožo.

Novo!!: Sonce in Indeks UV · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Sonce in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Infrardeče vodenje

Infrardeče vódenje je metoda vodenja orožja, ki za detekcijo in sledenje uporablja infrardeče valovanje, ki ga oddaja tarča.

Novo!!: Sonce in Infrardeče vodenje · Poglej več »

Inkvizicija

Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.

Novo!!: Sonce in Inkvizicija · Poglej več »

Insolacija

Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta.

Novo!!: Sonce in Insolacija · Poglej več »

Inti

Inti, bog Sonca Inti (kečuansko sonce) je inkovski sončni bog.

Novo!!: Sonce in Inti · Poglej več »

Ionizirajoče sevanje

Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.

Novo!!: Sonce in Ionizirajoče sevanje · Poglej več »

Ionosfera

Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.

Novo!!: Sonce in Ionosfera · Poglej več »

Irwin Ira Shapiro

Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Sonce in Irwin Ira Shapiro · Poglej več »

Islamski koledar

Íslamski koledár, tudi muslimánski koledár ali Muhammedski koledár, je način štetja, ki ga uporablja muslimanski svet še danes.

Novo!!: Sonce in Islamski koledar · Poglej več »

Ismael Bullialdus

Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.

Novo!!: Sonce in Ismael Bullialdus · Poglej več »

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Novo!!: Sonce in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »

Ivan Tomec

Ivan Tomec, slovenski ljubiteljski astronom, * 22. november 1880, Fara, † 21. marec 1950, Ljubljana.

Novo!!: Sonce in Ivan Tomec · Poglej več »

Izbruh

Izbrúh je lahko.

Novo!!: Sonce in Izbruh · Poglej več »

Izbruh žarkov gama

žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.

Novo!!: Sonce in Izbruh žarkov gama · Poglej več »

Izida

Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.

Novo!!: Sonce in Izida · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Novo!!: Sonce in Izsev · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Novo!!: Sonce in Izsrednost tira · Poglej več »

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Sonce in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »

Jama (mitologija)

Jama je v indijski mitologiji sin sončnega boga.

Novo!!: Sonce in Jama (mitologija) · Poglej več »

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Novo!!: Sonce in James Bradley · Poglej več »

James Cook

James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

Novo!!: Sonce in James Cook · Poglej več »

James Craig Watson

James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.

Novo!!: Sonce in James Craig Watson · Poglej več »

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in James Edward Keeler · Poglej več »

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Sonce in James Hopwood Jeans · Poglej več »

Janez Krstnik Schoettl

Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.

Novo!!: Sonce in Janez Krstnik Schoettl · Poglej več »

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Novo!!: Sonce in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »

Jedro (film)

Jedro (izvirno) je ameriški znanstvenofantastični film iz leta 2003.

Novo!!: Sonce in Jedro (film) · Poglej več »

Jedrska zima

Jedrska zima je izraz, ki opisuje teoretično predvidene podnebne spremembe, ki bi nastale kot posledica jedrskega spopada.

Novo!!: Sonce in Jedrska zima · Poglej več »

Jedrsko gorivo

Jedrsko gorivo tudi nuklearno gorivo je gorivo, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih za pridobivanje energije ali pa kot eksploziv v jedrskih bombah.

Novo!!: Sonce in Jedrsko gorivo · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Novo!!: Sonce in Jedrsko zlivanje · Poglej več »

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Novo!!: Sonce in Jeremiah Horrocks · Poglej več »

Jesen

Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.

Novo!!: Sonce in Jesen · Poglej več »

Jesenišče

Definicija jesenišča (smer proti jesenišču je označena rdeče) Jeseníšče je ena izmed dveh točk na nebesni krogli v katerih se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Sonce in Jesenišče · Poglej več »

Ji Šing

Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.

Novo!!: Sonce in Ji Šing · Poglej več »

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Sonce in Jožef Stefan · Poglej več »

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Johann Elert Bode · Poglej več »

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Johann Franz Encke · Poglej več »

Johann Gottfried Galle

Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Johann Gottfried Galle · Poglej več »

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26. avgust 1728, Mülhausen (sedaj Mulhouse, Alzacija, Francija), † 25. september 1777, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija).

Novo!!: Sonce in Johann Heinrich Lambert · Poglej več »

Johannes Fabricij

Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Johannes Fabricij · Poglej več »

John Evan Baldwin

John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).

Novo!!: Sonce in John Evan Baldwin · Poglej več »

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Novo!!: Sonce in John Harrison · Poglej več »

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Novo!!: Sonce in John Henry Poynting · Poglej več »

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Novo!!: Sonce in John Michell · Poglej več »

John Norris Bahcall

John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Sonce in John Norris Bahcall · Poglej več »

John Ogonowski

John Alexander Ogonowski, ameriški pilot in kmetijski aktivist * 24. februar 1951 Lowell, Massachusetts, ZDA † 11. september 2001 Let 11 American Airlines, World Trade Center, New York, ZDA.

Novo!!: Sonce in John Ogonowski · Poglej več »

John Paul Wild

John Paul Wild, avstralski astronom in častnik, * 17. maj 1923, Sheffield, Južni Yorkshire, Anglija, † 10. maj 2008, Canberra, Avstralija.

Novo!!: Sonce in John Paul Wild · Poglej več »

Jonathan Homer Lane

Jonathan Homer Lane, ameriški astrofizik in izumitelj, * 9. avgust 1819, Geneseo, New York, ZDA, † 3. maj 1880, Washington, ZDA.

Novo!!: Sonce in Jonathan Homer Lane · Poglej več »

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Novo!!: Sonce in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande · Poglej več »

Joseph Louis François Bertrand

Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.

Novo!!: Sonce in Joseph Louis François Bertrand · Poglej več »

Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Sonce in Josip Samujilovič Šklovski · Poglej več »

Južni tečaj

Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.

Novo!!: Sonce in Južni tečaj · Poglej več »

Južni tečajnik

Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.

Novo!!: Sonce in Južni tečajnik · Poglej več »

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Julius Plücker · Poglej več »

Julius Robert von Mayer

Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.

Novo!!: Sonce in Julius Robert von Mayer · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Sonce in Jupiter · Poglej več »

Jupitrova družina kometov

Jupitrova družina kometov je skupina kometov, ki imajo naslednje lastnosti: 1.

Novo!!: Sonce in Jupitrova družina kometov · Poglej več »

Jutrovo

Jútrovo je staro ime za Bližnji vzhod, v rabi je tudi ime Levant.

Novo!!: Sonce in Jutrovo · Poglej več »

Kakšne barve je svet

Knjiga Kakšne barve je svet avtorice Dese Muck je otroška knjiga, ki skozi zgodbo o dveh krtkih skuša razložiti kakšne barve je svet.

Novo!!: Sonce in Kakšne barve je svet · Poglej več »

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Kalip · Poglej več »

Kamba (mitologija)

Kamba je bog neba in bog stvarnik pri Vajih v Liberiji.

Novo!!: Sonce in Kamba (mitologija) · Poglej več »

Kameleon (ozvezdje)

Kameleon je majhno ozvezdje na južnem nebu.

Novo!!: Sonce in Kameleon (ozvezdje) · Poglej več »

Kanop (zvezda)

Tokia, Japonska. Širina je 35°38′N. Kanop je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Gredlja.

Novo!!: Sonce in Kanop (zvezda) · Poglej več »

Karl Rudolph Powalky

Karl Rudolph Powalky, nemški astronom, * 19. junij 1817, Neu-Dietendorf, Turingija, Nemčija, † 11. julij 1881, Washington, ZDA.

Novo!!: Sonce in Karl Rudolph Powalky · Poglej več »

Kava

Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.

Novo!!: Sonce in Kava · Poglej več »

Kefija

kurdskem ''turbanskem'' slogu Kefija (kūfīyä; v množini, kūfīyāt), poznana tudi kot šmag/šimag, gutra ali hata, je tradicionalno preprosto pokrivalo arabskih moških, ki ščiti pred Soncem in je ime dobilo po iraškem mestu Kufa (kjer je v začetku bilo del tradicionalne noše).

Novo!!: Sonce in Kefija · Poglej več »

Kentaver (ozvezdje)

Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Kentaver (ozvezdje) · Poglej več »

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Novo!!: Sonce in Kentaver (planetoid) · Poglej več »

Kepler-11

Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.

Novo!!: Sonce in Kepler-11 · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Novo!!: Sonce in Keplerjevi zakoni · Poglej več »

KIC 8462852

KIC 8462852.

Novo!!: Sonce in KIC 8462852 · Poglej več »

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Kidinu · Poglej več »

Kirkwoodova vrzel

velike polosi. Kirkwoodova vrzél je vrzel (zmanjšano število) v porazdelitvi asteroidov po večji polosi (ali po obhodni dobi) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in Kirkwoodova vrzel · Poglej več »

Kit (ozvezdje)

Kit oziroma latinsko in tudi angleško Cetus, po starogrški morski pošasti Cetus, je eno izmed največjih ozvezdij, vendar v njem prevladujejo šibkejše zvezde.

Novo!!: Sonce in Kit (ozvezdje) · Poglej več »

Kivi

Kivi je užiten sadež rodu gozdne trte aktinidije (Actinidia).

Novo!!: Sonce in Kivi · Poglej več »

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Novo!!: Sonce in Kleomed · Poglej več »

Kmvoum

Kmvoum (tudi Kmvum, Čorum) je bog neba in bog stvarnik pri Pigmejcih v Zairu.

Novo!!: Sonce in Kmvoum · Poglej več »

Kožna pega

Kožne pege so neškodljive rjave lise na koži, najpogosteje na obrazu in rokah mladih ljudi svetle polti.

Novo!!: Sonce in Kožna pega · Poglej več »

Kožni rak

Kožni rak je maligno kožno tkivo.

Novo!!: Sonce in Kožni rak · Poglej več »

Koeficient odbojnosti

Amplituda vala, ki se delno odbije in delno preide v drugo sredstvo. Koeficient odbojnosti (tudi koeficient refleksivnosti ali indeks odbojnosti) je razmerje med amplitudo ali gostoto energijskega toka vpadajoče svetlobe (elektromagnetnega valovanja) oziroma valovanja in amplitudo ali gostoto energijskega toka odbite svetlobe v primerih ko svetloba naleti na nezveznost (npr.: prehod iz enega sredstva v drugo).

Novo!!: Sonce in Koeficient odbojnosti · Poglej več »

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Novo!!: Sonce in Koledar · Poglej več »

Komet asteroidnega pasu

Komet asteroidnega pasu (komet glavnega asteroidnega pasu, uporablja se tudi kratica MBC ali Main Belt Comet) je telo, ki kroži okrog Sonca v predelu glavnega asteroidnega pasu in kaže podobne aktivnosti kot kometi.

Novo!!: Sonce in Komet asteroidnega pasu · Poglej več »

Komet Černih

Komet Černih ali 101P/Černih (uradno ime je 101P/Chernykh) je periodični komet z obhodno dobo 13,9 let.

Novo!!: Sonce in Komet Černih · Poglej več »

Komet Čurjumov-Gerasimenko

Komet Čurjumov-Gerasimenko (uradna oznaka je 67P/Churyumov-Gerasimenko) je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,6 let, ki pripada Jupitrovi družini kometov.

Novo!!: Sonce in Komet Čurjumov-Gerasimenko · Poglej več »

Komet Bennett

Komet Bennett ali Veliki komet iz leta 1969 ali C/1969 Y1 je komet, ki ga je 28. decembra 1969 odkril astronom John Caister Bennett (1914 - 1990) v času, ko je bil komet še 2 a.e. od Sonca in 1,70 a.e. od Zemlje.

Novo!!: Sonce in Komet Bennett · Poglej več »

Komet Bradfield

Komet Bradfield ali C/2004 F4 je dolgoperiodični komet, ki ga je 23.

Novo!!: Sonce in Komet Bradfield · Poglej več »

Komet Catalina-McNaught

Komet Catalina-McNaught ali P/2008 S1 je komet, ki ga je kot asteroid odkril italijanski astronom Andrea Boattini (rojen 1969) v okviru programa Catalina Sky Survey in Robert H. McNaught v okviru programa Siding Spring Survey.

Novo!!: Sonce in Komet Catalina-McNaught · Poglej več »

Komet de Kock-Paraskevopoulos

Komet de Kock-Paraskevopoulos ali C/1941 B2 je komet, ki ga je 15. januarja 1941 odkril južnoafriški ljubiteljski astronom Reginald Purdon de Kock (1902 – 1980) in 23. januarja 1941 prav tako grško-južnoafriški astronom John Stefanos Paraskevopoulos (1889 – 1951).

Novo!!: Sonce in Komet de Kock-Paraskevopoulos · Poglej več »

Komet gospodične Mitchell

Komet Mitchell (tudi Komet gospodične Mitchell) ali C/1847 T1 je neperiodični komet, ki ga je 1. oktobra 1847 odkrila ameriška astronomka Maria Mitchell (1818 – 1889).

Novo!!: Sonce in Komet gospodične Mitchell · Poglej več »

Komet Hale-Bopp

Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.

Novo!!: Sonce in Komet Hale-Bopp · Poglej več »

Komet Helin-Roman-Crockett

Komet Helin-Roman-Crockett (uradna oznaka je 111P/Helin-Roman-Crockett) je periodični komet z obhodno dobo okoli 8,1 let.

Novo!!: Sonce in Komet Helin-Roman-Crockett · Poglej več »

Komet Holmes

Komet Holmes ali Holmesov komet (uradna oznaka je 17P/Holmes) je periodični komet z obhodno dobo 6,9 let.

Novo!!: Sonce in Komet Holmes · Poglej več »

Komet Humason

Komet Humason, Humasonov komet ali C/1961 R1 je komet, ki ga je odkril 1. septembra 1961 ameriški astronom Milton Lasell Humason (1891 – 1972).

Novo!!: Sonce in Komet Humason · Poglej več »

Komet Hyakutake

Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).

Novo!!: Sonce in Komet Hyakutake · Poglej več »

Komet iz leta 1729

Komet iz leta 1729 (uradna oznaka je C/1729 P1, znan je tudi kot Komet Sarabat) je neperiodični komet, ki ga je odkril Nicolas Sarrabat (1698–1739) v letu 1729.

Novo!!: Sonce in Komet iz leta 1729 · Poglej več »

Komet LONEOS

Komet LONEOS ali C/2007 F1 je komet, ki ga je odkril ameriški astronom Brian A. Skiff 19. marca 2007 v okviru programa LONEOS (Lowell Observatory Near Earth Object Search).

Novo!!: Sonce in Komet LONEOS · Poglej več »

Komet Lulin

Komet Lulin (uradna oznaka C/2007 N3 (Lulin)) je neperiodični komet, ki sta ga odkrila Ye Quanzhi in Lin Či-Šeng iz Observatorija Lulin.

Novo!!: Sonce in Komet Lulin · Poglej več »

Komet Machholz 1

Komet Machholz 1 ali 96P/Machholz je komet, ki ga je odkril ameriški ljubiteljski astronom Donald Edward Machholz 12. maja 1986.

Novo!!: Sonce in Komet Machholz 1 · Poglej več »

Komet McNaught

Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).

Novo!!: Sonce in Komet McNaught · Poglej več »

Komet Nicollet-Pons

Komet Nicollet-Pons ali C/1821 B1 je komet, ki sta ga 21.

Novo!!: Sonce in Komet Nicollet-Pons · Poglej več »

Komet Pereyra

Komet Pereyra ali C/1963 R1 je komet, ki ga je na Observatoriju Cordoba, Argentina 14. septembra 1963 odkril astronom Z. M. Pereyra.

Novo!!: Sonce in Komet Pereyra · Poglej več »

Komet Pojmański

Komet Pojmański ali C/2006 A1 je neperiodični komet, ki ga je odkril poljski astronom Grzegorz Pojmański (rojen 1959) 2. januarja 2006.

Novo!!: Sonce in Komet Pojmański · Poglej več »

Komet Pons-Gambart

Komet Pons-Gambart (uradna oznaka 273P/Pons-Gambart, predhodna oznaka C/1827 M1) je kratkoperiodični komet z obhodno dobo 57,50 let, ki sta ga 21.

Novo!!: Sonce in Komet Pons-Gambart · Poglej več »

Komet Skjellerup-Maristany

Komet Skjellerup-Maristany ali C/1927 X1 je komet, ki sta ga neodvisno odkrila avstralski astronom John Francis Skjellerup (1875–19529) 28.

Novo!!: Sonce in Komet Skjellerup-Maristany · Poglej več »

Komet Wells

Komet Wells ali C/1882 F1 je komet, ki ga je v ZDA 18. marca 1882 odkril ameriški astronom Charles S. Wells na Observatoriju Dudley.

Novo!!: Sonce in Komet Wells · Poglej več »

Komet White-Ortiz-Bolelli

Komet White-Ortiz-Bolelli ali C/1970 K1 je komet, ki ga je 18.

Novo!!: Sonce in Komet White-Ortiz-Bolelli · Poglej več »

Kompasna rastlina

thumb Kompasne rastline so rastline s sposobnostjo usmerjanja listnih ploskev v smer sever-jug, za doseganje optimalne osvetlitve.

Novo!!: Sonce in Kompasna rastlina · Poglej več »

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Novo!!: Sonce in Konjunkcija (astronomija) · Poglej več »

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Novo!!: Sonce in Konstanta fine strukture · Poglej več »

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Novo!!: Sonce in Koper · Poglej več »

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Novo!!: Sonce in Korona · Poglej več »

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Novo!!: Sonce in Kositer · Poglej več »

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Novo!!: Sonce in Kotna velikost · Poglej več »

Kozaijev pojav

Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodičnih zunanjih motenj (perturbacij).

Novo!!: Sonce in Kozaijev pojav · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Novo!!: Sonce in Kozmični žarki · Poglej več »

Kraljica iz Sabe

Salomon in Kraljica iz Sabe. Bronasta »Rajska vrata«, Krstilnica svetega Janeza, Firence. Etiopska freska iz Aksuma Kraljice iz Sabe na poti v Jeruzalem z mečem v sedlu in kopjem v roki Johna Collierja, 1892 Kraljica iz Sabe, tudi Sabska kraljica, je bila po Svetem pismu, Koranu in etiopskem izročilu (Knjiga kraljev, Kebre Negast) vladarica Sabskega kraljestva, starodavnega kraljestva, ki ga sodobna arheologija postavlja v današnjo severno Etiopijo, Eritrejo in Jemen.

Novo!!: Sonce in Kraljica iz Sabe · Poglej več »

Kresnik (bog)

Kresnik (v izgovarjavi lahko uporabljamo tako krésnik kot kresník) je bil eno od najpomembnejših karantansko-karniolskih slovanskih božanstev.

Novo!!: Sonce in Kresnik (bog) · Poglej več »

Kresnik (mitologija)

Kresnik in krsnik sta imeni, ki se uporabljata za označitev dveh vrst slovenskih bajeslovnih bitij; le eden Kresnik je povezan s svetovno goro, Kresniki kot skupina pa so povezani z zaščitniško funkcijo posameznih človeških rodov.

Novo!!: Sonce in Kresnik (mitologija) · Poglej več »

Kroženje vode

Vodni krog-verzija za otroke Vodni krog-verzija za odrasle Kroženje vode, tudi vodni krog, je neprestano kroženje vode v Zemljini hidrosferi.

Novo!!: Sonce in Kroženje vode · Poglej več »

Kroženje zraka

Adiabatno kroženje zraka Kroženje zraka je osnovni proces v ozračju, ki ga povzroča sonce.

