OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 814 odnosi: Abee (meteorit), Absolutni izsev, Absorpcijski zakon, Adriaan van Maanen, Agni, Ajdovska žena, Al-Biruni, Al-Džavz, Al-Makrizi, Al-Zarkali, Albert Abraham Michelson, Alexandre Koyré, Alhacen, Alkimija, Almukantar, Alpinizem, Altokumulus, Altostratus, Amaterasu, Anaksimander, Anders Johan Lexell, Anders Jonas Ångström, Angrit, Ankaran, Anomalistično leto, Antares, Antarktika, Antoine Darquier de Pellepoix, Antropozofska medicina, Apolonij, Apolonski asteroid, Apsidna točka, Apsidnica, Argument periapside, Arhimed, Arietidi, Aristarh, Armilarna sfera, Arthur Robert Hinks, Aruna, Aryabhata I., Asaph Hall, Asteroid, Asteroid tipa C, Astrofizika, Astrolab, Astrološki simboli, Astrometrija, Astronom, Astronomija, ... Razširi indeks (764 več) » « Shrink indeks

Abee (meteorit)

Meteorit Abee je meteorit iz skupine enstatitnih hondritov (aubritov).

Poglej Sonce in Abee (meteorit)

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Poglej Sonce in Absolutni izsev

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Poglej Sonce in Absorpcijski zakon

Adriaan van Maanen

Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in Adriaan van Maanen

Agni

Kip Agnija Agni (sama beseda v sanskritu pomeni ogenj) je v indijski mitologiji bog ognja, domačega ognjišča in žrtvene grmade.

Poglej Sonce in Agni

Ajdovska žena

Skalni osamelec obraščen z bršljanom Ajdovska žena pri Pilštanju je kamniti osamelec, ki že od nekdaj buri ljudsko domišljijo.

Poglej Sonce in Ajdovska žena

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Sonce in Al-Biruni

Al-Džavz

Ibn al-Džavz (tudi al-Jawz), arabski kronist, 11./12. stoletje.

Poglej Sonce in Al-Džavz

Al-Makrizi

Al-Makrizi, arabski kronist, * 1364, Kairo, Egipt, † 1442, Kairo, Egipt.

Poglej Sonce in Al-Makrizi

Al-Zarkali

alkazar v letu 976. Abu-Išak Ibrahim ibn-Jahja al-Zarkali, špansko-arabski astronom in matematik, * 1028, Kordoba, Španija, † 1087.

Poglej Sonce in Al-Zarkali

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in Albert Abraham Michelson

Alexandre Koyré

Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.

Poglej Sonce in Alexandre Koyré

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Sonce in Alhacen

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Sonce in Alkimija

Almukantar

nebesni krogli (označen z rdečo barvo). Almukantar ali almukantarat (tudi almakantar ali almakantara) je krog na nebesni krogli, ki je vzporeden s horizontom.

Poglej Sonce in Almukantar

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Poglej Sonce in Alpinizem

Altokumulus

Altokumulusi (ac) so srednje visoki oblaki in so znani tudi pod imenom velike ovčke.

Poglej Sonce in Altokumulus

Altostratus

Altostratusi so srednje visoki oblaki iz vode in ledu.

Poglej Sonce in Altostratus

Amaterasu

Amaterasu, znana tudi kot Amaterasu Ōmikami (天照大御神, 天照大神) ali Ōhirume no Muči no Kami (大日孁貴神), je boginja sonca v japonski mitologiji.

Poglej Sonce in Amaterasu

Anaksimander

Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.

Poglej Sonce in Anaksimander

Anders Johan Lexell

Anders Johan Lexell, švedsko-ruski astronom in matematik, * 24. december 1740, Åbo, Švedska (sedaj Turku, Finska), † 11. december (30. november, julijanski koledar) 1784, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Sonce in Anders Johan Lexell

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Poglej Sonce in Anders Jonas Ångström

Angrit

Rezina meteorita NWA 2999 Angrit je vrsta meteorita iz skupine ahondritov.

Poglej Sonce in Angrit

Ankaran

Ankaran je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.200 prebivalci.

Poglej Sonce in Ankaran

Anomalistično leto

Anomalistično leto je čas, ki ga Zemlja na poti okrog Sonca potrebuje da dvakrat zaporedoma preide isto apsidno točko (prisončje ali odsončje).

Poglej Sonce in Anomalistično leto

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Poglej Sonce in Antares

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Sonce in Antarktika

Antoine Darquier de Pellepoix

Antoine Darquier de Pellepoix, francoski astronom, * 23. november 1718, Toulouse, Francija, † 18. januar 1802, Toulouse.

Poglej Sonce in Antoine Darquier de Pellepoix

Antropozofska medicina

Antropozofska medicina je zdravilska metoda, ki jo je v začetku 20.

Poglej Sonce in Antropozofska medicina

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Sonce in Apolonij

Apolonski asteroid

Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).

Poglej Sonce in Apolonski asteroid

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Poglej Sonce in Apsidna točka

Apsidnica

Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.

Poglej Sonce in Apsidnica

Argument periapside

Argument periapside za ravnino ekliptike Argument periapside (oznaka ω) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.

Poglej Sonce in Argument periapside

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Sonce in Arhimed

Arietidi

Ozvezdje Ovna Arietidi so močan dnevni meteorski roj.

Poglej Sonce in Arietidi

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Poglej Sonce in Aristarh

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Poglej Sonce in Armilarna sfera

Arthur Robert Hinks

Arthur Robert Hinks, CBE, FRS, angleški astronom in geograf, * 26. maj 1873, London, Anglija, † 14. april 1945, Royston, Hertfordshire, Anglija.

Poglej Sonce in Arthur Robert Hinks

Aruna

Aruna je lahko.

Poglej Sonce in Aruna

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Poglej Sonce in Aryabhata I.

Asaph Hall

Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.

Poglej Sonce in Asaph Hall

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Sonce in Asteroid

Asteroid tipa C

Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.

Poglej Sonce in Asteroid tipa C

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Sonce in Astrofizika

Astrolab

alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.

Poglej Sonce in Astrolab

Astrološki simboli

Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.

Poglej Sonce in Astrološki simboli

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Sonce in Astrometrija

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Sonce in Astronom

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Sonce in Astronomija

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej Sonce in Astronomska enota

Astronomski simbol

Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.

Poglej Sonce in Astronomski simbol

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Poglej Sonce in Astronomsko telo

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Sonce in Atom

Aton

Aton je staroegipčanski bog sonca.

Poglej Sonce in Aton

Atonski asteroid

Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).

Poglej Sonce in Atonski asteroid

Atum

Atum (tudi Tem, Temu, Tum in Atem) je eden od zgodnjih božanstev v staroegipčanski mitologiji in prvi bog Eneade iz Heliopolisa - najpomembnejšega in najširše priznanega kulta v Starem Egiptu, ki so ga razširjali svečeniki iz Heliopolisa.

Poglej Sonce in Atum

Avrora (mitologija)

Francesca de Mure Aurora (tudi Avrora) je v rimski mitologiji boginja jutranje zarje.

Poglej Sonce in Avrora (mitologija)

Žirafa (ozvezdje)

Žirafa je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Žirafa (ozvezdje)

Živa

Živa je v slovanski mitologiji boginja življenja.

Poglej Sonce in Živa

Žrebiček (ozvezdje)

Žrebiček je ozvezdje severne nebesne poloble in drugo najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Žrebiček (ozvezdje)

Žveplova kislina

Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.

Poglej Sonce in Žveplova kislina

Čarobna piščal

Papageno Čarobna piščal (nem. Die Zauberflöte) je pravljična opera v dveh dejanjih (dvanajstih slikah), ki jo je uglasbil Wolfgang Amadeus Mozart v svojih poslednjih letih življenja, Čarobna piščal je bila zadnje delo ki ga je skladatelj napisal pred smrtjo.