Novo!!: Sonce in Kroženje zraka · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Novo!!: Sonce in Kroglasta zvezdna kopica · Poglej več »

Kromosfera

Sončevim popolnim mrkom leta 1999 Kromosfera je tanek pas Sončeve atmosfere nad fotosfero, širok okoli 10.000 km.

Novo!!: Sonce in Kromosfera · Poglej več »

Kuža Luža

Naslovnica knjige Kuža Luža pisatelja Leopolda Suhodolčana Kuža Luža sodobna slovenska pravljica iz leta 1984, ki jo je napisal Leopold Suhodolčan, z istoimenskim likom v glavni vlogi.

Novo!!: Sonce in Kuža Luža · Poglej več »

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Novo!!: Sonce in Kuiperjev pas · Poglej več »

Kujaš

Kujaš (turško Kuyaş, tatarsko Кояш ali Qoyaş, baškirsko Kояш, uzbeško Quyosh, ujgursko قۇياش) je v turški mitologiji bog sonca.

Novo!!: Sonce in Kujaš · Poglej več »

Kultura Chimú

Chimú so bili prebivalci kraljestva Chimorja, z glavnim mestom Chan Chan, velikem mestu v dolini Moche, danes mesto Trujillo.

Novo!!: Sonce in Kultura Chimú · Poglej več »

Kumulus

Kumulusi (cu; iz latinske besede cumulus - kup) so nizki oblaki vertikalnega razvoja.

Novo!!: Sonce in Kumulus · Poglej več »

Kuperoza

Kuperoza je kozmetična oznaka za razpokane krvne kapilare, ki se pojavijo predvsem na licih in nosu.

Novo!!: Sonce in Kuperoza · Poglej več »

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Novo!!: Sonce in Kvazar · Poglej več »

La bohème

La bohème je opera v štirih dejanjih Giacoma Puccinija.

Novo!!: Sonce in La bohème · Poglej več »

Labarum

Labarum - Simbol krščanstva, ki ga je izdelal cesar Konstantin I. Veliki. omega. Labarum (☧) (latinsko labarum - prapor) je bila vojaška standarta ali prapor, ki ga je uvedel rimski cesar Konstantin I. Veliki (vladal 306-337), in so ga nosili pred njegovo vojsko.

Novo!!: Sonce in Labarum · Poglej več »

Ladijski reševalni čoln

Reševalni čoln na ladji Mein Schiff 4. Ladijski reševalni čoln je reševalno plovilo na ladji, ki se uporablja za prevažanje potnikov in posadke v nujnih primerih evakuacije v primeru nesreče na krovu ladje.

Novo!!: Sonce in Ladijski reševalni čoln · Poglej več »

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Novo!!: Sonce in Lagrangeeva točka · Poglej več »

Lenora

Lenora je predromantična balada Gottfrieda Augusta Bürgerja.

Novo!!: Sonce in Lenora · Poglej več »

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Novo!!: Sonce in Leonardo da Vinci · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Sonce in Leonhard Euler · Poglej več »

Lesni peleti

Lesni peleti Lesni peleti so standardizirana oblika biomase.

Novo!!: Sonce in Lesni peleti · Poglej več »

Let 19

Let 19 je bila skupina petih torpednih bombnikov Grumman TBF Avenger letal ameriške mornarice, ki so 5. decembra 1945 izginili v Bermudskem trikotniku, potem, ko so izgubili radio stik z letališčem Fort Launderling na Floridi.

Novo!!: Sonce in Let 19 · Poglej več »

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Novo!!: Sonce in Letni časi · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Sonce in Leto · Poglej več »

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Novo!!: Sonce in Libracija · Poglej več »

LIGO

Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.

Novo!!: Sonce in LIGO · Poglej več »

Lira (ozvezdje)

Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Lira (ozvezdje) · Poglej več »

Lukoran

Lukorán je naselje ob istoimenskem zaliv na otoku Ugljanu (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Preko Zadrske županije.

Novo!!: Sonce in Lukoran · Poglej več »

Luminiscenca

uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.

Novo!!: Sonce in Luminiscenca · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Sonce in Luna · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Novo!!: Sonce in Lunin mrk · Poglej več »

Lunina tirnica

Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.

Novo!!: Sonce in Lunina tirnica · Poglej več »

Lunine mene

goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja. Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje.

Novo!!: Sonce in Lunine mene · Poglej več »

Maffei 1

Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija (tip E ali S0) v ozvezdju Kasiopeje.

Novo!!: Sonce in Maffei 1 · Poglej več »

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Novo!!: Sonce in Magnetar · Poglej več »

Magnetno kvantno število

Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.

Novo!!: Sonce in Magnetno kvantno število · Poglej več »

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Novo!!: Sonce in Magnetosfera · Poglej več »

Magnituda (astronomija)

Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.

Novo!!: Sonce in Magnituda (astronomija) · Poglej več »

Makemake

Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Novo!!: Sonce in Makemake · Poglej več »

Mala vodna kača (ozvezdje)

Mala vodna kača je majhno ozvezdje globoko na južnem nebu.

Novo!!: Sonce in Mala vodna kača (ozvezdje) · Poglej več »

Malarija

Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).

Novo!!: Sonce in Malarija · Poglej več »

Mali lev (ozvezdje)

Mali lev je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Mali lev (ozvezdje) · Poglej več »

Mali medved (ozvezdje)

Mali medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Mali medved (ozvezdje) · Poglej več »

Mangala

Mangala, Ngala, Gala, bog neba in bog stvarnik.

Novo!!: Sonce in Mangala · Poglej več »

Mangovec

Sadež Mangovec (znanstveno ime Mangifera) je vedno zeleno drevo, ki zraste tudi več kot 30 metrov visoko.

Novo!!: Sonce in Mangovec · Poglej več »

Mariner 2

Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Novo!!: Sonce in Mariner 2 · Poglej več »

Mariner 3

Prvi posnetek površja Marsa, posnet z Marinerja 4 Mariner 3 in 4 sta bili enaki vesoljski plovili v Nasinem medplanetarnemu Programu Mariner, zgrajeni za prvi prelet planeta Mars.

Novo!!: Sonce in Mariner 3 · Poglej več »

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Novo!!: Sonce in Mariner 4 · Poglej več »

Marino Fonović

Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).

Novo!!: Sonce in Marino Fonović · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Novo!!: Sonce in Mars · Poglej več »

Marsov Trojanec

Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.

Novo!!: Sonce in Marsov Trojanec · Poglej več »

Marsovi naravni sateliti

Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.

Novo!!: Sonce in Marsovi naravni sateliti · Poglej več »

Martin Behaim

Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29. julij 1507, Lizbona, Portugalska.

Novo!!: Sonce in Martin Behaim · Poglej več »

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Novo!!: Sonce in Matematična geografija · Poglej več »

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Novo!!: Sonce in Mavrica · Poglej več »

Mawu-Lisa

Mawu-Lisa je božanstvo pri Fonih v Beninu.

Novo!!: Sonce in Mawu-Lisa · Poglej več »

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Novo!!: Sonce in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »

Mbomba

Mbomba (tudi Mbombi) je bog stvarnik ter gospodar življenja in smrti pri Mongih Zairu.

Novo!!: Sonce in Mbomba · Poglej več »

Medalja Manevrske strukture narodne zaščite

Medalja Manevrske strukture narodne zaščite je visoko vojaško odlikovanje, ki ga je ustanovil takratni predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan za najzaslužnejše in najodgovornejše organizatorje Manevrske strukture narodne zaščite leta 1990.

Novo!!: Sonce in Medalja Manevrske strukture narodne zaščite · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Sonce in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Medvedki sladkosnedki

Medvedki sladkosnedki je delo slovenskega pesnika, kritika in publicista Srečka Kosovela.

Novo!!: Sonce in Medvedki sladkosnedki · Poglej več »

Medzvezdni komet

Medzvezdni komet je komet, ki ni vezan na zvezdo in se lahko nahaja tudi v medzvezdnem prostoru.

Novo!!: Sonce in Medzvezdni komet · Poglej več »

Mehanizem z Antikitere

Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).

Novo!!: Sonce in Mehanizem z Antikitere · Poglej več »

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Novo!!: Sonce in Mehkužci · Poglej več »

Melanom

Melanom oz.

Novo!!: Sonce in Melanom · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Sonce in Merkur · Poglej več »

Messier 32

Messier 32 (tudi M32 in NGC 221) je pritikava eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in Messier 32 · Poglej več »

Messier 94

Messier 94 (znana tudi kot M94 ali NGC 4736), je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.

Novo!!: Sonce in Messier 94 · Poglej več »

Mestna palača, Udaipur

Mestna palača, Udaipur je kompleks palač v mestu Udaipur v indijski zvezni državi Radžastan.

Novo!!: Sonce in Mestna palača, Udaipur · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Novo!!: Sonce in Meteorit · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Novo!!: Sonce in Meteorski roj · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Sonce in Mezopotamija · Poglej več »

Miška mu ni odgriznila noska

Povest Miška mu ni odgriznila noska je delo prekmurskega avtorja Ferda Godine in je izšla leta 1987 v zbirki povesti Siničke v škornju.

Novo!!: Sonce in Miška mu ni odgriznila noska · Poglej več »

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Novo!!: Sonce in Michel Hénon · Poglej več »

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Novo!!: Sonce in Milutin Milanković · Poglej več »

Minecraft

Minecraft je graditeljska preživetvena videoigra z elementi igranja vlog, v kateri igralec gradi različne strukture iz raznovrstnih kock materiala v proceduralno (naključno) generiranem svetu.

Novo!!: Sonce in Minecraft · Poglej več »

Mira (zvezda)

AAVSO Mira, znana tudi kot Omikron Kita, je rdeča orjakinja približno 200-400 svetlobnih let proč, njena starost pa je ocenjena na 6 milijard let.

Novo!!: Sonce in Mira (zvezda) · Poglej več »

Miranda (luna)

Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.

Novo!!: Sonce in Miranda (luna) · Poglej več »

Misisipijska kultura

Območje Mississipijske kulture Misisipijska kultura (angleško Mississippian Culture) ali kultura tempeljskih gomil (od 8. n. št. do 15. stoletja n. št. oziroma na jugu do začetka 18. stoletja) je zadnja in najbolj razvita izmed kroga kultur Graditeljev gomil.

Novo!!: Sonce in Misisipijska kultura · Poglej več »

Mitra (bog sonca)

Glava kipca Mitre iz nemškega mesta Sindelfingen Mitra je v perzijski mitologiji bog sonca.

Novo!!: Sonce in Mitra (bog sonca) · Poglej več »

Mizasta gora (ozvezdje)

Ozvezdje Mize, kot se ga vidi s prostim očesom Mizasta gora ali Miza je ozvezdje na južni nebesni polobli blizu južnega nebesnega tečaja, eno od 14, ki jih je v 18.

Novo!!: Sonce in Mizasta gora (ozvezdje) · Poglej več »

Mladinski opus Bine Štampe Žmavc

Bina Štampe Žmavc je sodobna slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka in režiserka.

Novo!!: Sonce in Mladinski opus Bine Štampe Žmavc · Poglej več »

Modra

Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).

Novo!!: Sonce in Modra · Poglej več »

Modra orjakinja

zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.

Novo!!: Sonce in Modra orjakinja · Poglej več »

Mogollon

Tihega oceana Mogollon ali Mogollonska kultura (mʌɡɨˈjoʊn ali moʊɡəˈjoʊn) je bila kamenodobna indijanska kultura na jugozahodu današnjih Združenih držav, ki je cvetela med začetkom.n.š.

Novo!!: Sonce in Mogollon · Poglej več »

Mojca Pokrajculja

Mojca Pokrajculja je naslov koroške ljudske pripovedke in ime glavnega lika.

Novo!!: Sonce in Mojca Pokrajculja · Poglej več »

Murgle

Murgle so četrt v Ljubljani.

Novo!!: Sonce in Murgle · Poglej več »

Načelo povprečnosti

Načêlo povpréčnosti je v filozofiji znanosti predstava o tem, da ljudje ali Zemlja v Vesolju niso nič posebnega.

Novo!!: Sonce in Načelo povprečnosti · Poglej več »

Nabonid

Nabonid (akadsko Nabu-nāʾid), zadnji kaldejski kralj, vladal od 556 pr.

Novo!!: Sonce in Nabonid · Poglej več »

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Naburimani · Poglej več »

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Novo!!: Sonce in Nadglavišče · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Sonce in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Novo!!: Sonce in Naseljivi planet · Poglej več »

Natrijeva svetilka

Natrijeva plinska sijalka je sijalka, ki uporablja natrij v vzbujenem stanju za izdelavo svetlobe.

Novo!!: Sonce in Natrijeva svetilka · Poglej več »

Navidezna lega Sonca

W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.

Novo!!: Sonce in Navidezna lega Sonca · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Novo!!: Sonce in Navidezni sij · Poglej več »

Navigacija

Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.

Novo!!: Sonce in Navigacija · Poglej več »

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Novo!!: Sonce in Nebesna krogla · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Novo!!: Sonce in Nebesna mehanika · Poglej več »

Nebesni disk iz Nebre

Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.

Novo!!: Sonce in Nebesni disk iz Nebre · Poglej več »

Nebesni ekvator

Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.

Novo!!: Sonce in Nebesni ekvator · Poglej več »

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Novo!!: Sonce in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Novo!!: Sonce in Nebo · Poglej več »

Nemeza

Kip Nemezis iz Louvra Nemeza ali Nemesis (starogrško: Némesis, imenovana tudi Rhamnousia ali Rhamnusia), je v grški mitologiji boginja maščevanja, poosebljenje pravice, ki poskrbi, da vsakdo dobi, kar si je zaslužil, ko je podlegel hubrisu (aroganci pred bogovom).

Novo!!: Sonce in Nemeza · Poglej več »

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Novo!!: Sonce in Nepravilni satelit · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Sonce in Neptun · Poglej več »

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Novo!!: Sonce in Nevil Maskelyne · Poglej več »

Newgrange

Newgrange (irsko Sí an Bhrú ali Brú na Bóinne) je prazgodovinski spomenik v grofiji Meath na Irskem, ki leži 8 km zahodno od Droghede na severni strani reke Boyne.

Novo!!: Sonce in Newgrange · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Novo!!: Sonce in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

NGC 1

NGC 1 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza severno od galaksije NGC 2 in južno od glavne zvezde Andromede, Alferaca.

Novo!!: Sonce in NGC 1 · Poglej več »

NGC 10

NGC 10 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Kiparja.

Novo!!: Sonce in NGC 10 · Poglej več »

NGC 11

NGC 11 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in NGC 11 · Poglej več »

NGC 12

NGC 12 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in NGC 12 · Poglej več »

NGC 13

NGC 13 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in NGC 13 · Poglej več »

NGC 14

NGC 14 je nepravilna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in NGC 14 · Poglej več »

NGC 15

NGC 15 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in NGC 15 · Poglej več »

NGC 16

NGC 16 je lečasta galaksija v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in NGC 16 · Poglej več »

NGC 17

NGC 17 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Novo!!: Sonce in NGC 17 · Poglej več »

NGC 19

NGC 19 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in NGC 19 · Poglej več »

NGC 2

NGC 2 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza južno od galaksije NGC 1 in glavne zvezde Andromede, Alferaca.

Novo!!: Sonce in NGC 2 · Poglej več »

NGC 21

NGC 21 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in NGC 21 · Poglej več »

NGC 22

NGC 21 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in NGC 22 · Poglej več »

NGC 23

NGC 23 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in NGC 23 · Poglej več »

NGC 24

NGC 24 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Kiparja.

Novo!!: Sonce in NGC 24 · Poglej več »

NGC 25

NGC 25 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Feniksa.

Novo!!: Sonce in NGC 25 · Poglej več »

NGC 26

NGC 26 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in NGC 26 · Poglej več »

NGC 27

NGC 27 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in NGC 27 · Poglej več »

NGC 2976

NGC 2976 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda.

Novo!!: Sonce in NGC 2976 · Poglej več »

NGC 3

NGC 3 je lečasta galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in NGC 3 · Poglej več »

NGC 31

NGC 28 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Feniksa.

Novo!!: Sonce in NGC 31 · Poglej več »

NGC 35

NGC 35 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Novo!!: Sonce in NGC 35 · Poglej več »

NGC 36

NGC 36 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in NGC 36 · Poglej več »

NGC 37

NGC 37 je lečasta galaksija v ozvezdju Feniksa.

Novo!!: Sonce in NGC 37 · Poglej več »

NGC 38

NGC 38 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in NGC 38 · Poglej več »

NGC 39

NGC 39 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in NGC 39 · Poglej več »

NGC 40

NGC 40 (znana tudi kot Metuljček) je planetarna meglica v ozvezdju Kefeja.

Novo!!: Sonce in NGC 40 · Poglej več »

NGC 4013

NGC 4013 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda.

Novo!!: Sonce in NGC 4013 · Poglej več »

NGC 41

NGC 41 je spiralna galaksija v ozvedju Pegaza.

Novo!!: Sonce in NGC 41 · Poglej več »

NGC 450

NGC 450 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Novo!!: Sonce in NGC 450 · Poglej več »

NGC 5

NGC 5 je eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in NGC 5 · Poglej več »

NGC 6

NGC 6 je eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in NGC 6 · Poglej več »

NGC 7

NGC 7 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Kiparja.

Novo!!: Sonce in NGC 7 · Poglej več »

NGC 9

NGC 9 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in NGC 9 · Poglej več »

Ničelni poldnevnik

Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.

Novo!!: Sonce in Ničelni poldnevnik · Poglej več »

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Novo!!: Sonce in Niccolò Zucchi · Poglej več »

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Novo!!: Sonce in Nicolas-Louis de Lacaille · Poglej več »

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Novo!!: Sonce in Nicole Oresme · Poglej več »

Niels Ryberg Finsen

Niels Ryberg Finsen, danski zdravnik, * 15. december, 1860, Tórshavn, Ferski otoki, † 24. september, 1904, København, Danska.

Novo!!: Sonce in Niels Ryberg Finsen · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Novo!!: Sonce in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11. avgust, 1464, Todi, Umbrija, Italija.

Novo!!: Sonce in Nikolaj Kuzanski · Poglej več »

Nilakantha Somayaji

Keļallur Nilakantha Somayaji ali Keļallur Comatiri, indijski matematik, astronom in filozof, * 14. junij 1444, Tirur, Kerala, † 1544, neznano.

Novo!!: Sonce in Nilakantha Somayaji · Poglej več »

Nimbostratus

Nimbostratusi (ns) so nizki in srednje visoki oblaki iz vode in ledu.

Novo!!: Sonce in Nimbostratus · Poglej več »

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Novo!!: Sonce in Noč · Poglej več »

Noč čarovnic

Okrašene buče, simbol noči čarovnic Noč čarovnic (znana tudi po angleškem izrazu Halloween) je praznik, ki ga predvsem v Zahodnem svetu obeležujejo v noči iz 31. oktobra na 1. november.

Novo!!: Sonce in Noč čarovnic · Poglej več »

Nočnosvetleči oblak

Nočnosvetleči oblaki (NSO) ali noktilucentni oblaki (NLO) so rahli oblakom podobni pojavi v zgornji Zemljini atmosferi.

Novo!!: Sonce in Nočnosvetleči oblak · Poglej več »

Norman Robert Pogson

Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.

Novo!!: Sonce in Norman Robert Pogson · Poglej več »

Novo leto

koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.