Poglej Sonce in Čarobna piščal

Časovna enačba

ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.

Poglej Sonce in Časovna enačba

Časovni kot

Določitev časovnega kota (modro) na nebesni krogli. Časovni kot (oznaka HA ali H) je kot med ravnino časovne krožnice nebesnega telesa in ravnino poldnevnika opazovalca.

Poglej Sonce in Časovni kot

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.

Poglej Sonce in Časovni pas

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Sonce in Časovni pregled astronomije

Čhuku

Čhuku, Chuku, bog neba in bog stvarnik pri Ibojih v Nigeriji, Alijin mož.

Poglej Sonce in Čhuku

Čokolada

Različne vrste čokolade Čokolada je prehrambeni izdelek, narejen iz kakava.

Poglej Sonce in Čokolada

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Sonce in Črna luknja

Črna pritlikavka

Čŕna pritlíkavka je ugasel preostanek zvezde, ki je po velikosti podobna Soncu.

Poglej Sonce in Črna pritlikavka

Østfold

je norveška administrativna regija (fylke), ki meji na Akershus in jugozahodno Švedsko (okrožji Västra Götaland in Värmland), medtem ko sta Buskerud in Vestfold na drugi strani zaliva Viken.

Poglej Sonce in Østfold

Baal

Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.

Poglej Sonce in Baal

Barnardova zvezda

Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.

Poglej Sonce in Barnardova zvezda

Barvni indeks

Bárvni índeks je v astronomiji preprost številski izraz, ki določa barvo telesa.

Poglej Sonce in Barvni indeks

Bastet

Bastet, ki jo predstavlja udomačena mačka Bastet je boginja iz staroegipčanske mitologije, zaščitnica pokrajine Bubastis, ki je bila hči sončnega boga in je predstavljala moč, ki jo daje sonce, da dozorijo posevki.

Poglej Sonce in Bastet

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Poglej Sonce in Bela luknja

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Poglej Sonce in Bela pritlikavka

Berosus

Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr.

Poglej Sonce in Berosus

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Poglej Sonce in Bertil Lindblad

Bibavica

Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Poglej Sonce in Bibavica

Blizuzemeljski asteroid

Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.

Poglej Sonce in Blizuzemeljski asteroid

Božanska komedija

Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.

Poglej Sonce in Božanska komedija

Božič

Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.

Poglej Sonce in Božič

Bober

Bobri (znanstveno ime Castor) je rod glodavcev s tremi znanimi vrstami.

Poglej Sonce in Bober

Bogdan Novak

Bogdan Novak, slovenski pisatelj in časnikar, * 4. april 1944, Murska Sobota, Slovenija.

Poglej Sonce in Bogdan Novak

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Sonce in Bolometer

Boris Petrovič Gerasimovič

Boris Petrovič Gerasimovič, ruski astronom in astrofizik, * 31. marec (19. marec, ruski koledar) 1889, Kremenčug, Poltavska gubernija, Rusija (danes Kremenčuk, Ukrajina), † 30. november 1937, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Sonce in Boris Petrovič Gerasimovič

Brans-Dickeova teorija

Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.

Poglej Sonce in Brans-Dickeova teorija

Burin

Burín ali borin je v Jadranu priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje.

Poglej Sonce in Burin

Camera obscura

Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.

Poglej Sonce in Camera obscura

Carl Sagan

Carl Edward Sagan, ameriški astronom in eksobiolog, * 9. november 1934, Brooklyn, New York, New York, ZDA, † 20. december 1996, Seattle, Washington, ZDA.

Poglej Sonce in Carl Sagan

Celeja

Kelti v Evropi oker: Hallstattska kultura (okoli 750–500/450 pr. n. št) zelena: Razširjenost kulture La-Tène oranžna: Razširjenost keltskih jezikov (3. stoletje pr. n. št.) Jupiter in TetisMerkur Heraklejevo (Herkulovo) svetišče Celeja (celotno latinsko ime Municipium Claudium Celeia) je bilo rimsko mesto na področju današnjega Celja.