Novo!!: Sonce in Novo leto · Poglej več »

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Novo!!: Sonce in Nutacija · Poglej več »

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Novo!!: Sonce in Oblika Zemlje · Poglej več »

Območje H II

Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.

Novo!!: Sonce in Območje H II · Poglej več »

Obnovljivi viri energije

Trije obnovljivi viri energije Obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija).

Novo!!: Sonce in Obnovljivi viri energije · Poglej več »

Obročasta meglica

Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.

Novo!!: Sonce in Obročasta meglica · Poglej več »

Observatorij Pulkovo

Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.

Novo!!: Sonce in Observatorij Pulkovo · Poglej več »

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Novo!!: Sonce in Odsončje · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Novo!!: Sonce in Ogljik · Poglej več »

Oinopid

Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Oinopid · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: Sonce in Okultacija · Poglej več »

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Novo!!: Sonce in Ole Christensen Rømer · Poglej več »

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Novo!!: Sonce in Omar Hajam · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Novo!!: Sonce in Oortov oblak · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Novo!!: Sonce in Opozicija (astronomija) · Poglej več »

Optični instrument

skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.

Novo!!: Sonce in Optični instrument · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: Sonce in Orbitalna perioda · Poglej več »

Osiris

Osiris je rolkarsko podjetje, ki izdeluje športne copate in oblačila.

Novo!!: Sonce in Osiris · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Sonce in Osončje · Poglej več »

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in Otto Struve · Poglej več »

Otto Vasiljevič Struve

Otto Vasiljevič Struve (tudi Otton), ruski astronom, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1819, Dorpat, Ruski imperij (danes Tartu, Estonija), † 14. april 1905, Karlsruhe, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Otto Vasiljevič Struve · Poglej več »

Oven (astrologija)

Oven (♈︎) (latinsko aries, starogrško Κριός, Kriós) je prvo astrološko znamenje v zodiaku, ki obsega prvih 30 stopinj nebesne dolžine (0 ° ≤ λ.

Novo!!: Sonce in Oven (astrologija) · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Sonce in Ozračje · Poglej več »

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Novo!!: Sonce in Parhelij · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Novo!!: Sonce in Parsek · Poglej več »

Pasivna hiša

Pasivna hiša je izraz za energijsko varčno in zračno zatesnjeno zgradbo, v kateri za udobno bivanje ni potrebna uporaba običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav.

Novo!!: Sonce in Pasivna hiša · Poglej več »

Pastorka in bela žena

Pastorka in bela žena, ''založba Ajda, 2005'' Pastorka in bela žena je priredba slovenske ljudske pripovedke.

Novo!!: Sonce in Pastorka in bela žena · Poglej več »

Paul Gerber

Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.

Novo!!: Sonce in Paul Gerber · Poglej več »

Pavel Kunaver

Pavel Kunaver * 19.

Novo!!: Sonce in Pavel Kunaver · Poglej več »

Pavel Zlobec

Pavel Zlobec, italijanski fizik in astronom slovenskega rodu, * 28. december 1939, Trst, † 20. september 2019, Trst.

Novo!!: Sonce in Pavel Zlobec · Poglej več »

Pegaz (ozvezdje)

Pegaz je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Pegaz (ozvezdje) · Poglej več »

Permsko-triasno izumrtje

Permsko-triasno izumrtje je dogodek, ki je povzročil izumrtje približno 96 % morskega življenja in 70 % kopenskih strunarjev.

Novo!!: Sonce in Permsko-triasno izumrtje · Poglej več »

Perun

Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.

Novo!!: Sonce in Perun · Poglej več »

Pet elementov (vušing)

Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uničenja (zvezda) Pet elementov ali vušing (五行; v zapisu pinjin wǔxíng, beremo kot wuɕiŋ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo.

Novo!!: Sonce in Pet elementov (vušing) · Poglej več »

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Novo!!: Sonce in Peta sila · Poglej več »

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Peter Andreas Hansen · Poglej več »

Peter Apian

Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.

Novo!!: Sonce in Peter Apian · Poglej več »

PGC 1

PGC 1 je nepravilna galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in PGC 1 · Poglej več »

PGC 10

PGC 10 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in PGC 10 · Poglej več »

PGC 12

PGC 12 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Novo!!: Sonce in PGC 12 · Poglej več »

PGC 13

PGC 13 je galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in PGC 13 · Poglej več »

PGC 14

PGC 14 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in PGC 14 · Poglej več »

PGC 15

PGC 15 je spiralna galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in PGC 15 · Poglej več »

PGC 16

PGC 16 je spiralna galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in PGC 16 · Poglej več »

PGC 2

PGC 2 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in PGC 2 · Poglej več »

PGC 3

PGC 3 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Novo!!: Sonce in PGC 3 · Poglej več »

PGC 4

PGC 4 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in PGC 4 · Poglej več »

PGC 6

PGC 6 je lečasta galaksija v ozvezdju Pegaza.

Novo!!: Sonce in PGC 6 · Poglej več »

PGC 7

PGC 7 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.

Novo!!: Sonce in PGC 7 · Poglej več »

Philippe de La Hire

Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.

Novo!!: Sonce in Philippe de La Hire · Poglej več »

Philippe van Lansberge

Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.

Novo!!: Sonce in Philippe van Lansberge · Poglej več »

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Novo!!: Sonce in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.

Novo!!: Sonce in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Sonce in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Novo!!: Sonce in Pitagora · Poglej več »

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Novo!!: Sonce in Pitagorejstvo · Poglej več »

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Piteas · Poglej več »

Planckova gostota

Planckova gostota (oznaka \rho_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.

Novo!!: Sonce in Planckova gostota · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Sonce in Planet · Poglej več »

Planet X

Planet X je domnevni planet za Plutonom.

Novo!!: Sonce in Planet X · Poglej več »

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Novo!!: Sonce in Planetarna diferenciacija · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Sonce in Planetarna meglica · Poglej več »

Planetarna meglica M2-9

Minkowski 2-9, okrajšava M2-9 (tudi Metulj Minkowskega, Meglica Krila metulja ali kar Metúljasta meglíca in Meglica Dvojni curek) je planetarna meglica v ozvezdju Kačenosca.

Novo!!: Sonce in Planetarna meglica M2-9 · Poglej več »

Planetna faza

Planetna faza je pojem, ki se uporablja za opis velikosti osvetljenega dela planeta, kot ga vidi opazovalec.

Novo!!: Sonce in Planetna faza · Poglej več »

Planetni sestav

Planetni sestav oz.

Novo!!: Sonce in Planetni sestav · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Sonce in Plazma (fizika) · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Sonce in Plimska sila · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Novo!!: Sonce in Plinasti orjak · Poglej več »

Plošča s Pioneerja 10

Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.

Novo!!: Sonce in Plošča s Pioneerja 10 · Poglej več »

Plutino

Plutino je čezneptunsko nebesno telo iz Kuiperjevega pasu, ki je v 2:3 orbitalni resonanci z Neptunom (to pomeni, da telo naredi dva obhoda okrog Sonca v času, ko naredi Neptun tri).

Novo!!: Sonce in Plutino · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Novo!!: Sonce in Pluton · Poglej več »

Podnebne spremembe

Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.

Novo!!: Sonce in Podnebne spremembe · Poglej več »

Podnožišče

obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.

Novo!!: Sonce in Podnožišče · Poglej več »

Pojav JORP

naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.

Novo!!: Sonce in Pojav JORP · Poglej več »

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Novo!!: Sonce in Polarni sij · Poglej več »

Poldne

Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.

Novo!!: Sonce in Poldne · Poglej več »

Poletni čas

Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa Polétni čàs (s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Novo!!: Sonce in Poletni čas · Poglej več »

Polnoč

Pólnoč, z dobesednim pomenom na pol noči, je trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, nasprotno od poldneva, ko ima najvišjo.

Novo!!: Sonce in Polnoč · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 16001–17000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 16001 do 17000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 16001–17000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 20001–21000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 20001 do 21000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 20001–21000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 26001–27000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 26001 do 27000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 26001–27000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 40001–41000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 40001 do 41000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 40001–41000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 4001–4500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 4001 do 4500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 4001–4500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 6001–6500 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 89001–90000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 89001 do 90000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Sonce in Pomeni imen asteroidov: 89001–90000 · Poglej več »

Pomladišče

Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Novo!!: Sonce in Pomladišče · Poglej več »

Pomorske navigacijske luči

Navigacijske luči plovila. Pomorske navigacijske luči so svetlobna znamenja, ki jih morajo plovila po mednarodnih pravilih o izogibanju trčenj na morju od sončnega zahoda do sončnega vzhoda ter v vseh drugih primerih, ko je to potrebno, uporabljati.

Novo!!: Sonce in Pomorske navigacijske luči · Poglej več »

Poosebljenje

Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...

Novo!!: Sonce in Poosebljenje · Poglej več »

Populous: The Beginning

Populous: The Beginning je tretja igra v seriji strateških iger Populous, razvita pri podjetju Bullfrog Productions leta 1998.

Novo!!: Sonce in Populous: The Beginning · Poglej več »

Poredni zajček

Poredni zajček je literarni lik v istoimenski pravljici, ki jo je napisala slovenska pisateljica Branka Jurca.

Novo!!: Sonce in Poredni zajček · Poglej več »

Porfirija

Porfiríja je dedna ali pridobljena motnja v presnovi porfirina z nenormalno zvečano tvorbo in izločanjem porfirinov oziroma njihovih predstopenj (prekurzorjev) in njihova zvišana koncentracija v krvi.

Novo!!: Sonce in Porfirija · Poglej več »

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Novo!!: Sonce in Posidonij · Poglej več »

Potaknjenec

Potaknjenec se lahko odreže iz stebla ali pa se odreže list. Potaknjenec je del rastline, ki se odreže za razmnoževanje.

Novo!!: Sonce in Potaknjenec · Poglej več »

Potop ladje RMS Lusitania

Potop britanske potniške prekooceanske ladje RMS Lusitania se je zgodil 7. maja 1915 med prvo svetovno vojno, ko je Nemčija vodila napad svojih U-podmornic proti Združenemu Kraljestvu Kraljestvu potem, ko je ta na začetku vojne blokirala Nemčijo.

Novo!!: Sonce in Potop ladje RMS Lusitania · Poglej več »

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Novo!!: Sonce in Površinska težnost · Poglej več »

Praška astronomska ura

Praška astronomska ura Praška astronomska ura ali Praški orloj (češko Pražský orloj) je srednjeveška astronomska ura v Pragi, glavnem mestu Češke republike.

Novo!!: Sonce in Praška astronomska ura · Poglej več »

Praprotno seme

Naslovnica knjige Praprotno seme je slovenska ljudska pravljica, ki jo je leta 1988 za zbirko zapisal Andrej Benigar.

Novo!!: Sonce in Praprotno seme · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Sonce in Prasevanje · Poglej več »

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Sonce in Precesija enakonočij · Poglej več »

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Novo!!: Sonce in Prehod Venere · Poglej več »

Prestopno leto

Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.

Novo!!: Sonce in Prestopno leto · Poglej več »

Pri hrastu na levo

Pri hrastu na levo je zbirka kratkih sodobnih pravljic avtorice Milene Miklavčič.

Novo!!: Sonce in Pri hrastu na levo · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Novo!!: Sonce in Pritlikavi planet · Poglej več »

Program Voyager

Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.

Novo!!: Sonce in Program Voyager · Poglej več »

Proksima Kentavra b

Brez opisa.

Novo!!: Sonce in Proksima Kentavra b · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Sonce in Prostor · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Sonce in Prostor-čas · Poglej več »

Prstasti trstikovec

Prstasti trstikovec (znanstveno ime Miscanthus giganteus), za katerega se po navadi uporablja kar poslovenjeno rodovno ime Miskantus, spada v družino trav (Poaceae) in je hibrid, ki naj bi nastal s križanjem vrste Miscanthus sinensis in Miscanthus sacchariflorus.

Novo!!: Sonce in Prstasti trstikovec · Poglej več »

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Novo!!: Sonce in Prve visoke civilizacije · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Novo!!: Sonce in Ptolemaj · Poglej več »

Puščica (ozvezdje)

Puščica je ozvezdje severne nebesne poloble in tretje najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Puščica (ozvezdje) · Poglej več »

Pueblo

Pueblo Bonito, največja od Velikih hiš v kanjonu Chaco Kiva v kanjonu Chaco Pueblo je značilen tip indijanske tradicionalne naselbine na jugozahodu Združenih držav, ki ima obliki stopničastega bloka z vrstnimi ali terasastimi bivalnimi prostori.

Novo!!: Sonce in Pueblo · Poglej več »

Ra (mitologija)

Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.

Novo!!: Sonce in Ra (mitologija) · Poglej več »

Ra (Zvezdna vrata)

Ra je izmišljen lik iz ameriške znanstvenofantastične franšize Zvezdna vrata.

Novo!!: Sonce in Ra (Zvezdna vrata) · Poglej več »

Rahu

Kip Rahuja Rahu je sanskrtski izraz, ki pomeni prijemalec.

Novo!!: Sonce in Rahu · Poglej več »

Rajska ptica (ozvezdje)

Rajska ptica je majhno ozvezdje na južnem nebu.

Novo!!: Sonce in Rajska ptica (ozvezdje) · Poglej več »

Rak (astrologija)

Rak (♋︎) je četrto astrološko znamenje v zodiaku, ki izvira iz ozvezdja Raka.

Novo!!: Sonce in Rak (astrologija) · Poglej več »

Rakov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.

Novo!!: Sonce in Rakov povratnik · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Novo!!: Sonce in Rastline · Poglej več »

Rayleighovo sipanje

neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.

Novo!!: Sonce in Rayleighovo sipanje · Poglej več »

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Novo!!: Sonce in Rdeča orjakinja · Poglej več »

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Novo!!: Sonce in Rdeči premik · Poglej več »

Red velikosti (površina)

*.

Novo!!: Sonce in Red velikosti (površina) · Poglej več »

Red velikosti (sila)

Ker je teža sila, se nekateri izmed spodnjih primerov sklicujejo na težo predmetov pri povprečnem težnem pospešku Zemlje (9,8 m/s2).

Novo!!: Sonce in Red velikosti (sila) · Poglej več »

Red velikosti (temperatura)

*.

Novo!!: Sonce in Red velikosti (temperatura) · Poglej več »

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Novo!!: Sonce in Rektascenzija · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Novo!!: Sonce in René Descartes · Poglej več »

Rendezvous with Rama

Rendezvous with Rama (dobesedno Srečanje z Ramo) je znanstvenofantastični roman angleškega pisatelja Arthurja C. Clarka, ki je prvič izšel leta 1973 pri založbi Gollancz.

Novo!!: Sonce in Rendezvous with Rama · Poglej več »

Renesančna filozofija

Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".

Novo!!: Sonce in Renesančna filozofija · Poglej več »

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Novo!!: Sonce in Ribe · Poglej več »

Richard Tousey

Richard Tousey, ameriški astronom, * 18. maj 1908, † 15. april 1997.

Novo!!: Sonce in Richard Tousey · Poglej več »

Richard van der Riet Woolley

Sir Richard van der Riet Woolley, FRS, angleški astronom, * 24. april 1906, Weymouth, grofija Dorset, Anglija, † 24. december 1986, Somerset West, Južna Afrika.

Novo!!: Sonce in Richard van der Riet Woolley · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Sonce in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Rimska kamilica

Rimska kamilica (znanstveno ime Chamaemelum nobile, syn. Cochlearia armoracia), je trajnica iz družine nebinovk (Asteracae).

Novo!!: Sonce in Rimska kamilica · Poglej več »

Ris (ozvezdje)

Ris je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Ris (ozvezdje) · Poglej več »

Ročka (meglica)

Rôčka (znana tudi kot Messier 27, M27 ali NGC 6853) je planetarna meglica v ozvezdju Lisičke, od Sonca oddaljena približno 417 parsekov, oziroma 1360 svetlobnih let.

Novo!!: Sonce in Ročka (meglica) · Poglej več »

Robert Alexander Watson-Watt

Sir Robert Alexander Watson-Watt, škotski fizik, * 13. april 1892, Brechin, grofija Angus (Forfarshire), Škotska, † 5. december 1973, Inverness, Highland (nekdaj grofija Inverness-shire), Škotska.

Novo!!: Sonce in Robert Alexander Watson-Watt · Poglej več »

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Novo!!: Sonce in Robert Wilhelm Bunsen · Poglej več »

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Novo!!: Sonce in Rocheva meja · Poglej več »

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Novo!!: Sonce in Roger Bacon · Poglej več »

Romul (luna)

Romul (mednarodno ime Romulus) je zunanja in večja luna asteroida 87 Silvije v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in Romul (luna) · Poglej več »

Rosa

Rosa na pajkovi mreži Rosa na travi Rôsa je pojav usedanja vode iz zraka.

Novo!!: Sonce in Rosa · Poglej več »

Rosacea

Rosacea (tudi rozacea ali acne rosacea) je kronična vnetna kožna bolezen, za katero so značilni zardevanje obraza, razširjene žilice (telangiektazije), rdečina obraza, papule, pustule in v hudih primerih tudi gomoljasta zadebelitev nosu (rinofima).

Novo!!: Sonce in Rosacea · Poglej več »

Rozine

Črne, na soncu sušene rozine Rozine so posušene grozdne jagode.

Novo!!: Sonce in Rozine · Poglej več »

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Novo!!: Sonce in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »

Runski koledar

Zgodovinskem muzeju v Lundu, Švedska. Samijski runski koledar. estonskega otoka Saaremaa, kjer je vsak mesec nakazan na ločeni leseni plošči. Runski koledar (tudi runska palica ali runski almanah) je večni koledar, katerega različice so se rabile v Severni Evropi do 19.

Novo!!: Sonce in Runski koledar · Poglej več »

Ruski pritlikavi hrček

Ruski pritlikavi hrček (znanstveno ime Phodopus campbelli) je vrsta pritlikavega hrčka.

Novo!!: Sonce in Ruski pritlikavi hrček · Poglej več »

S/2003 J 2

S/2003 J 2 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Novo!!: Sonce in S/2003 J 2 · Poglej več »

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Novo!!: Sonce in Samarkand · Poglej več »

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Novo!!: Sonce in Samuel Pierpont Langley · Poglej več »

Sankukai

Sankukai (japonsko 三空会) je mlajši stil karateja, osnovan v začetku sedemdesetih let 20. stoletja, prek združitve naukov Šito rju in Šukokai karateja, aikida, juda ter kobuda.

Novo!!: Sonce in Sankukai · Poglej več »

Santorini

Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.

Novo!!: Sonce in Santorini · Poglej več »

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Novo!!: Sonce in Saroški cikel · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Sonce in Saturn · Poglej več »

Saturnovi naravni sateliti

Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.

Novo!!: Sonce in Saturnovi naravni sateliti · Poglej več »

Saule

litovskega Narodnega muzeja Saule je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona.

Novo!!: Sonce in Saule · Poglej več »

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Novo!!: Sonce in Schwarzschildov polmer · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Sonce in Sekunda · Poglej več »

Selevk

Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.

Novo!!: Sonce in Selevk · Poglej več »

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Novo!!: Sonce in Sevalni tlak · Poglej več »

Severna krona (ozvezdje)

Severna krona je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolemajevih 48 ozvezdij. Ptolemaj ga je imenoval Krona (Corona). Njene glavne zvezde tvorijo polkrožni lok.

Novo!!: Sonce in Severna krona (ozvezdje) · Poglej več »

Severni tečajnik

izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.

Novo!!: Sonce in Severni tečajnik · Poglej več »

Severska dinastija

Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.

Novo!!: Sonce in Severska dinastija · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Sonce in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam najbližjih zvezd

Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.

Novo!!: Sonce in Seznam najbližjih zvezd · Poglej več »

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Novo!!: Sonce in Seznam planetov v osončju · Poglej več »

Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov

Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov.

Novo!!: Sonce in Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov · Poglej več »

Seznam svetlejših zvezd

To je seznam zvezd, ki so svetlejše od magnitude +2,50 po njihovih maksimalnih, popolnih ali združenih vizualnih magnitudah, kot jih vidimo z Zemlje.

Novo!!: Sonce in Seznam svetlejših zvezd · Poglej več »

Seznam teles v Osončju

Sonce.

Novo!!: Sonce in Seznam teles v Osončju · Poglej več »

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Novo!!: Sonce in Seznam teles v Osončju po masi · Poglej več »

Seznam teles v Osončju po polmeru

V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.

Novo!!: Sonce in Seznam teles v Osončju po polmeru · Poglej več »

Seznam zvezd

Seznam zvezd.

Novo!!: Sonce in Seznam zvezd · Poglej več »

Seznami kometov

Seznami kometov so razdeljeni v dva dela.

Novo!!: Sonce in Seznami kometov · Poglej več »

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Sonce in Sferna astronomija · Poglej več »

Shranjevanje toplotne energije

Shranjevanje toplotne energije (ang. Thermal energy storage – TES) je tehnologija, ki hrani toplotno (termalno) energijo za poznejšo rabo.

Novo!!: Sonce in Shranjevanje toplotne energije · Poglej več »

Siderski čas

Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Sonce in Siderski čas · Poglej več »

Siderski dan

nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.

Novo!!: Sonce in Siderski dan · Poglej več »

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Sonce in Sidersko leto · Poglej več »

Simbolika polmeseca

Devica Marija, stoječa na polmesecu, slikar Bartolomé Esteban Murillo Simbolika polmeseca Tako imenovana Luna (po Zemljinem naravnem satelitu), polmesec, lunin krajec, tudi vzhajajoč ali zahajajoč mesec, je znamenje rodovitnosti ali obilja, v povezavi z življenjem in smrtjo, in tako pogosto rabljen simbol pri mnogih verstvih.

Novo!!: Sonce in Simbolika polmeseca · Poglej več »

Sin (mitologija)

Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.

Novo!!: Sonce in Sin (mitologija) · Poglej več »

Sinodski mesec

Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.

Novo!!: Sonce in Sinodski mesec · Poglej več »

Sirene s Titana

Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.

Novo!!: Sonce in Sirene s Titana · Poglej več »

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.

Novo!!: Sonce in Sirij · Poglej več »

Siriometer

Siriometer je redko uporabljana astronomska enota za merjenje razdalj v astronomiji.

Novo!!: Sonce in Siriometer · Poglej več »

Sistem astronomskih konstant IAU (1976)

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na svojem 16.

Novo!!: Sonce in Sistem astronomskih konstant IAU (1976) · Poglej več »

Sistem geometriziranih enot

Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.

Novo!!: Sonce in Sistem geometriziranih enot · Poglej več »

Sizigij (astronomija)

work.

Novo!!: Sonce in Sizigij (astronomija) · Poglej več »

Skandij

Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.

Novo!!: Sonce in Skandij · Poglej več »

Skarabej (mitologija)

Skarabej s Soncem iz grobnice Tutankamona Amulete s podobo skarabeja so polagali med ostalim na mumificirana trupla, katere naj bi boginja Maat tehtala proti peresu resnice (obdobje Nove države) Skarabêj je mitološka žival v obliki hrošča, ki so jo v staroegipčanski mitologiji častili kot simbol sonca, življenja in prerojenja, bila pa je tudi podoba sončnega boga Reja oziroma Kheprija.

Novo!!: Sonce in Skarabej (mitologija) · Poglej več »

Skodla

Skodle Skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino.

Novo!!: Sonce in Skodla · Poglej več »

Sledilnik soncu

Sledilnik soncu, tudi solarni sledilnik je sledilna naprava, ki usmerja kolektorje, sončne celice ali drugo naprave proti Soncu.

Novo!!: Sonce in Sledilnik soncu · Poglej več »

Smejalnik in cvililna zavora

Smejalnik in cvililna zavora je knjiga, ki jo je napisal Slavko Pregl, ilustriral pa Kostja Gatnik.

Novo!!: Sonce in Smejalnik in cvililna zavora · Poglej več »

SN 1994D

Supernova 1994D je bila supernova tipa Ia na obrobju lečaste galaksije NGC 4526 v ozvezdju Device.

Novo!!: Sonce in SN 1994D · Poglej več »

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Novo!!: Sonce in Sočasno vrtenje · Poglej več »

Sol (razločitev)

Sol je lahko.

Novo!!: Sonce in Sol (razločitev) · Poglej več »

Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Novo!!: Sonce in Solarna konstanta · Poglej več »

Solarni stolp

Sončni stolp PS v Sevilli, Španija Centralni kolektor Solarni stolp tudi Sončni stolp je vrsta sončne elektrarne, kjer se pomočjo pomičnih ogledal (heliostatov) koncentriramo sončne žarke v centralnem kolektorju.

Novo!!: Sonce in Solarni stolp · Poglej več »

Sončev čas

nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.

Novo!!: Sonce in Sončev čas · Poglej več »

Sončev dan

Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.

Novo!!: Sonce in Sončev dan · Poglej več »

Sončev dvojček

Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.

Novo!!: Sonce in Sončev dvojček · Poglej več »

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk · Poglej več »

Sončev mrk 10. junija 2021

10.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 10. junija 2021 · Poglej več »

Sončev mrk 11. avgusta 1999

11.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 11. avgusta 1999 · Poglej več »

Sončev mrk 14. decembra 2020

14.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 14. decembra 2020 · Poglej več »

Sončev mrk 17. februarja 2026

17.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 17. februarja 2026 · Poglej več »

Sončev mrk 2. julija 2019

2.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 2. julija 2019 · Poglej več »

Sončev mrk 21. junija 2020

21.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 21. junija 2020 · Poglej več »

Sončev mrk 3. septembra 2081

V sredo, 3.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 3. septembra 2081 · Poglej več »

Sončev mrk 30. maja 1965

V nedeljo, 30.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 30. maja 1965 · Poglej več »

Sončev mrk 30. marca 2052

V soboto, 30.

Novo!!: Sonce in Sončev mrk 30. marca 2052 · Poglej več »

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Novo!!: Sonce in Sončev obrat · Poglej več »

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Novo!!: Sonce in Sončev polmer · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Sonce in Sončev veter · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Sonce in Sončeva masa · Poglej več »

Sončeva pega

plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.

Novo!!: Sonce in Sončeva pega · Poglej več »

Sončevi mrki na Marsu

Fobos (''Curiosity'', 20. avgust 2013) Dve Marsovi luni, Fobos in Deimos, sta veliko manjši kot Luna, kar zelo zmanjša verjetnost za sončev mrk na tem planetu.

Novo!!: Sonce in Sončevi mrki na Marsu · Poglej več »

Sončna celica

Sončna celica Sončna celica (tudi fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko.

Novo!!: Sonce in Sončna celica · Poglej več »

Sončna energija

Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.

Novo!!: Sonce in Sončna energija · Poglej več »

Sončna svetloba (film, 2007)

Sončna svetloba (izvirno) je britanski znanstvenofantastični film režiserja Dannyja Boylea iz leta 2007.

Novo!!: Sonce in Sončna svetloba (film, 2007) · Poglej več »

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Novo!!: Sonce in Sončna ura · Poglej več »

Sončna vzgonska elektrarna

Sončna vzgonska elektrarna (ang. Solar Updraft Tower - SUT, tudi Solar Chimney Power Plant - SCPP) je velika zgradba za pridobivanje električne energije iz toplote sončnega sevanja.

Novo!!: Sonce in Sončna vzgonska elektrarna · Poglej več »

Sončni tempelj Konark

Sončni tempelj Konark je tempelj iz 13.

Novo!!: Sonce in Sončni tempelj Konark · Poglej več »

Sončnica

Sončnica (znanstveno ime Helianthus (lat., izg. heliántus) je rod, ki obsega približno 70 vrst enoletnih in trajnic cvetočih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae). Razen treh južnoameriških vrst so ostale iz rodu Helianthus izvorno doma v Severni in Srednji Ameriki. Ljudski imeni "sončnica" in "navadna sončnica" se običajno nanašata na priljubljeno enoletno vrsto Helianthus annuus, katere okrogle cvetne glavice v kombinaciji z liguli izgledajo kot sonce. To in druge vrste, predvsem topinambur (H. tuberosus), gojijo v zmernih regijah in nekaterih tropskih regijah kot prehranske rastline za ljudi, govedo in perutnino ter kot okrasne rastline. Navadna sončnica običajno raste poleti in v zgodnji jeseni, osrednja sezona rasti pa je sredi poletja. Več trajnih vrst rodu Helianthus gojijo na vrtovih, vendar se nagibajo k hitremu širjenju in lahko postanejo agresivne. Po drugi strani pa je bila vrsta Helianthus verticillatus opredeljena kot ogrožena vrsta leta 2014, ko je ameriška Služba za ribe in divjad izdala odlok, ki jo varuje v skladu z Zakonom o ogroženih vrstah. Primarne grožnje so industrijsko gozdarstvo in nasadi borovcev v Alabami, Georgii in Tennesseeju. Zrastejo na in jih najdemo predvsem v gozdovih, ki mejijo na potoke in vlažna območja, podobna prerijam.

Novo!!: Sonce in Sončnica · Poglej več »

Sončnica (galaksija)

Sončnica, poznana tudi kot Messier 63, M63 ali NGC 5055, je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.

Novo!!: Sonce in Sončnica (galaksija) · Poglej več »

Sonc

Sonc je priimek več znanih Slovencev.

Novo!!: Sonce in Sonc · Poglej več »

Sondirna raketa

Izstrelitev kanadske sondažne rakete Black Brant Sondirna ali raziskovalna raketa je raketa, razvita za podorbitalne polete, ki nosi merilne instrumente za preučevanje zgornjih plasti ozračja ali znanstvene poskuse.

Novo!!: Sonce in Sondirna raketa · Poglej več »

Sonoluminiscenca

Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.

Novo!!: Sonce in Sonoluminiscenca · Poglej več »

Sosigen Peripatetik

Sosigen Peripatetik (Sosigénes ho Peripatetikós), starogrški filozof, živel okoli leta 150.

Novo!!: Sonce in Sosigen Peripatetik · Poglej več »

Spekter vodikovega atoma

Spektralne serije vodika v logaritmični skali. Spekter vodikovega atoma sestavljajo skupine spektralnih črt v emisijskem spektru ali absorpcijskem spektru atomarnega vodika.

Novo!!: Sonce in Spekter vodikovega atoma · Poglej več »

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Novo!!: Sonce in Spektralna razvrstitev zvezd · Poglej več »

Spektralni razred

Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.

Novo!!: Sonce in Spektralni razred · Poglej več »

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.

Novo!!: Sonce in Spodnji in zgornji planeti · Poglej več »

Sporos

Sporos, starogrški matematik in astronom, * okoli 240, verjetno Nikeja, † okoli 300.

Novo!!: Sonce in Sporos · Poglej več »

Spremenljivka (zvezda)

Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.

Novo!!: Sonce in Spremenljivka (zvezda) · Poglej več »

Stari Puebli

Pueblo v Mesa Verde se naslanja na strmo steno Stari Puebli ali Anasazi so bili kamenodobna indijanska kultura na jugozahodu današnjih Združenih držav, ki je cvetela v času med 12.

Novo!!: Sonce in Stari Puebli · Poglej več »

Staroegipčanska mitologija

Raja Staroegipčanska mitologija je zbirka mitov iz Starega Egipta, ki opisujejo dejanja egipčanskih bogov kot sredstvo za razumevanje sveta okoli sebe.

Novo!!: Sonce in Staroegipčanska mitologija · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Novo!!: Sonce in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Stolpna ura, Sighișoara

Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.

Novo!!: Sonce in Stolpna ura, Sighișoara · Poglej več »

Stonehenge

Stonehenge od daleč Stonehenge je kamniti velikan iz neolitika in bronaste dobe v Angliji. S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna. Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov. Ob vhodu čisto sam stoji t. i. petni kamen, ki je videti, kakor da bi stražil spomenik. Zabrisane sledi prihodišča vodijo v daljavo. Ampak Stonehenge je še vedno več od tistega, kar je mogoče videti iz zraka. Spričo natančnih raziskav in arheoloških izkopavanj, ki so jih vodili v zadnjih štirih stoletjih, so bile rešene mnoge uganke, povezane s spomenikom in z njegovo okolico. Tako se je arheologom posrečilo izrisati podroben načrt spomenika. Med zunanjim jarkom z nasipom in notranjima krogoma iz večjih in manjših kamnov so v tla skopani trije krogi lukenj, imenovanih Aubreyjeve, Y in Z. Središče spomenika zaznamujeta podkvasti strukturi, sredi katerih stoji oltarni kamen. Stonehenge od blizu Sonce za kamnom Heel Stone malo po sončnem vzhodu Ob robu nasipa si stojita nasproti dve gomili, ki sta ležišči dveh ohranjenih stražnih kamnov. Gomile so nasuti kupi zemlje, ki često pokrivajo grobišča: po vsem območju Stonehengea jih je veliko. V mnogih letih so raziskovalci poimenovali različne značilnosti Stonehengea ter oštevilčili kamne in luknje, kar je olajšalo delo na najdbišču.

Novo!!: Sonce in Stonehenge · Poglej več »

Stratus

Stratusi (st) so nizki oblaki.

Novo!!: Sonce in Stratus · Poglej več »

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Novo!!: Sonce in Struktura Zemlje · Poglej več »

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Novo!!: Sonce in Subrahmanyan Chandrasekhar · Poglej več »

Superman

Superman je izmišljena oseba, nezemeljski superheroj z nadnaravnimi sposobnostmi, a človeško postavo, ki nastopa v stripih ameriške založbe DC Comics.

Novo!!: Sonce in Superman · Poglej več »

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. Vir: Event Horizon Telescope (EHT) Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.

Novo!!: Sonce in Supermasivna črna luknja · Poglej več »

Surfinija

Surfinija Surfinija je roža z raznobarvnimi cvetovi, večinoma vzgajana kot enoletnica.

Novo!!: Sonce in Surfinija · Poglej več »

Surja

Surja Surja (/ˈsuːrjə/; sanskrt सूर्य) je sonceDalal, p. 399 kot tudi sončno božanstvo v hinduizmu.

Novo!!: Sonce in Surja · Poglej več »

Susanovo

Upodobitev Susanova Susanovo (japonsko 須佐之男命, Susanoo-no-mikoto; tudi Susano-o, Susa-no-o in Susanowo) je v japonski mitologiji bog morja in nevihte.

Novo!!: Sonce in Susanovo · Poglej več »

Svetla modra spremenljivka

Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.

Novo!!: Sonce in Svetla modra spremenljivka · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Sonce in Svetloba · Poglej več »

Svetlobni steber

Svetlobni steber Svetlobni steber je optični pojav, ki nastane zaradi odboja svetlobe od kristalov ledu.

Novo!!: Sonce in Svetlobni steber · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Sonce in Svetlobno leto · Poglej več »

Svetlost

Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.

Novo!!: Sonce in Svetlost · Poglej več »

Svetovna poraba energije

Svetovna poraba energije vključuje energijo iz vseh virov kot npr.

Novo!!: Sonce in Svetovna poraba energije · Poglej več »

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Novo!!: Sonce in Tabit ibn Kora · Poglej več »

Takaaki Kadžita

Takaaki Kadžita (Kajita Takaaki), japonski fizik, * 9. marec 1959, Higašimacujama, Saitama, Japonska.

Novo!!: Sonce in Takaaki Kadžita · Poglej več »

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Tales · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Sonce in Težnost · Poglej več »

Tengvar

Splošne deklaracije človekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.

Novo!!: Sonce in Tengvar · Poglej več »

Termika

Diagram termičnega stebra Termika pomeni steber dvigajočega se zraka; pri tem pojavu gre v bistvu za konvekcijo.

Novo!!: Sonce in Termika · Poglej več »

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Novo!!: Sonce in Tesla (enota) · Poglej več »

Theodor Johan Christian Ambders Brorsen

Spominska plošča na steni gradu v Žamberku, Češka Theodor Johan Christian Ambders Brorsen, danski astronom, * 29. julij 1819, Nordborg, Danska, † 31. marec 1895.

Novo!!: Sonce in Theodor Johan Christian Ambders Brorsen · Poglej več »

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Novo!!: Sonce in Timoharis · Poglej več »

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Novo!!: Sonce in Titanija (luna) · Poglej več »

Titikaka

Jezero Titikaka, v ospredju ''balsa de totora'' Otok iz trsja Jezero Titikaka je jezero na perujsko-bolivijski visoki planoti (Altiplano) v Andih.

Novo!!: Sonce in Titikaka · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Sonce in Točka · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Novo!!: Sonce in Točkasto telo · Poglej več »

Toplogredni plin

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.

Novo!!: Sonce in Toplogredni plin · Poglej več »

Toplotna energija

Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.

Novo!!: Sonce in Toplotna energija · Poglej več »

Toplotna stratifikacija jezera

Delno zamrznjeno jezero (zimska stagnacija)Toplotna stratifikacija jezera (tudi termična stratifikacija jezera) je sprememba temperature na različnih globinah v jezeru.

Novo!!: Sonce in Toplotna stratifikacija jezera · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Novo!!: Sonce in Toplotno sevanje · Poglej več »

Trajnostna energija

Trajnostna energija (angl. sustainable energy) je določena energija, namenjena zadovoljitvi sedanjih potreb, ne da bi s tem vplivala na potrebe naših zanamcev.

Novo!!: Sonce in Trajnostna energija · Poglej več »

Tržaški zaliv

Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

Novo!!: Sonce in Tržaški zaliv · Poglej več »

Trikotnik (ozvezdje)

Trikotnik je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Trikotnik (ozvezdje) · Poglej več »

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Novo!!: Sonce in Triton (luna) · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Novo!!: Sonce in Trojanski asteroid · Poglej več »

Trojanski satelit

sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.

Novo!!: Sonce in Trojanski satelit · Poglej več »

Tropiki

Tropiki (znanstveno ime Phaethontidae) so družina morskih ptic, ki se običajno zadržujejo nad odprtim morjem.

Novo!!: Sonce in Tropiki · Poglej več »

Tropski pas

Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.

Novo!!: Sonce in Tropski pas · Poglej več »

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Novo!!: Sonce in Tropsko leto · Poglej več »

Turki (pripovedka)

TurkiLežeče besedilo je kratka pripovdka, ki je izšla v zbirki zgodb Zgodbe o Štrpedu iz Materskega podolja, Podgorskega Krasa in Čičarije.

Novo!!: Sonce in Turki (pripovedka) · Poglej več »

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Novo!!: Sonce in Tycho Brahe · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Sonce in Ubežna hitrost · Poglej več »

Udornica

Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.

Novo!!: Sonce in Udornica · Poglej več »

Ugasli komet

Ugasli komet je komet, ki je porabil vso hlapljivo snov in ne more več tvoriti repa ali kome kot običajni kometi.

Novo!!: Sonce in Ugasli komet · Poglej več »

UGC 4305

UGC 4305 (tudi Holmberg II) je pritlikava galaksija v ozvezdju Velikega medveda.