Poglej Sonce in Celeja

Charles Augustus Young

Charles Augustus Young, ameriški astronom in astrofizik, * 15. december 1834, Hanover, New Hampshire, ZDA, † 3. januar 1908, Hanover.

Poglej Sonce in Charles Augustus Young

Charles Greeley Abbot

Charles Greeley Abbot, ameriški astrofizik in astronom, * 31. maj 1872, Wilton, New Hampshire, ZDA, † 17. december 1973, Riverdale, Maryland, ZDA.

Poglej Sonce in Charles Greeley Abbot

Christoph Scheiner

Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).

Poglej Sonce in Christoph Scheiner

Cirkumpolarno nebesno telo

Veliki medved (Veliki voz) in Kasiopeja (cirkumpolarni ozvezdji). Cirkumpolarno nebesno telo je nebesno telo (običajno je to zvezda), ki ga vidimo na nebesni krogli s površine Zemlje, vendar nikoli ne zaide pod obzorje.

Poglej Sonce in Cirkumpolarno nebesno telo

Cirostratus

Cirostratus Cirostratusi (cs) so visoki oblaki in so sestavljeni iz ledenih kristalov.

Poglej Sonce in Cirostratus

Cirus

Cirusi (ci) so visoki, tanki oblaki, sestoječi iz ledenih kristalčkov.

Poglej Sonce in Cirus

Claude Servais Mathias Pouillet

Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.

Poglej Sonce in Claude Servais Mathias Pouillet

Cleveland Abbe

Cleveland Abbe, ameriški meteorolog in astronom, * 3. december 1838, New York, ZDA, † 28. oktober 1916, Chevy Chase (Washington), Maryland.

Poglej Sonce in Cleveland Abbe

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Sonce in Clyde William Tombaugh

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej Sonce in Dan

Daniel Kirkwood

Daniel Kirkwood, ameriški astronom, * 27. september 1814, Okrožje Harford, Maryland, ZDA, † 11. junij 1895, Riverside, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in Daniel Kirkwood

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Poglej Sonce in David Gill

Dež

sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.

Poglej Sonce in Dež

December 2006

* Državni zbor je na predlog vlade razrešil ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča.

Poglej Sonce in December 2006

Desetletje

Desetletje je čas, ki ga zemlja potrebuje, da deset krat obkroži sonce.

Poglej Sonce in Desetletje

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Sonce in Dialektika

Dicearh

Dicearh (Dikaíarhos (Diksaíarhos)), starogrški filozof, kartograf, geograf, matematik in pisec, * okoli 350 pr. n. št., Messina, Sicilija, † okoli 285 pr. n. št.

Poglej Sonce in Dicearh

Dogoni

Vas. Banani, tipična dogonska vas. Dogoni so etnična skupina, ki živi na območju osrednje planote države Mali, južno od reke Niger, blizu mesta Bandiagara v regiji Mopti.

Poglej Sonce in Dogoni

Domnevni planet

Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.

Poglej Sonce in Domnevni planet

Drakonski mesec

Drakonski mesec ali vozelni mesec je čas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi isti vozel.

Poglej Sonce in Drakonski mesec

Drakonsko leto

Drakonsko leto ali ekliptično leto (tudi leto mrka) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune.

Poglej Sonce in Drakonsko leto

Drakova enačba

Frank Drake Drakova enačba (znana tudi kot enačba Green Banka ali Saganova enačba) je slaven rezultat na spekulativnem področju ksenobiologije in astrosociobiologije ter iskanja zunajzemeljskega razumnega življenja.

Poglej Sonce in Drakova enačba

Družina Marija

Družina Marija je družina asteroidov, ki jo prištevamo v skupino Hirajaminih družin (družine za katere velja, da so nastale s trki asteroidov).