Novo!!: Sonce in UGC 4305 · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Sonce in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Univerzalni čas

Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.

Novo!!: Sonce in Univerzalni čas · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Sonce in Ura · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Sonce in Uran (planet) · Poglej več »

Uranovi naravni sateliti

Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.

Novo!!: Sonce in Uranovi naravni sateliti · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Sonce in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Valovno čelo

ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.

Novo!!: Sonce in Valovno čelo · Poglej več »

Varuna

Vanura To je članek o bogu Varuni.

Novo!!: Sonce in Varuna · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Novo!!: Sonce in Vektor (matematika) · Poglej več »

Veles (bog)

Veles ali Volos je bil slovanski bog, ki je bil hkrati bog podzemlja in bog bogastva, obenem pa tudi bog živine in vojne in je lahko prevzemal podobo zmaja, kačeKropej Monika (2005).

Novo!!: Sonce in Veles (bog) · Poglej več »

Velika zajeda

Velika zajeda Velika zajeda je niz za svetlobo neprepustnih oblakov medzvezdnega prahu, ki leži med Osončjem in Strelčevim krakom.

Novo!!: Sonce in Velika zajeda · Poglej več »

Veliki južni komet iz leta 1865

Véliki južni komet iz leta 1865 (uradna oznaka je C/1865 B1) je komet, ki ga je odkril avstralski ljubiteljski astronom Francis Abbott (1799 – 1883) 17. januarja 1865 v kraju Hobart na Tasmaniji.

Novo!!: Sonce in Veliki južni komet iz leta 1865 · Poglej več »

Veliki južni komet iz leta 1880

Véliki južni komet iz leta 1880 (uradna oznaka je C/1880 C1) je komet, ki so ga opazili 1. februarja 1880.

Novo!!: Sonce in Veliki južni komet iz leta 1880 · Poglej več »

Veliki južni komet iz leta 1887

Véliki južni komet iz leta 1887 (uradna oznaka je C/1887 B1) je komet, ki ga je prvi opazoval astronom John Macon Thome 18. januarja 1887 v Argentini.

Novo!!: Sonce in Veliki južni komet iz leta 1887 · Poglej več »

Veliki komet

Véliki komet je komet, ki je tako svetel, da je viden tudi s prostim očesom.

Novo!!: Sonce in Veliki komet · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1577

Prago 12. novembra. Grafika, ki jo je izdelal Jiri Dašitzki. potres, in Veliki komet iz leta 1577. Véliki komet iz leta 1577 ali C/1577 V1 je komet, ki so ga leta 1577 opazili na nebu.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1577 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1744

Véliki komet iz leta 1744 (uradna oznaka C/1743 X1, znan je tudi kot Komet de Chéseaux ali Komet Klinkenberg-Chéseaux ali Komet Klinkenberg) je komet, ki sta ga neodvisno odkrila Jan de Munck proti koncu novembra 1743 in v decembru istega leta še Dirk Klinkenberg, štirinajst dni pozneje pa še Jean-Philippe Loys de Chéseaux.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1744 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1760

Véliki komet iz leta 1760 (uradna oznaka C/1760 A1) je neperiodični komet, ki ga je 7.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1760 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1771

Véliki komet iz leta 1771 (uradna oznaka C/1771 A1) je neperiodični komet, ki so ga opazili 9.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1771 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1783

Véliki komet iz leta 1783 (uradna oznaka C/1783 X1) je neperiodični komet, ki ga je odkril de la Nux 15.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1783 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1811

Véliki komet iz leta 1811 (uradna oznaka je C/1811 F1, znan je tudi kot Komet Flaugergeus) je komet, ki ga je 25.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1811 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1819

Véliki komet iz leta 1819 ali Komet Tralles (uradna oznaka je C/1819 N1) je komet, ki ga je 1.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1819 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1843

Véliki komet iz leta 1843 ali C/1843 D1 in 1843 I je komet, ki je postal izredno svetel v marcu 1843.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1843 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1861

Véliki komet iz leta 1861 ali Komet Tebbutt je komet, ki je postal viden s prostim očesom v letu 1861.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1861 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1881

Véliki komet iz leta 1881 ali Komet Tebbutt (uradna oznaka je C/1881 K1) je komet, ki ga je odkril avstralski astronom John Tebbutt 22.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1881 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1901

Véliki komet iz leta 1901 (tudi Komet Viscara) (uradna oznaka je C/1901 G1) je neperiodični komet, ki ga je prvi opazoval Viscara 12. aprila 1901 v Urugvaju.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 1901 · Poglej več »

Veliki komet iz leta 905

Véliki komet iz leta 905 (oznaka C/905 K1) je komet, ki so ga kitajski astronomi opazili zvečer 18. maja leta 905.

Novo!!: Sonce in Veliki komet iz leta 905 · Poglej več »

Veliki Magellanov oblak

Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.

Novo!!: Sonce in Veliki Magellanov oblak · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Sonce in Venera · Poglej več »

Venera (razločitev)

Venera je lahko.

Novo!!: Sonce in Venera (razločitev) · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Sonce in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Sonce in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Vestalke

Vestalka, slika rimskega kipa Vestalke so bile svečenice rimske boginje Veste.

Novo!!: Sonce in Vestalke · Poglej več »

Vetrna energija na Hrvaškem

Senja, Hrvaška. Moč vetra na Hrvaškem narašča, odkar je bila leta 2004 v državi postavljena prva vetrna elektrarna.

Novo!!: Sonce in Vetrna energija na Hrvaškem · Poglej več »

Vetrna turbina

Vetrna turbina v Kijevu Vetrna turbina je vrteč se energijski stroj, ki pretvarja kinetično energijo vetra v druge oblike mehanske energije.

Novo!!: Sonce in Vetrna turbina · Poglej več »

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Novo!!: Sonce in Victor Clube · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Sonce in Vidni spekter · Poglej več »

Virakoča

Upodobitev Virakoče Virakoča (kečuansko Wiraqucha; špansko Viracocha ali Huiracocha, tudi Kon Tiki Virakoča ali Qun Tiksi Wiraqucha) je bil čaščen kot stvarnik sveta pri vseh starih ljudstvih v Andih.

Novo!!: Sonce in Virakoča · Poglej več »

Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja

Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja, bolj znan po kratici HAARP, je raziskovalni program Univerze Aljaske v Fairbanksu (Združene države Amerike), v sklopu katerega znanstveniki preučujejo ionosfero, eno od zunanjih plasti ozračja.

Novo!!: Sonce in Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja · Poglej več »

Vitamin D

Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.

Novo!!: Sonce in Vitamin D · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Sonce in Voda · Poglej več »

Vodna energija

Hidroelektrarna Dravograd Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga.

Novo!!: Sonce in Vodna energija · Poglej več »

Vojan Tihomir Arhar

Vojan Tihomir Arhar, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, bibliotekar, profesor, * 20.

Novo!!: Sonce in Vojan Tihomir Arhar · Poglej več »

Volar (ozvezdje)

Volar je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Sonce in Volar (ozvezdje) · Poglej več »

Vostok 5

Vostok 5 (Vzhod 5) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Novo!!: Sonce in Vostok 5 · Poglej več »

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Novo!!: Sonce in Vrtilna doba · Poglej več »

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Novo!!: Sonce in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »

Vulkanski asteroid

Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).

Novo!!: Sonce in Vulkanski asteroid · Poglej več »

Vulkanski pepel

Vulkanski pepel Vulkanski pepel je fin prah s premerom zrnc manjšim od 2 mm, ki pade na zemljo po izbruhu ognjenika.

Novo!!: Sonce in Vulkanski pepel · Poglej več »

VY Velikega psa

VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.

Novo!!: Sonce in VY Velikega psa · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Sonce in Vzhod · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Sonce in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Sonce in Walter Baade · Poglej več »

Walter Sydney Adams

Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in Walter Sydney Adams · Poglej več »

Warren de la Rue

Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.

Novo!!: Sonce in Warren de la Rue · Poglej več »

Webbovo prvo globoko polje

Webbovo prvo globoko polje je prva operativna slika vesoljskega teleskopa James Webb in prikazuje jato galaksij SMACS 0723; 4,6 milijarde svetlobnih let od Zemlje.

Novo!!: Sonce in Webbovo prvo globoko polje · Poglej več »

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Novo!!: Sonce in Wienov zakon · Poglej več »

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Novo!!: Sonce in Wilhelm von Biela · Poglej več »

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Sonce in Willem de Sitter · Poglej več »

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Novo!!: Sonce in William Henry Pickering · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Sonce in William Herschel · Poglej več »

William Simms mlajši

William Simms mlajši, angleški izdelovalec inštrumentov, * 22. junij 1817, London, Anglija, † 2. januar 1907, Shanklin, otok Wight.

Novo!!: Sonce in William Simms mlajši · Poglej več »

William Wallace Campbell

William Wallace Campbell, ameriški astronom, * 11. april 1862, Okrožje Hancock, Ohio, ZDA, † 14. junij 1938, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Sonce in William Wallace Campbell · Poglej več »

Wolf 359

Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.

Novo!!: Sonce in Wolf 359 · Poglej več »

Wolf-Rayetova zvezda

planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.

Novo!!: Sonce in Wolf-Rayetova zvezda · Poglej več »

Zaščitna očala

piktogram D-M001,DIN 4844-2: „Obvezna uporaba zaščitnih očal“ Zaščitna očala se uporabljajo za zaščito oči, ki so izpostavljene poškodbam in spadajo med najbolj občutljive dele telesa.

Novo!!: Sonce in Zaščitna očala · Poglej več »

Zaratustrstvo

Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).

Novo!!: Sonce in Zaratustrstvo · Poglej več »

Zastava Mestne občine Koper

Zastava Mestne občine Koper je pravokotne oblike v razmerju 1:2.

Novo!!: Sonce in Zastava Mestne občine Koper · Poglej več »

Zastava Severne Makedonije

Zastava Severne Makedonije Zastava Severne Makedonije prikazuje stilizirano rumeno sonce na rdečem polju z osmimi žarki, ki se širijo od središča do roba polja.

Novo!!: Sonce in Zastava Severne Makedonije · Poglej več »

Zeemanov pojav

Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.

Novo!!: Sonce in Zeemanov pojav · Poglej več »

Zeleni blisk

San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.

Novo!!: Sonce in Zeleni blisk · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Sonce in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Sonce in Zemlja · Poglej več »

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Novo!!: Sonce in Zemljin polmer · Poglej več »

Zenitne padavine

Zenitne padavine, tudi zenitno deževje so padavine v tropskem pasu ekvatorialnega podnebja, ki nastajajo med tem, ko je Sonce v nadglavišču (zenitu).

Novo!!: Sonce in Zenitne padavine · Poglej več »

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Novo!!: Sonce in Zgodovina Armenije · Poglej več »

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Novo!!: Sonce in Zgodovina geografije · Poglej več »

Zgodovina Makedoncev

Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne Makedonske regije.

Novo!!: Sonce in Zgodovina Makedoncev · Poglej več »

Zibajoči ples

Shema čebeljega plesa Zibajoči ples je vedenjski vzorec, ki ga izvajajo delavke nekaterih vrst čebel v koloniji.

Novo!!: Sonce in Zibajoči ples · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Novo!!: Sonce in Zodiak · Poglej več »

Zodiakalna svetloba

Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.

Novo!!: Sonce in Zodiakalna svetloba · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Sonce in Zrcalo · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Sonce in Zunajosončni planet · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Sonce in Zvezda · Poglej več »

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Novo!!: Sonce in Zvezda orjakinja · Poglej več »

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Novo!!: Sonce in Zvezda pritlikavka · Poglej več »

(26375) 1999 DE9

(26375) 1999 DE9 ali (26375) 1999 DE9 je čezneptunski asteroid, ki je v resonanci 2: 5 z Neptunom.

Novo!!: Sonce in (26375) 1999 DE9 · Poglej več »

(84522) 2002 TC302

Brez opisa.

Novo!!: Sonce in (84522) 2002 TC302 · Poglej več »

(84922) 2003 VS2

(84922) 2003 VS2 ali (84922) 2002 VS2 je čezneptunski asteroid v resonanci 2: 3 z Neptunom.

Novo!!: Sonce in (84922) 2003 VS2 · Poglej več »

0. januar

0.

Novo!!: Sonce in 0. januar · Poglej več »

1 E11 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1011 metrov (100 Gm ali 100 milijonov kilometrov ali 0,7 astronomske enote) naprej.

Novo!!: Sonce in 1 E11 m · Poglej več »

1 E12 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1012 metrov (1 Tm ali 1000 milijonov kilometrov ali 6,7 astronomske enote) naprej.

Novo!!: Sonce in 1 E12 m · Poglej več »

1 E15 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).

Novo!!: Sonce in 1 E15 s · Poglej več »

1 E9 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 109 metrov (milijon km) naprej.

Novo!!: Sonce in 1 E9 m · Poglej več »

100 Hekata

100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 100 Hekata · Poglej več »

101 Helena

101 Helena (mednarodno ime je tudi 101 Helena, starogrško: Heléne) je velik in temen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 101 Helena · Poglej več »

102 Mirjam

102 Mirjam (mednarodno ime 102 Miriam) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 102 Mirjam · Poglej več »

103 Hera

103 Hera (mednarodno ime je tudi 103 Hera, starogrško: Hera) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 103 Hera · Poglej več »

104 Klimena

104 Klimena (mednarodno ime 104 Klymene, starogrško: Kliméne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 104 Klimena · Poglej več »

105 Artemida

105 Artemida (mednarodno ime 105 Artemis, starogrško: Ártemis) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 105 Artemida · Poglej več »

106 Diona

106 Diona (mednarodno ime je 106 Dione, starogrško: Dióne) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 106 Diona · Poglej več »

107 Kamila

107 Kamila (mednarodno ime 107 Camilla) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 107 Kamila · Poglej več »

108 Hekuba

108 Hekuba (mednarodno ime 108 Hecuba) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 108 Hekuba · Poglej več »

109 Felicita

109 Felicita (mednarodno ime 109 Felicitas) je velik in temen asteroid tipa GC (kombinacija G in C po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 109 Felicita · Poglej več »

11. februar

11.

Novo!!: Sonce in 11. februar · Poglej več »

11. maj

11.

Novo!!: Sonce in 11. maj · Poglej več »

111 Ata

111 Ata (mednarodno ime je 111 Ate, starogrško: Até) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 111 Ata · Poglej več »

112 Ifigenija

112 Ifigenija (mednarodno ime je 112 Iphigenia, starogrško: Ifigéneia) je velik in izredno temen asteroid tipa DCX (kombinacija D, C in X po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 112 Ifigenija · Poglej več »

1129 Neujmina

1129 Neujmina je asteroid tipa T (po Tholenu), ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1129 Neujmina · Poglej več »

113 Amalteja

113 Amalteja (mednarodno ime 113 Amalthea, starogrško: Amálteia) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 113 Amalteja · Poglej več »

114 Kasandra

114 Kasandraa (mednarodno ime 114 Kassandra, starogrško: Kassándra - tista, ki omreži moške) je velik in temen asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 114 Kasandra · Poglej več »

115 Tira

115 Tira (mednarodno ime 115 Thyra) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 115 Tira · Poglej več »

116 Sirona

116 Sirona (mednarodno ime je tudi 116 Sirona) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 116 Sirona · Poglej več »

117 Lomija

117 Lomija (mednarodno ime 117 Lomia) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 117 Lomija · Poglej več »

1177 Gonnessia

1177 Gonnessia je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1177 Gonnessia · Poglej več »

118 Peita

118 Peita (mednarodno ime 118 Peitho, starogrško: Peitó) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 118 Peita · Poglej več »

119 Alteja

119 Alteja (mednarodno ime 119 Althaea, starogrško: Altaía) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 119 Alteja · Poglej več »

120 Lahezis

120 Lahezis (mednarodno ime 120 Lachesis, starogrško: Láhesis) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 120 Lahezis · Poglej več »

122 Gerda

122 Gerda (mednarodno ime je tudi 122 Gerda) je precej velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 122 Gerda · Poglej več »

123 Brunhilda

123 Brunhilda (mednarodno ime 123 Brunhild) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 123 Brunhilda · Poglej več »

124 Alkesta

124 Alkesta (mednarodno ime 124 Alkeste, starogrško: Álkestis) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 124 Alkesta · Poglej več »

125 Liberatriks

125 Liberatriks (mednarodno ime je 125 Liberatrix) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 125 Liberatriks · Poglej več »

126 Veleda

126 Veleda (mednarodno ime 126 Velleda) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 126 Veleda · Poglej več »

127 Johana

127 Johana (mednarodno ime 127 Johanna) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 127 Johana · Poglej več »

128 Nemeza

128 Nemeza (mednarodno ime 128 Nemesis,: Némesis) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 128 Nemeza · Poglej več »

129 Antigona

129 Antigona (mednarodno ime 129 Antigone,: Antigóne) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 129 Antigona · Poglej več »

13 Egerija

13 Egerija (mednarodno ime 13 Egeria, latinsko Ægeria) je velik asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 13 Egerija · Poglej več »

130 Elektra

130 Elektra (mednarodno ime je tudi 130 Elektra, starogrško: Eléktra) je velik asteroid tipa G v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 130 Elektra · Poglej več »

1303 Luthera

1303 Luthera je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1303 Luthera · Poglej več »

131 Vala

131 Vala (mednarodno ime je tudi 131 Vala) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 131 Vala · Poglej več »

13122 Drava

13122 Drava (mednarodno ime je tudi 13122 Drava) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 13122 Drava · Poglej več »

132 Etra

132 Etra (mednarodno ime 132 Aethra) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 132 Etra · Poglej več »

133 Kirena

133 Kirena (mednarodno ime 133 Cyrene) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 133 Kirena · Poglej več »

134 Sofrosina

134 Sofrosina (mednarodno ime je 134 Sophrosyne) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 134 Sofrosina · Poglej več »

136 Avstrija

136 Avstrija (mednarodno ime 136 Austria) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 136 Avstrija · Poglej več »

1362 Griqua

1362 Griqua je asteroid asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 1362 Griqua · Poglej več »

138 Tolosa

138 Tolosa (mednarodno ime je tudi 138 Tolosa) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 138 Tolosa · Poglej več »

139 Jueva

139 Jueva (mednarodno ime 139 Juewa) je velik in zelo temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 139 Jueva · Poglej več »

14 Andromede b

14 Andromede b (okrajšano 14 And b, latinsko tudi 14 Andromedae b, okrajšano 14 And b), uradno Spe, je zunajosončni planet, ki je od nas oddaljen približno 249 svetlobnih let v ozvezdju Andromede.

Novo!!: Sonce in 14 Andromede b · Poglej več »

14 Irena

14 Irena (mednarodno ime 14 Irene, starogrško: Eiréne) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 14 Irena · Poglej več »

140 Živa

140 Živa (mednarodno ime 140 Siwa) je velik in zelo temen asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 140 Živa · Poglej več »

141 Lumen

141 Lumen (mednarodno ime je tudi 141 Lumen) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 141 Lumen · Poglej več »

1429 Pemba

1429 Pemba je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1429 Pemba · Poglej več »

143 Adrija

143 Adrija (mednarodno ime 143 Adria) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 143 Adrija · Poglej več »

144 Vibilija

144 Vibilija (mednarodno ime 144 Vibilia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 144 Vibilija · Poglej več »

146 Lucina

146 Lucina (mednarodno ime je tudi 146 Lucina) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 146 Lucina · Poglej več »

147 Protogeneja

147 Protogeneja (mednarodno ime 147 Protogeneia) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 147 Protogeneja · Poglej več »

149 Meduza

149 Meduza (mednarodno ime 149 Medusa) je velik in zelo temen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 149 Meduza · Poglej več »

14966 Jurijvega

14966 Jurijvega je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 14966 Jurijvega · Poglej več »

150 Nuva

150 Nuva (mednarodno ime je 150 Nuwa) je velik in izredno temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 150 Nuva · Poglej več »

15071 Hallerstein

15071 Hallerstein je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 15071 Hallerstein · Poglej več »

1509 Esclangona

1509 Esclangona (mednarodno ime je tudi 1509 Esclangona) je asteroid tipa S (po Tholenu) v notranjem delu asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1509 Esclangona · Poglej več »

151 Abundancija

151 Abundancija (mednarodno ime 151 Abundantia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 151 Abundancija · Poglej več »

1510 Charlois

1510 Charlois (mednarodno ime je tudi 1510 Charlois) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1510 Charlois · Poglej več »

1515 Perrotin

1515 Perrotin (mednarodno ime je tudi 1515 Perrotin) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1515 Perrotin · Poglej več »

1516 Henry

1516 Henry (mednarodno ime je tudi 1516 Henry) je temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1516 Henry · Poglej več »

152 Atala

152 Atala (mednarodno ime je tudi 152 Atala) je velik asteroid tipa I v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 152 Atala · Poglej več »

1539 Borrelly

1539 Borrelly (mednarodno ime je tudi 1539 Borrelly) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1539 Borrelly · Poglej več »

154 Berta

154 Berta (mednarodno ime 154 Bertha) je velik in zelo temen asteroid tipa C (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 154 Berta · Poglej več »

155 Scila

155 Scila (mednarodno ime 155 Scylla) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Kaže značilnosti treh tipov asteroidov (tipa X, tipa F in tipa C).

Novo!!: Sonce in 155 Scila · Poglej več »

1550 Tito

1550 Tito (mednarodno ime je tudi 1550 Tito) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1550 Tito · Poglej več »

156 Ksantipa

156 Ksantipa (mednarodno ime 156 Xantippe) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 156 Ksantipa · Poglej več »

157 Dejanira

157 Dejanira (mednarodno ime je tudi 157 Dejanira) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 157 Dejanira · Poglej več »

159 Emilija

159 Emilija (mednarodno ime 159 Aemilia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 159 Emilija · Poglej več »

16 Psiha

16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 16 Psiha · Poglej več »

160 Una

160 Una (mednarodno ime je tudi 160 Una) je velik in temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 160 Una · Poglej več »

1601 Patry

1601 Patry (mednarodno ime je tudi 1601 Patry) je asteroid tipa S (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1601 Patry · Poglej več »

161 Ator

161 Ator (mednarodno ime 161 Athor) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 161 Ator · Poglej več »

162 Laurencija

162 Laurencija (mednarodno ime 162 Laurentia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Kaže značilnosti treh tipov asteroidov (tipa S, tipa T in tipa U).

Novo!!: Sonce in 162 Laurencija · Poglej več »

164 Eva

164 Eva (mednarodno ime je tudi 164 Eva) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Kaže značilnosti dveh tipov asteroidov (tipa C in tipa X).

Novo!!: Sonce in 164 Eva · Poglej več »

1644 Rafita

1644 Rafita (mednarodno ime 1644 Rafita) je majhen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1644 Rafita · Poglej več »

165 Lorelaj

165 Lorelaj (mednarodno ime je 165 Loreley) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 165 Lorelaj · Poglej več »

166 Rodopa

166 Rodopa (mednarodno ime 166 Rhodope) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 166 Rodopa · Poglej več »

167 Urda

167 Urda (mednarodno ime je tudi 167 Urda) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 167 Urda · Poglej več »

168 Sibila

168 Sibila (mednarodno ime 168 Sibylla) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 168 Sibila · Poglej več »

169 Zelija

169 Zelija (mednarodno ime 169 Zelia) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 169 Zelija · Poglej več »

17 Tetija

17 Tetija (mednarodno ime 17 Thetis, starogrško: Tétis) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 17 Tetija · Poglej več »

171 Ofelija

171 Ofelija (mednarodno ime 171 Ophelia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 171 Ofelija · Poglej več »

172 Baucis

172 Baucis (mednarodno ime je tudi 172 Baucis) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 172 Baucis · Poglej več »

173 Ino

173 Ino (mednarodno ime je tudi 173 Ino) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 173 Ino · Poglej več »

174 Fedra

174 Fedra (mednarodno ime 174 Phaedra) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 174 Fedra · Poglej več »

175 Andromaha

175 Andromaha (mednarodno ime 175 Andromache) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 175 Andromaha · Poglej več »

1756 Giacobini

1756 Giacobini (mednarodno ime je tudi 1756 Giacobini) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1756 Giacobini · Poglej več »

176 Iduna

176 Iduna (mednarodno ime je tudi 176 Iduna) je velik asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 176 Iduna · Poglej več »

177 Irma

177 Irma (mednarodno ime je tudi 177 Irma) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 177 Irma · Poglej več »

178 Belisana

178 Belisana (mednarodno ime je tudi 178 Belisana) je kamniti asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 178 Belisana · Poglej več »

1781 Van Biesbroeck

1781 Van Biesbroeck (mednarodno ime je tudi 1781 Van Biesbroeck) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1781 Van Biesbroeck · Poglej več »

179 Klitemnestra

179 Klitemnestra (mednarodno ime 179 Klytaemnestra) je precej velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 179 Klitemnestra · Poglej več »

1797 Schaumasse

Brez opisa.

Novo!!: Sonce in 1797 Schaumasse · Poglej več »

18 Melpomena

18 Melpomena (mednarodno ime 18 Melpomene, starogrško: Melpoméne) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 18 Melpomena · Poglej več »

180 Garumna

180 Garumna (mednarodno ime je tudi 180 Garumna) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 180 Garumna · Poglej več »

181 Euharis

181 Euharis (mednarodno ime 181 Eucharis) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 181 Euharis · Poglej več »

182 Elza

182 Elza (mednarodno ime 182 Elsa) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 182 Elza · Poglej več »

183 Istrija

183 Istrija (mednarodno ime 183 Istria) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 183 Istrija · Poglej več »

1832 Mrkos

1832 Mrkos (mednarodno ime je tudi 1832 Mrkos) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1832 Mrkos · Poglej več »

184 Dejopeja

184 Dejopeja (mednarodno ime je tudi 184 Dejopeja) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 184 Dejopeja · Poglej več »

185 Eunika

185 Eunika (mednarodno ime 185 Eunike) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 185 Eunika · Poglej več »

186 Celuta

186 Celuta (mednarodno ime je tudi 186 Celuta) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 186 Celuta · Poglej več »

187 Lamberta

187 Lamberta (mednarodno ime je tudi 187 Lamberta) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 187 Lamberta · Poglej več »

188 Menipa

188 Menipa (mednarodno ime 188 Menippe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 188 Menipa · Poglej več »

18845 Cichocki

18845 Cichocki je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 18845 Cichocki · Poglej več »

189 Ftija

189 Ftija (mednarodno ime 189 Phthia, starogrško: Ftia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 189 Ftija · Poglej več »

19 Fortuna

19 Fortuna (latinsko Fortūna) je izredno velik asteroid tipa G, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 19 Fortuna · Poglej več »

190 Ismena

190 Ismena (mednarodno ime 190 Ismene) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu. Pripada družini asteroidov Hilda.

Novo!!: Sonce in 190 Ismena · Poglej več »

191 Kolga

191 Kolga (mednarodno ime je tudi 191 Kolga) je velik in zelo temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 191 Kolga · Poglej več »

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Sonce in 1910 · Poglej več »

192 Nausikaja

192 Nausikaja (mednarodno ime 192 Nausikaa) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 192 Nausikaja · Poglej več »

193 Ambrozija

193 Ambrozija (mednarodno ime 193 Ambrosia) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 193 Ambrozija · Poglej več »

194 Prokna

194 Prokna (mednarodno ime 194 Prokne, starogrško: é Prókne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 194 Prokna · Poglej več »

1940 Whipple

1940 Whipple (mednarodno ime je tudi 1940 Whipple) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1940 Whipple · Poglej več »

195 Evrikleja

195 Evrikleja (mednarodno ime 195 Eurykleia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 195 Evrikleja · Poglej več »

1951 Lick

1951 Lick (mednarodno ime je tudi 1951 Lick) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 1951 Lick · Poglej več »

196 Filomela

196 Filomela (mednarodno ime 196 Philomela) je velik in zelo temen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 196 Filomela · Poglej več »

19612 Noordung

19612 Noordung je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 19612 Noordung · Poglej več »

19618 Maša

19618 Maša je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 19618 Maša · Poglej več »

19633 Rusjan

19633 Rusjan je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 19633 Rusjan · Poglej več »

197 Areta

197 Areta (mednarodno ime 197 Arete) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 197 Areta · Poglej več »

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Sonce in 1972 · Poglej več »

198 Ampela

198 Ampela (mednarodno ime 198 Ampella) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 198 Ampela · Poglej več »

199 Biblis

199 Biblis (mednarodno ime 199 Byblis) je precej velik asteroid tipa X (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 199 Biblis · Poglej več »

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Sonce in 1999 · Poglej več »

2. januar

2.

Novo!!: Sonce in 2. januar · Poglej več »

200 Dinamena

200 Dinamena (mednarodno ime 200 Dynamene) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 200 Dinamena · Poglej več »

2001: Vesoljska odiseja (film)

2001: Odiseja v Vesolju (izvirno) je znanstvenofantastični film režiserja in producenta Stanleyja Kubricka iz leta 1968, posnet po istoimenskem romanu Arthurja Charlesa Clarkea 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey).

Novo!!: Sonce in 2001: Vesoljska odiseja (film) · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Sonce in 2004 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: Sonce in 2006 · Poglej več »

2006 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.

Novo!!: Sonce in 2006 v znanosti · Poglej več »

2010 (Zvezdna vrata SG-1)

Chain Reaction je epizoda nanizanke Zvezdna vrata SG-1.

Novo!!: Sonce in 2010 (Zvezdna vrata SG-1) · Poglej več »

2011

2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Sonce in 2011 · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Sonce in 2018 · Poglej več »

202 Krizeja

202 Krizeja (mednarodno ime 202 Chryseïs) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 202 Krizeja · Poglej več »

203 Pompeja

203 Pompeja (mednarodno ime je tudi 203 Pompeja) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Kaže značilnosti treh tipov asteroidov (tipa D, tipa C in tipa X).

Novo!!: Sonce in 203 Pompeja · Poglej več »

204 Kalisto

204 Kalisto (mednarodno ime 204 Kallisto) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 204 Kalisto · Poglej več »

205 Marta

205 Marta (mednarodno ime 205 Martha) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 205 Marta · Poglej več »

206 Hersilija

206 Hersilija (mednarodno ime 206 Hersilia) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 206 Hersilija · Poglej več »

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

Novo!!: Sonce in 2060 Hiron · Poglej več »

2063 Bakhus

2063 Bakhus (mednarodno ime je 2063 Bacchus) je asteroid tipa Q v glavnem asteroidnem pasu. Pripada apolonskim asteroidom.

Novo!!: Sonce in 2063 Bakhus · Poglej več »

207 Heda

207 Heda (mednarodno ime 207 Hedda) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 207 Heda · Poglej več »

208 Lakrimoza

208 Lakrimoza (mednarodno ime 208 Lacrimosa) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 208 Lakrimoza · Poglej več »

209 Dido

209 Dido (mednarodno ime je tudi 209 Dido) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 209 Dido · Poglej več »

21 Lutecija

21 Lutecija (mednarodno ime 21 Lutetia, latinsko Lutētia) je izredno velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 21 Lutecija · Poglej več »

210 Izabela

210 Izabela (mednarodno ime 210 Isabella) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 210 Izabela · Poglej več »

211 Izolda

211 Izolda (mednarodno ime 211 Isolda) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 211 Izolda · Poglej več »

212 Medeja

212 Medeja (mednarodno ime 212 Medea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 212 Medeja · Poglej več »

213 Lileja

213 Lileja (mednarodno ime 213 Lilaea) je asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 213 Lileja · Poglej več »

214 Ašera

214 Ašerá (mednarodno ime 214 Aschera) je asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 214 Ašera · Poglej več »

215 Enona

215 Enona (mednarodno ime 215 Oenone) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 215 Enona · Poglej več »

216 Kleopatra

216 Kleopatra (mednarodno ime je tudi 216 Kleopatra) asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 216 Kleopatra · Poglej več »

217 Evdora

217 Evdora (mednarodno ime 217 Eudora) je asteroid X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 217 Evdora · Poglej več »

218 Bianca

218 Bianca (mednarodno ime je tudi 218 Bianca) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 218 Bianca · Poglej več »

219 Tusnelda

219 Tusnelda (mednarodno ime 219 Thusnelda) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 219 Tusnelda · Poglej več »

22. februar

22.

Novo!!: Sonce in 22. februar · Poglej več »

220 Štefanija

220 Štefanija (mednarodno ime 220 Stephania) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 220 Štefanija · Poglej več »

222 Lucija

222 Lucija (mednarodno ime 222 Lucia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 222 Lucija · Poglej več »

223 Roza

223 Roza (mednarodno ime 223 Rosa) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 223 Roza · Poglej več »

224 Oceana

224 Oceana (mednarodno ime je tudi 224 Oceana) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 224 Oceana · Poglej več »

225 Henrieta

225 Henrieta (mednarodno ime 225 Henrietta) je asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 225 Henrieta · Poglej več »

226 Weringija

226 Weringija (mednarodno ime 226 Weringia) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 226 Weringija · Poglej več »

227 Filozofija

227 Filozofija (mednarodno ime 227 Philosophia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 227 Filozofija · Poglej več »

228 Agata

228 Agata (mednarodno ime 228 Agathe) je majhen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 228 Agata · Poglej več »

229 Adelinda

229 Adelinda (mednarodno ime je tudi 229 Adelinda) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 229 Adelinda · Poglej več »

230 Atamanta

230 Atamanta (mednarodno ime 230 Athamantis) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 230 Atamanta · Poglej več »

231 Vindobona

231 Vindobona (mednarodno ime je tudi 231 Vindobona) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 231 Vindobona · Poglej več »

232 Rusija

232 Rusija (mednarodno ime 232 Russia) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 232 Rusija · Poglej več »

2325 Černih

2325 Černih (mednarodno ime je 2325 Chernykh) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 2325 Černih · Poglej več »

233 Asteropa

233 Asteropa (mednarodno ime 233 Asterope) je asteroid tipa T (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 233 Asteropa · Poglej več »

234 Barbara

234 Barbara (mednarodno ime je tudi 234 Barbara) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 234 Barbara · Poglej več »

235 Karolina

235 Karolina (mednarodno ime 235 Carolina) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 235 Karolina · Poglej več »

236 Honorija

236 Honorija (mednarodno ime 236 Honoria) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 236 Honorija · Poglej več »

237 Celestina

237 Celestina (mednarodno ime 237 Coelestina) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 237 Celestina · Poglej več »

238 Hipatija

238 Hipatija (mednarodno ime 238 Hypatia, starogrško: Ipatía) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 238 Hipatija · Poglej več »

239 Adrasteja

239 Adrasteja (mednarodno ime 239 Adrastea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 239 Adrasteja · Poglej več »

240 Vanadis

240 Vanadis (mednarodno ime je tudi 240 Vanadis) je zelo temen asteroid tipa C (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 240 Vanadis · Poglej več »

241 Germanija

241 Germanija (mednarodno ime 241 Germania) je zelo temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 241 Germanija · Poglej več »

242 Kriemhilda

242 Kriemhilda (mednarodno ime 242 Kriemhild) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 242 Kriemhilda · Poglej več »

243 Ida

243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 243 Ida · Poglej več »

244 Sita

244 Sita (mednarodno ime je tudi 242 Sita) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 244 Sita · Poglej več »

2442 Korbet

2442 Korbet (mednarodno ime je 2442 Corbett) je asteroid tipa V v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 2442 Korbet · Poglej več »

245 Vera

245 Vera (mednarodno ime je tudi 245 Vera) je asteroid S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 245 Vera · Poglej več »

247 Evkrata

247 Evkrata (mednarodno ime 247 Eukrate) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 247 Evkrata · Poglej več »

248 Lameja

248 Lameja (mednarodno ime 248 Lameia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 248 Lameja · Poglej več »

249 Ilza

249 Ilza (mednarodno ime 249 Ilse) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 249 Ilza · Poglej več »

250 Betina

248 Lameja (mednarodno ime 250 Bettina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 250 Betina · Poglej več »

251 Zofija

251 Zofija (mednarodno ime 251 Sophia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 251 Zofija · Poglej več »

252 Klementina

252 Klementina (mednarodno ime 252 Clementina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 252 Klementina · Poglej več »

253 Matilda

253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 253 Matilda · Poglej več »

254 Avgusta

254 Avgusta (mednarodno ime 254 Augusta) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 254 Avgusta · Poglej več »

255 Opavija

255 Opavija (mednarodno ime 255 Oppavia) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 255 Opavija · Poglej več »

2554 Skiff

2554 Skiff (mednarodno ime je tudi 2554 Skiff) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 2554 Skiff · Poglej več »

256 Valpurga

256 Valpurga (mednarodno ime je 256 Walpurga) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 256 Valpurga · Poglej več »

2566 Kirgizija

2566 Kirgizija (mednarodno ime je 2566 Kirghizia) je asteroid tipa V v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 2566 Kirgizija · Poglej več »

257 Šlezija

257 Šlezija (mednarodno ime 257 Silesia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 257 Šlezija · Poglej več »

258 Tiha

258 Tiha (mednarodno ime je 258 Tyche) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 258 Tiha · Poglej več »

259 Aleteja

259 Aleteja (mednarodno ime 259 Aletheia) je izredno temen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 259 Aleteja · Poglej več »

260 Huberta

260 Huberta (mednarodno ime je tudi 260 Huberta) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 260 Huberta · Poglej več »

261 Primno

261 Primno (mednarodno ime 261 Prymno) je asteroid B v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 261 Primno · Poglej več »

262 Valda

262 Valda (mednarodno ime je tudi 262 Valda) je majhen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 262 Valda · Poglej več »

263 Dresda

263 Dresda (mednarodno ime je tudi 263 Dresda) je majhen asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 263 Dresda · Poglej več »

264 Libuša

264 Libuša (mednarodno ime 264 Libussa) je asteroid S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 264 Libuša · Poglej več »

265 Ana

265 Ana (mednarodno ime 265 Anna) je majhen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 265 Ana · Poglej več »

266 Alina

266 Alina (mednarodno ime 266 Aline) je temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 266 Alina · Poglej več »

267 Tirza

267 Tirza (mednarodno ime je tudi 267 Tirza) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 267 Tirza · Poglej več »

268 Adoreja

268 Adoreja (mednarodno ime 268 Adorea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 268 Adoreja · Poglej več »

269 Justicija

269 Justicija (mednarodno ime 269 Justitia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 269 Justicija · Poglej več »

270 Anahita

270 Anahita (mednarodno ime je tudi 270 Anahita) je asteroid S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 270 Anahita · Poglej več »

271 Pentesileja

271 Pentesileja (mednarodno ime 271 Penthesilea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu. Kaže značilnosti dveh tipov asteroidov (P in C).

Novo!!: Sonce in 271 Pentesileja · Poglej več »

272 Antonija

272 Antonija (mednarodno ime 272 Antonia) je asteroid tipa X (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 272 Antonija · Poglej več »

273 Atropa

273 Atropa (mednarodno ime 273 Atropos) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 273 Atropa · Poglej več »

274 Filagorija

274 Filagorija (mednarodno ime 274 Philagoria) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 274 Filagorija · Poglej več »

275 Sapiencija

275 Sapiencija (mednarodno ime 275 Sapientia) je asteroid tipa X (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 275 Sapiencija · Poglej več »

276 Adelheida

276 Adelheida (mednarodno ime je tudi 276 Adelheid) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 276 Adelheida · Poglej več »

277 Elvira

277 Elvira (mednarodno ime je tudi 277 Elvira) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 277 Elvira · Poglej več »

278 Paulina

278 Paulina (mednarodno ime je tudi 278 Paulina) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 278 Paulina · Poglej več »

279 Tule

279 Tule (mednarodno ime 279 Thule) je asteroid tipa D (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 279 Tule · Poglej več »

280 Filija

280 Filija (mednarodno ime 280 Philia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 280 Filija · Poglej več »

281 Lukrecija

281 Lukrecija (mednarodno ime 281 Lucretia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 281 Lukrecija · Poglej več »

282 Klorinda

282 Klorinda (mednarodno ime 282 Clorinde) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 282 Klorinda · Poglej več »

283 Ema

283 Ema (mednarodno ime 283 Emma) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 283 Ema · Poglej več »

284 Amalija

284 Amalija (mednarodno ime 284 Amalia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 284 Amalija · Poglej več »

285 Regina

285 Regina (mednarodno ime je tudi 285 Regina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 285 Regina · Poglej več »

286 Ikleja

286 Ikleja (mednarodno ime 286 Iclea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 286 Ikleja · Poglej več »

2867 Šteins

2867 Šteins (mednarodno ime je tudi 1969VC) asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 2867 Šteins · Poglej več »

287 Neftis

287 Neftis (mednarodno ime 287 Nephtys) je asteroid S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 287 Neftis · Poglej več »

288 Glavka

288 Glavka (mednarodno ime je 288 Glauke) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 288 Glavka · Poglej več »

289 Neneta

289 Neneta (mednarodno ime 289 Nenetta) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 289 Neneta · Poglej več »

290 Bruna

290 Bruna (mednarodno ime je tudi 290 Bruna) je majhen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 290 Bruna · Poglej več »

291 Alica

291 Alica (mednarodno ime je 291 Alice) je majhen asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 291 Alica · Poglej več »

292 Ludovika

292 Ludovika (mednarodno ime je 292 Ludovica) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 292 Ludovika · Poglej več »

294 Felicija

294 Felicija (mednarodno ime 294 Felicia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 294 Felicija · Poglej več »

295 Terezija

295 Terezija (mednarodno ime 295 Theresia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 295 Terezija · Poglej več »

296 Fetuza

296 Fetuza (mednarodno ime 296 Phaetusa) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 296 Fetuza · Poglej več »

297 Cecilija

297 Cecilija (mednarodno ime je 297 Caecilia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 297 Cecilija · Poglej več »

298 Baptistina

298 Baptistina (mednarodno ime je tudi 298 Baptistina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 298 Baptistina · Poglej več »

299 Tora

299 Tora (mednarodno ime je 299 Thora) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 299 Tora · Poglej več »

2I/Borisov

2I/Borisov, originalno poimenovan C/2019 Q4 (Borisov), je prvi opazovani medzvezdni komet in drugi opazovani medzvezdni popotnik po asteroidu ʻOumuamua.

Novo!!: Sonce in 2I/Borisov · Poglej več »

2M1207b

2M1207b je telo z maso planeta, ki kroži okoli rjave pritlikavke 2M1207 v ozvezdju Kentavra okoli 170 svetlobnih let od Zemlje.

Novo!!: Sonce in 2M1207b · Poglej več »

300 Geraldina

300 Geraldina (mednarodno ime je tudi 300 Geraldina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 300 Geraldina · Poglej več »

301 Bavarija

301 Bavarija (mednarodno ime je 301 Bavaria) je asteroid tipa C (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 301 Bavarija · Poglej več »

302 Klarisa

302 Klarisa (mednarodno ime je 302 Clarissa) je asteroid tipa F (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 302 Klarisa · Poglej več »

303 Jozefina

303 Jozefina (mednarodno ime je 303 Josephina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 303 Jozefina · Poglej več »

304 Olga

304 Olga (mednarodno ime je tudi 304 Olga) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 304 Olga · Poglej več »

305 Gordonija

305 Gordonija (mednarodno ime je 305 Gordonia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 305 Gordonija · Poglej več »

306 Unitas

306 Unitas (mednarodno ime je tudi 306 Unitas) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 306 Unitas · Poglej več »

307 Nika

307 Nika (mednarodno ime je 307 Nike) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 307 Nika · Poglej več »

308 Poliksa

308 Poliksa (mednarodno ime je 308 Polyxo) je asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 308 Poliksa · Poglej več »

309 Fraternitas

309 Fraternitas (mednarodno ime je tudi 309 Fraternitas) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 309 Fraternitas · Poglej več »

31 Evfrozina

31 Evfrozina (mednarodno ime 31 Euphrosyne, starogrško: Eufrosíne) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 31 Evfrozina · Poglej več »

310 Margarita

310 Margarita (mednarodno ime je tudi 310 Margarita) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 310 Margarita · Poglej več »

311 Klavdija

311 Klavdija (mednarodno ime je 311 Claudia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 311 Klavdija · Poglej več »

312 Pierretta

312 Pierretta (mednarodno ime je tudi 312 Pierretta) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 312 Pierretta · Poglej več »

313 Kaldeja

313 Kaldeja (mednarodno ime je 313 Chaldaea) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 313 Kaldeja · Poglej več »

314 Rozalija

314 Rozalija (mednarodno ime je 314 Rosalia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 314 Rozalija · Poglej več »

3142 Kilopi

3142 Kilopi (mednarodno ime je tudi 3142 Kilopi) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 3142 Kilopi · Poglej več »

315 Konstancija

315 Konstancija (mednarodno ime je 315 Constantia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 315 Konstancija · Poglej več »

316 Goberta

316 Goberta (mednarodno ime je tudi 316 Goberta) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 316 Goberta · Poglej več »

317 Roksana

317 Roksana (mednarodno ime je 317 Roxane) je asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 317 Roksana · Poglej več »

318 Magdalena

318 Magdalena (mednarodno ime je tudi 318 Magdalena) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 318 Magdalena · Poglej več »

319 Leona

319 Leona (mednarodno ime je tudi 319 Leona) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 319 Leona · Poglej več »

32 Pomona

32 Pomona (latinsko Pōmōna) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 32 Pomona · Poglej več »

320 Katarina

320 Katarina (mednarodno ime je 320 Katharina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 320 Katarina · Poglej več »

321 Florentina

321 Florentina (mednarodno ime je tudi 321 Florentina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 321 Florentina · Poglej več »

322 Fejo

322 Fejo (mednarodno ime je 322 Phaeo) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 322 Fejo · Poglej več »

323 Brucija

323 Brucija (mednarodno ime 323 Brucia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 323 Brucija · Poglej več »

324 Bamberga

324 Bamberga (mednarodno ime je tudi 324 Bamberga) eden izmed največjih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 324 Bamberga · Poglej več »

325 Heidelberga

325 Heidelberga (mednarodno ime je tudi 325 Heidelberga) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 325 Heidelberga · Poglej več »

326 Tamara

326 Tamara (mednarodno ime je tudi 326 Tamara) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 326 Tamara · Poglej več »

327 Kolumbija

327 Kolumbija (mednarodno ime je i 327 Columbia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 327 Kolumbija · Poglej več »

328 Gudrun

328 Gudrun (mednarodno ime je tudi 328 Gudrun) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 328 Gudrun · Poglej več »

3287 Olmstead

3287 Olmstead (mednarodno ime je tudi 3287 Olmstead) je asteroid tipa L, ki prečka tirnico Marsa.

Novo!!: Sonce in 3287 Olmstead · Poglej več »

329 Svea

329 Svea (mednarodno ime je tudi 329 Svea) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 329 Svea · Poglej več »

33 Polihimnija

33 Polihimnija (mednarodno ime 33 Polyhymnia, starogrško: Polihímnia, Polímnia)) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 33 Polihimnija · Poglej več »

330 Adalberta

330 Adalberta (mednarodno ime je 330 Adalberta) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 330 Adalberta · Poglej več »

331 Etheridgea

331 Etheridgea (mednarodno ime je tudi 331 Etheridgea) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 331 Etheridgea · Poglej več »

332 Siri

332 Siri (mednarodno ime je tudi 332 Siri) je asteroid tipa Xk (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 332 Siri · Poglej več »

333 Badenija

333 Badenija (mednarodno ime je 333 Badenia) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 333 Badenija · Poglej več »

334

334 (CCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Sonce in 334 · Poglej več »

334 Chicago

334 Chicago (mednarodno ime je tudi 334 Chicago) je precej velik asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 334 Chicago · Poglej več »

335 Roberta

335 Roberta (mednarodno ime je tudi 335 Roberta) je precej velik asteroid tipa FP (po Tholenu) oziroma asteroid tipa B ˙(po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 335 Roberta · Poglej več »

336 Lacadiera

336 Lacadiera (mednarodno ime je tudi 336 Lacadiera) je asteroid tipa D v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 336 Lacadiera · Poglej več »

337 Devosa

337 Devosa (mednarodno ime je tudi 337 Devosa) je asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 337 Devosa · Poglej več »

338 Budrosa

338 Budrosa (mednarodno ime je tudi 338 Budrosa) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 338 Budrosa · Poglej več »

339 Doroteja

339 Doroteja (mednarodno ime je 339 Dorothea) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma asteroid tipa K ˙(po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 339 Doroteja · Poglej več »

34 Kirka

34 Kirka (mednarodno ime 34 Circe, starogrško: Kírke) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 34 Kirka · Poglej več »

340 Edvarda

340 Edvarda (mednarodno ime je 340 Eduarda) je asteroid tipa S (po Tholenu).

Novo!!: Sonce in 340 Edvarda · Poglej več »

341 Kalifornija

341 Kalifornija (mednarodno ime je 341 California) je asteroid tipa S (po Tholenu).

Novo!!: Sonce in 341 Kalifornija · Poglej več »

343 Ostara

343 Ostara (mednarodno ime je tudi 343 Ostara) je asteroid tipa CSGU (po Tholenu).

Novo!!: Sonce in 343 Ostara · Poglej več »

344 Desiderata

344 Desiderata (mednarodno ime je tudi 344 Desiderata) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 344 Desiderata · Poglej več »

345 Tercidina

345 Tercidina (mednarodno ime je tudi 345 Tercidina) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 345 Tercidina · Poglej več »

346 Hermentarija

346 Hermentarija (mednarodno ime je 346 Hermentaria) je asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 346 Hermentarija · Poglej več »

347 Pariana

347 Pariana (mednarodno ime je tudi 347 Pariana) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 347 Pariana · Poglej več »

348 May

348 May (mednarodno ime je tudi 348 May) je asteroid tipa X (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 348 May · Poglej več »

35 Levkoteja

35 Levkoteja (mednarodno ime 35 Leukothea, starogrško: Leukotéa) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 35 Levkoteja · Poglej več »

350 Ornamenta

350 Ornamenta (mednarodno ime je tudi 350 Ornamenta) je precej velik asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 350 Ornamenta · Poglej več »

351 Irsa

351 Irsa (mednarodno ime je 351 Yrsa) je asteroid tipa S (po Tholenu).

Novo!!: Sonce in 351 Irsa · Poglej več »

352 Gisela

352 Gisela (mednarodno ime je 352 Gisela) je asteroid tipa S (po Tholenu).

Novo!!: Sonce in 352 Gisela · Poglej več »

353 Ruperto-Carola

353 Ruperto-Carola (mednarodno ime je 353 Ruperto-Carola) je asteroid tipa S (po SMASS).

Novo!!: Sonce in 353 Ruperto-Carola · Poglej več »

354 Eleonora

354 Eleonora (mednarodno ime je tudi 354 Eleonora) je precej velik asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 354 Eleonora · Poglej več »

355 Gabrijela

355 Gabrijela (mednarodno ime je 355 Gabriella) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 355 Gabrijela · Poglej več »

356 Ligurija

356 Ligurija (mednarodno ime je 356 Liguria) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 356 Ligurija · Poglej več »

357 Ninina

357 Ninina (mednarodno ime je tudi 357 Ninina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 357 Ninina · Poglej več »

358 Apolonija

358 Apolonija (mednarodno ime je 358 Apollonia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 358 Apolonija · Poglej več »

359 Georgija

359 Georgija (mednarodno ime je 359 Georgia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 359 Georgija · Poglej več »

36 Atalanta

36 Atalanta (mednarodno ime 36 Atalante, starogrško: Atalánte) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 36 Atalanta · Poglej več »

360 Karlova

360 Karlova (mednarodno ime je 360 Carlova) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 360 Karlova · Poglej več »

361 Bononija

361 Bononija (mednarodno ime je 361 Bononia) je asteroid v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 361 Bononija · Poglej več »

362 Havnija

362 Havnija (mednarodno ime je 362 Havnia) je asteroid v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 362 Havnija · Poglej več »

3628 Božnemcova

3628 Božnemcova (mednarodno ime 3628 Božněmcová) je asteroid tipa O (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 3628 Božnemcova · Poglej več »

363 Padova

363 Padova (mednarodno ime je 363 Padua) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 363 Padova · Poglej več »

3636 Pajdušáková

3636 Pajdušáková (mednarodno ime je 3636 Pajdusakova) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 3636 Pajdušáková · Poglej več »

364 Isara

364 Isara (mednarodno ime je 363 Isara) je asteroid tipa S v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 364 Isara · Poglej več »

365 Corduba

365 Corduba (mednarodno ime je 365 Corduba) je velik asteroid tipa X (po Tholenu) oziroma C (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 365 Corduba · Poglej več »

366 Vincentina

366 Vincentina (mednarodno ime je 366 Vincentina) je asteroid tipa Ch (po SMASS)v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 366 Vincentina · Poglej več »

367 Amicitia

367 Amicitia (mednarodno ime je tudi 367 Amicitia) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 367 Amicitia · Poglej več »

3673 Levy

3673 Levy (mednarodno ime je 3673 Levy) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 3673 Levy · Poglej več »

368 Haidea

368 Haidea (mednarodno ime je tudi 368 Haidea) je asteroid tipa D (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 368 Haidea · Poglej več »

369 Aerija

369 Aerija (mednarodno ime je 369 Aeria) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 369 Aerija · Poglej več »

37 Fides

37 Fides (mednarodno ime je tudi 37 Fides) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 37 Fides · Poglej več »

370 Modestija

370 Modestija (mednarodno ime je 370 Modestia) je asteroid tipa T (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 370 Modestija · Poglej več »

371 Bohemija

371 Bohemija (mednarodno ime je 371 Bohemia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 371 Bohemija · Poglej več »

372 Palma

372 Palma (mednarodno ime je tudi 372 Palma) je asteroid tipa B (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 372 Palma · Poglej več »

3722 Urata

3722 Urata (mednarodno ime je tudi 3722 Urata) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 3722 Urata · Poglej več »

373 Melusina

373 Melusina (mednarodno ime je tudi 373 Melusina) je asteroid tipa C (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 373 Melusina · Poglej več »

374 Burgundija

374 Burgundija (mednarodno ime je tudi 377 Burgundia) je asteroid tipa S (po Tholenu in po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 374 Burgundija · Poglej več »

375 Uršula

375 Uršula (mednarodno ime je 375 Ursula) je zelo velik asteroid tipa C (po Tholenu) oziroma tipa Xc (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 375 Uršula · Poglej več »

376 Geometrija

376 Geometrija (mednarodno ime je 376 Geometria) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa Sl (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 376 Geometrija · Poglej več »

377 Kampanija

377 Kampanija (mednarodno ime je 377 Campania) je asteroid, ki po Tholenu kaže lastnosti dveh tipov asteroidov tipa P in tipa D oziroma Ch (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 377 Kampanija · Poglej več »

378 Holmija

378 Holmija (mednarodno ime je 378 Holmia) je asteroid asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 378 Holmija · Poglej več »

379 Huena

379 Huena (mednarodno ime je 379 Huenna) je asteroid asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma asteroid tipa C (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 379 Huena · Poglej več »

38 Leda

38 Leda (mednarodno ime je tudi 38 Leda, starogrško: Léda) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 38 Leda · Poglej več »

380 Fiducija

380 Fiducija (mednarodno ime je 380 Fiducia) je asteroid asteroid tipa C (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 380 Fiducija · Poglej več »

381 Mira

381 Mira (mednarodno ime je 381 Myrrha) je asteroid tipa C (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 381 Mira · Poglej več »

382 Dodona

382 Dodona (mednarodno ime je 382 Dodona) je asteroid tipa M (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 382 Dodona · Poglej več »

383 Janina

383 Janina (mednarodno ime je 383 Janina) je asteroid tipa B (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 383 Janina · Poglej več »

384 Burdigala

384 Burdigala (mednarodno ime je 384 Burdigala) je asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 384 Burdigala · Poglej več »

385 Ilmatar

385 Ilmastar (mednarodno ime je 385 Ilmatar) je asteroid tipa S (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 385 Ilmatar · Poglej več »

386 Siegena

386 Siegena (mednarodno ime je 386 Siegena) je asteroid tipa C (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 386 Siegena · Poglej več »

38628 Huja

38628 Huja (mednarodno ime Huya) je čezneptunski asteroid v resonanci 2: 3 z Neptunom.

Novo!!: Sonce in 38628 Huja · Poglej več »

387 Akvitanija

387 Akvitanija (mednarodno ime je 387 Aquitania) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 387 Akvitanija · Poglej več »

388 Karibda

388 Karibda (mednarodno ime je 388 Charybdis) je asteroid tipa C (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 388 Karibda · Poglej več »

389 Industrija

389 Industrija (mednarodno ime je 389 Industria) je asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 389 Industrija · Poglej več »

39 Leticija

39 Leticija (mednarodno ime 39 Laetitia) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 39 Leticija · Poglej več »

390 Alma

390 Alma (mednarodno ime je 390 Alma) je asteroid, ki kaže lastnosti dveh tipov D in T (po Tholenu), v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 390 Alma · Poglej več »

3908 Niks

3908 Niks (mednarodno ime je 3908 Nix) je asteroid tipa V (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 3908 Niks · Poglej več »

391 Ingeborg

391 Ingeborg (mednarodno ime je 391 Ingeborg) je asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 391 Ingeborg · Poglej več »

392 Wilhelmina

392 Wilhelmina (mednarodno ime je 392 Wilhelmina) je asteroid tipa Ch (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 392 Wilhelmina · Poglej več »

393 Lampecija

393 Lampecija (mednarodno ime je 393 Lampetia) je asteroid C (po Tholenu) Xc (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 393 Lampecija · Poglej več »

394 Arduina

394 Arduina (mednarodno ime je tudi 394 Arduina) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 394 Arduina · Poglej več »

395 Delija

395 Delija (mednarodno ime je 395 Delia) je asteroid C (po Tholenu) Ch (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 395 Delija · Poglej več »

396 Eolija

396 Eolija (mednarodno ime je 396 Aeolia) je asteroid tipa Xe (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 396 Eolija · Poglej več »

397 Vienna

397 Vienna (mednarodno ime je tudi 397 Vienna) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa K (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 397 Vienna · Poglej več »

398 Admeta

398 Admeta (mednarodno ime je tudi 398 Admete) je asteroid tipa C (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 398 Admeta · Poglej več »

399 Perzefona

399 Perzefona (mednarodno ime je 399 Persephone) je asteroid tipa X (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 399 Perzefona · Poglej več »

4. december

4.

Novo!!: Sonce in 4. december · Poglej več »

40 Harmonija

40 Harmonija (mednarodno ime 40 Harmonia, starogrško: Armonía) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 40 Harmonija · Poglej več »

400 Ducrosa

400 Ducrosa (mednarodno ime je tudi 400 Ducrosa) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 400 Ducrosa · Poglej več »

401 Otilija

401 Otilija (mednarodno ime je 401 Ottilia) je asteroid v zunanjem delu asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 401 Otilija · Poglej več »

402 Kloeja

402 Kloeja (mednarodno ime 402 Chloë) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa K (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 402 Kloeja · Poglej več »

403 Cijana

403 Cijana (mednarodno ime je tudi 400 Ducrosa) je asteroid tipa S (po Tholenu) in tudi S (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 403 Cijana · Poglej več »

404 Arsinoja

404 Arsinoja (mednarodno ime je tudi 404 Arsinoë) je asteroid tipa C (po Tholenu) in tipa Ch (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 404 Arsinoja · Poglej več »

405 Teja

405 Teja (mednarodno ime je 405 Thia,: Theía) je velik asteroid tipa C (po Tholenu) in tipa Ch (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 405 Teja · Poglej več »

406 Erna

406 Erna (mednarodno ime je 406 Erna) je asteroid tipa P (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 406 Erna · Poglej več »

407 Arahna

407 Arahna (mednarodno ime je 407 Arachne) je asteroid tipa C (po Tholenu) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 407 Arahna · Poglej več »

408 Fama

408 Fama (mednarodno ime je 408 Fama) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 408 Fama · Poglej več »

409 Aspasija

409 Aspasija (mednarodno ime je 409 Aspasia) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 409 Aspasija · Poglej več »

41 Dafna

41 Dafna (mednarodno ime 41 Daphne, starogrško: Dáfne) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 41 Dafna · Poglej več »

410 Klorida

410 Klorida (mednarodno ime 410 Chloris,: Kloris) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 410 Klorida · Poglej več »

411 Ksanta

411 Ksanta (mednarodno ime je 411 Xanthe) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 411 Ksanta · Poglej več »

412 Elisabetha

412 Elisabetha (mednarodno ime je 412 Elisabetha) je asteroid tipa C (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 412 Elisabetha · Poglej več »

413 Edburga

413 Edburga (mednarodno ime je tudi 413 Edburga) je asteroid tipa M (po Tholenu) oziroma X (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 413 Edburga · Poglej več »

414 Liriopa

414 Liriopa (mednarodno ime je 414 Liriope) je asteroid tipa C (po Tholenu) oziroma Cg (po SMASS) v zunanjem delu asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 414 Liriopa · Poglej več »

415 Palatia

415 Palatia (mednarodno ime je tudi 415 Palatia) je asteroid, ki kaže lastnosti dveh tipov D in P (po Tholenu), v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 415 Palatia · Poglej več »

416 Vatikana

416 Vatikana (mednarodno ime je 416 Vaticana) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma Sl (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 416 Vatikana · Poglej več »

4162 SAF

4162 SAF (mednarodno ime je tudi 4162 SAF) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 4162 SAF · Poglej več »

417 Suevija

417 Suevija (mednarodno ime 417 Suevia) je asteroid tipa X (po Tholenu) oziroma skupine Xk (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 417 Suevija · Poglej več »

418 Alemanija

418 Alemanija (mednarodno ime 418 Alemannia) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 418 Alemanija · Poglej več »

419 Avrelija

419 Avrelija (mednarodno ime 419 Aurelia) je asteroid tipa F (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 419 Avrelija · Poglej več »

42 Isis

42 Isis (mednarodno ime je tudi 42 Isis, starogrško: Ísis) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 42 Isis · Poglej več »

420 Bertolda

420 Bertolda (mednarodno ime 420 Bertholda) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 420 Bertolda · Poglej več »

421 Zahringia

421 Zahringia (mednarodno ime 421 Zähringia) je asteroid tipa S (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 421 Zahringia · Poglej več »

422 Berolina

422 Berolina (mednarodno ime je tudi 422 Berolina) je asteroid, ki kaže lastnosti tipa D in tipa X (po Tholenu), v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 422 Berolina · Poglej več »

423 Diotima

423 Diotima (mednarodno ime je tudi 423 Diotima) je velik asteroid tipa C (po Tholenu in SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 423 Diotima · Poglej več »

424 Gracija

424 Gracija (mednarodno ime je 424 Gratia) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 424 Gracija · Poglej več »

425 Kornelija

425 Kornelija (mednarodno ime je 425 Cornelia) je asteroid tipa C (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 425 Kornelija · Poglej več »

426 Hipo

426 Hipo (mednarodno ime je 426 Hippo) je asteroid tipa F (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 426 Hipo · Poglej več »

427 Galena

427 Galena (mednarodno ime je 427 Galene) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 427 Galena · Poglej več »

428 Monachia

428 Monachia (mednarodno ime je tudi 428 Monachia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 428 Monachia · Poglej več »

429 Lotis

429 Lotis (mednarodno ime je 429 Lotis) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 429 Lotis · Poglej več »

430 Hibris

430 Hibris (mednarodno ime je 430 Hybris) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 430 Hibris · Poglej več »

431 Nefela

431 Nefela (mednarodno ime je 431 Nephele) je asteroid tipa B (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 431 Nefela · Poglej več »

432 Pitija

432 Pitija (mednarodno ime je 432 Pythia) je asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 432 Pitija · Poglej več »

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Novo!!: Sonce in 433 Eros · Poglej več »

434 Madžarska

434 Madžarska (mednarodno ime 434 Hungaria) je precej majhen asteroid tipa E v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 434 Madžarska · Poglej več »

435 Ella

435 Ella (mednarodno ime je 435 Ella) je asteroid, ki kaže lastnosti treh tipov D, C in X (po Tholenu), v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 435 Ella · Poglej več »

436 Patricia

436 Patricia (mednarodno ime je 436 Patricia) je asteroid v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 436 Patricia · Poglej več »

437 Rodija

437 Rodija (mednarodno ime je 437 Rhodia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 437 Rodija · Poglej več »

438 Zeukso

438 Zeukso (mednarodno ime je 438 Zeuxo) je asteroid tipa F (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 438 Zeukso · Poglej več »

439 Ohio

439 Ohio (mednarodno ime je 439 Ohio) je asteroid tipa X (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 439 Ohio · Poglej več »

440 Theodora

440 Theodora (mednarodno ime je 440 Theodora) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 440 Theodora · Poglej več »

441 Batilda

441 Batilda (mednarodno ime je 441 Bathilde) je asteroid tipa M (po Tholenu) oziroma tipa Xk (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 441 Batilda · Poglej več »

442 Eichsfeldia

442 Eichsfeldia (mednarodno ime je 442 Eichsfeldia) je asteroid tipa C (po Tholenu) oziroma Ch (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 442 Eichsfeldia · Poglej več »

443 Fotografika

443 Fotografika (mednarodno ime je 443 Photographica) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma Sl (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 443 Fotografika · Poglej več »

445 Edna

445 Edna (mednarodno ime je 445 Edna) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 445 Edna · Poglej več »

446 Eternitas

446 Eternitas (mednarodno ime 446 Aeternitas) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 446 Eternitas · Poglej več »

447 Valentine

447 Valentine (mednarodno ime je tudi 447 Valentine) je asteroid, ki kaže značilnosti tipa T in tipa D (po Tholenu), v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 447 Valentine · Poglej več »

448 Natalie

448 Natalie (mednarodno ime je tudi 448 Natalie) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 448 Natalie · Poglej več »

449 Hamburga

449 Hamburga (mednarodno ime je tudi 449 Hamburga) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 449 Hamburga · Poglej več »

45 Evgenija

45 Evgenija (mednarodno ime 45 Eugenia) je velik asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 45 Evgenija · Poglej več »

450 Brigitta

450 Brigitta (mednarodno ime je tudi 450 Brigitta) je asteroid, ki kaže značilnosti treh tipov C, S in U (po Tholenu), v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 450 Brigitta · Poglej več »

451 Patientia

451 Patientia (mednarodno ime je tudi 451 Patientia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 451 Patientia · Poglej več »

453 Tea

453 Tea (mednarodno ime je tudi 453 Tea) je asteroid tipa S (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 453 Tea · Poglej več »

455 Bruchsalia

455 Bruchsalia (mednarodno ime je tudi 455 Bruchsalia) je asteroid, ki kaže lastnosti dveh tipov C in P v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 455 Bruchsalia · Poglej več »

456 Abnoba

Brez opisa.

Novo!!: Sonce in 456 Abnoba · Poglej več »

457 Alleghenia

457 Alleghenia (mednarodno ime je tudi 457 Alleghenia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 457 Alleghenia · Poglej več »

4575 Broman

4575 Broman (mednarodno ime je tudi 4575 Broman) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 4575 Broman · Poglej več »

458 Hercinija

458 Hercinija (mednarodno ime je 458 Hercynia) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa L (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 458 Hercinija · Poglej več »

46 Hestija

46 Hestija (mednarodno ime 46 Hestia, starogrško: Estía) je velik asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 46 Hestija · Poglej več »

47 Aglaja

47 Aglaja (mednarodno ime je tudi 47 Aglaja, starogrško: Aglaía) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 47 Aglaja · Poglej več »

48 Doris

48 Doris (mednarodno ime je tudi 48 Doris, starogrško: Dorís) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 48 Doris · Poglej več »

49 Pales

49 Pales (mednarodno ime je tudi 49 Pales) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 49 Pales · Poglej več »

490 Veritas

490 Veritas (mednarodno ime je tudi 490 Veritas) je majhen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 490 Veritas · Poglej več »

498 Tokio

498 Tokio (mednarodno ime je tudi 498 Tokio) je asteroid tipa M (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 498 Tokio · Poglej več »

50 Virginija

50 Virginija (mednarodno ime 50 Virginia) je velik in temen asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 50 Virginija · Poglej več »

51 Nemausa

51 Nemausa (mednarodno ime je tudi 51 Nemausa) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 51 Nemausa · Poglej več »

52 Evropa

52 Evropa (mednarodno ime 52 Europa, starogrško: Európe) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 52 Evropa · Poglej več »

5222 Joffe

5222 Joffe (mednarodno ime 5222 Ioffe) je asteroid tipa B v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 5222 Joffe · Poglej več »

53 Kalipso

53 Kalipso (mednarodno ime 53 Kalypso, starogrško: Kalipsó) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 53 Kalipso · Poglej več »

532 Herkulina

523 Herkulina (mednarodno ime 532 Herculina) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 532 Herkulina · Poglej več »

537 Pauly

537 Pauly (mednarodno ime je tudi 537 Pauly) je asteroid, ki kaže značilnosti dveh tipov M in U (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 537 Pauly · Poglej več »

54 Aleksandra

54 Aleksandra (mednarodno ime 54 Alexandra) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 54 Aleksandra · Poglej več »

55 Pandora

55 Pandóra (mednarodno ime je tudi 55 Pandora, starogrško: Pandóra) je velik in zelo svetel asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 55 Pandora · Poglej več »

56 Meleta

56 Meleta (mednarodno ime 56 Melete, starogrško: Meléte) je velik in temen asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 56 Meleta · Poglej več »

569 Misa

569 Misa (mednarodno ime je tudi 569 Misa) je majhen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 569 Misa · Poglej več »

57 Mnemosina

57 Mnemosína (mednarodno ime 57 Mnemosine, starogrško: Mnemosíne) je velik asteroid tipa S, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 57 Mnemosina · Poglej več »

59 Elpis

59 Elpis (mednarodno ime je tudi 59 Elpis, starogrško: Elpís) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 59 Elpis · Poglej več »

60 Eho

60 Eho (mednarodno ime 60 Echo, starogrško: Ehó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 60 Eho · Poglej več »

61 Danaja

61 Danaa (mednarodno ime 61 Danaë, starogrško: Danáe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 61 Danaja · Poglej več »

62 Erata

62 Erato (mednarodno ime 62 Erato, starogrško: Erató) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 62 Erata · Poglej več »

63 Avsonija

63 Avsonija (mednarodno ime 63 Ausonia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 63 Avsonija · Poglej več »

64 Angelina

64 Angelina (mednarodno ime je tudi 64 Angelina) je srednje velik asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 64 Angelina · Poglej več »

65 Sibela

65 Sibela (mednarodno ime 65 Cybele, starogrško: Kibéle) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 65 Sibela · Poglej več »

66 Maja

66 Maja (mednarodno ime 66 Maja) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 66 Maja · Poglej več »

66667 Kambič

66667 Kambič je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 66667 Kambič · Poglej več »

67 Azija

67 Azija (mednarodno ime 67 Asia) je svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 67 Azija · Poglej več »

68 Leto

68 Leto (mednarodno ime 68 Leto, starogrško: Letó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 68 Leto · Poglej več »

69 Hesperija

69 Hesperija (mednarodno ime 69 Hesperia, starogrško: Esperídes) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 69 Hesperija · Poglej več »

7 Iris

7 Iris (starogrško: Íris) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 7 Iris · Poglej več »

70 Panopeja

70 Panopeja (mednarodno ime 70 Panopaea) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 70 Panopeja · Poglej več »

71 Nioba

71 Niobe (mednarodno ime 71 Niobe, starogrško: Nióbe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 71 Nioba · Poglej več »

719 Albert

719 Albert (mednarodno ime je tudi 719 Albert) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 719 Albert · Poglej več »

72 Feronija

72 Feronija (mednarodno ime 72 Feronia) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 72 Feronija · Poglej več »

73 Klitija

73 Klitija (mednarodno ime 73 Klytia) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 73 Klitija · Poglej več »

74 Galateja

74 Galateja (mednarodno ime 74 Galatea, starogrško: Galáteja) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 74 Galateja · Poglej več »

75 Evridika

75 Evridika (mednarodno ime 75 Eurydike, starogrško: Euridíke) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 75 Evridika · Poglej več »

76 Freja

76 Freja (mednarodno ime 76 Freia) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 76 Freja · Poglej več »

762 Pulkova

762 Pulkova (mednarodno ime je 762 Pulcova) je zelo temen asteroid tipa F (po Tholenu), ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 762 Pulkova · Poglej več »

77 Friga

77 Friga (mednarodno ime 77 Frigga) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 77 Friga · Poglej več »

78 Diana

78 Diana (mednarodno ime je tudi 78 Diana) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 78 Diana · Poglej več »

789 Lena

789 Lena (mednarodno ime je tudi 789 Lena) je asteroid tipa X (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 789 Lena · Poglej več »

79 Evrinoma

79 Evrinoma (mednarodno ime 79 Eurynome) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 79 Evrinoma · Poglej več »

8. junij

8.

Novo!!: Sonce in 8. junij · Poglej več »

80 Sapfo

80 Sapfo (mednarodno ime 80 Sappho, atiška grščina: Sapfó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 80 Sapfo · Poglej več »

808 Merksija

808 Merksija (mednarodno ime 808 Merxia) je majhen asteroid tipa Sq (po razvrščanju SMASS) v glavnem asteroidnem pasu. Pripada družini asteroidov Merksija. Po njem je družina tudi dobila ime.

Novo!!: Sonce in 808 Merksija · Poglej več »

809 Lundija

809 Lundija (mednarodno ime 809 Lundia) je majhen dvojni asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 809 Lundija · Poglej več »

81 Terpsihora

81 Terpsihora (mednarodno ime 81 Terpsichore, starogrško: Terpsihóre) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 81 Terpsihora · Poglej več »

82 Alkmena

82 Alkmena (mednarodno ime 82 Alkmene, starogrško: Alkméne) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 82 Alkmena · Poglej več »

83 Beatriče

83 Beatriče (mednarodno ime 83 Beatrix) je velik asteroid tipa X v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 83 Beatriče · Poglej več »

8373 Stephengould

8373 Stephengould (mednarodno ime je tudi 8373 Stephengould) je asteroid v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 8373 Stephengould · Poglej več »

84 Klio

84 Klio (mednarodno ime je tudi 84 Klio, starogrško: Kleió) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 84 Klio · Poglej več »

845 Naëma

845 Naëma (mednarodno ime je tudi 845 Naëma) je majhen asteroid tipa C (po razvrščanju SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 845 Naëma · Poglej več »

85 Io

85 Io (mednarodno ime je tudi 85 Io, starogrško: Ió) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 85 Io · Poglej več »

86 Semela

86 Semela (mednarodno ime 86 Semele, starogrško: Seméle) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 86 Semela · Poglej več »

87 Silvija

87 Silvija (mednarodno ime 87 Sylvia) je velik trojni asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 87 Silvija · Poglej več »

88 Tisba

86 Tisba (mednarodno ime 88 Thisbe) je velik asteroid tipa B v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 88 Tisba · Poglej več »

881 Atena

881 Atena (mednarodno ime je 881 Athene) je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 881 Atena · Poglej več »

887 Alinda

887 Alinda (mednarodno ime je tudi 887 Alinda) je precej majhen asteroid tipa S v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 887 Alinda · Poglej več »

89 Julija

87 Julija (mednarodno ime 89 Julia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 89 Julija · Poglej več »

90 Antiopa

90 Antiopa (mednarodno ime 90 Antiope, starogrško: Antiópe) je asteroid, ki ga je 1. oktobra 1866 odkril nemški astronom Karl Theodor Robert Luther (1822 – 1900).

Novo!!: Sonce in 90 Antiopa · Poglej več »

91 Egina

91 Egina (mednarodno ime 91 Aegina, starogrško: Aígina) je velik in temen asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 91 Egina · Poglej več »

92 Undina

92 Undina (mednarodno ime je tudi 92 Undina, latinsko Undīna) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 92 Undina · Poglej več »

937 Betgeja

937 Betgeja (mednarodno ime 937 Bethgea) je asteroid tipa R ali tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 937 Betgeja · Poglej več »

94 Avrora

94 Aurora (mednarodno ime je tudi 94 Aurora) je zelo temen in velik asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 94 Avrora · Poglej več »

95 Aretusa

95 Aretusa (mednarodno ime 95 Arethusa, starogrško: Arétovsa) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 95 Aretusa · Poglej več »

951 Gaspra

951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.

Novo!!: Sonce in 951 Gaspra · Poglej več »

956 Elisa

956 Elisa (mednarodno ime je tudi 956 Elisa) je asteroid tipa V v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 956 Elisa · Poglej več »

96 Egla

96 Egla (mednarodno ime 96 Aegle, starogrško: Aígla) je asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 96 Egla · Poglej več »

9674 Slovenija

9674 Slovenija je asteroid v asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 9674 Slovenija · Poglej več »

97 Kloto

97 Klotó (mednarodno ime 97 Klotho, starogrško: Klotó) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 97 Kloto · Poglej več »

98 Ianta

98 Ianta (mednarodno ime 98 Ianthe) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 98 Ianta · Poglej več »

980 Anakostija

980 Anakostija (mednarodno ime je 980 Anacostia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 980 Anakostija · Poglej več »

99 Dika

99 Dika (mednarodno ime 99 Dike, starogrško: Díke) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Sonce in 99 Dika · Poglej več »

Preusmerja sem:

.