Poglej Sonce in Družina Marija

Družina Nisa

Družina Nisa (tudi družina Herta ali družina Polana ali družina Nisa - Polana) je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in Družina Nisa

Družina Sibela

Družina Sibela (tudi skupina Sibela) je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Poglej Sonce in Družina Sibela

Družina Temida

Družina Temida je družina asteroidov, ki jo prištevamo v skupino Hirajamovih družin.

Poglej Sonce in Družina Temida

Edison Pettit

Edison Pettit, ameriški astronom, * 22. september 1889, Peru, Nebraska, ZDA, † 6. maj 1962, Tucson, Arizona, ZDA.

Poglej Sonce in Edison Pettit

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Poglej Sonce in Edmond Halley

Efemeridni čas

Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.

Poglej Sonce in Efemeridni čas

Ekfant

Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.

Poglej Sonce in Ekfant

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Sonce in Ekliptika

Elongacija

Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.

Poglej Sonce in Elongacija

Emblem

''Candide et syncer'' Emblem je likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost ali idejoSSKJ ali emblem je abstraktna ali reprezentativna slikovna podoba, ki predstavlja zamisel, kot moralno resnico ali alegorijo ali osebo, kot kralja ali svetnika.

Poglej Sonce in Emblem

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Poglej Sonce in Enakonočje

Energetski vir

Za življenje na Zemlji in za človeške dejavnosti so pomembni energijski viri.

Poglej Sonce in Energetski vir

Enstatitni hondrit

« Saint Sauveur » Enstatitni hondrit EH5 - 1914 Enstatitni hondrit ali E hondrit je posebna vrsta (razred) kamnitih meteoritov iz skupine hondritov, ki vsebujejo mineral enstatit.

Poglej Sonce in Enstatitni hondrit

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Poglej Sonce in Eratosten

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija.

Poglej Sonce in Erida (pritlikavi planet)

Eridan

Eridan je zelo dolgo ozvezdje južne nebesne poloble.

Poglej Sonce in Eridan

Eta Gredlja

Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.

Poglej Sonce in Eta Gredlja

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Poglej Sonce in Eugène Michel Antoniadi

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Poglej Sonce in Evdoks

Evktemon

Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.

Poglej Sonce in Evktemon

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Poglej Sonce in Evropa (mitologija)

Faeton (domnevni planet)

Faeton ali Phaeton (tudi Phaëton in Phaethon) je domnevni planet, ki naj bi nekoč obstajal med Marsovo in Jupitrovo tirnico in iz katerega naj bi ob uničenju nastal asteroidni pas.

Poglej Sonce in Faeton (domnevni planet)

Fazni kot (astronomija)

thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.

Poglej Sonce in Fazni kot (astronomija)

Filadelfijski poskus

USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.

Poglej Sonce in Filadelfijski poskus

Filolaj

Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Poglej Sonce in Filolaj

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Sonce in Fizika

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Poglej Sonce in Fobos (luna)

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Poglej Sonce in Fotosfera

Foucaultovo nihalo

Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.

Poglej Sonce in Foucaultovo nihalo

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Poglej Sonce in Francesco Bianchini

Francis Baily

Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.

Poglej Sonce in Francis Baily

Francis Graham-Smith

Sir Francis Graham-Smith, angleški astronom, * 25. april 1923.

Poglej Sonce in Francis Graham-Smith

Frank Watson Dyson

Sir Frank Watson Dyson, KBE, FRS, angleški astronom, * 8. januar 1868, Measham pri Ashby-de-la-Zouchu, Leicestershire, Anglija, † 25. maj 1939, na morju.

Poglej Sonce in Frank Watson Dyson

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Sonce in Fred Hoyle

Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.

Poglej Sonce in Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Sonce in Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom, * 22. oktober 1822, Berlin, Nemčija, † 7. julij 1895, Giessen.

Poglej Sonce in Friedrich Wilhelm Gustav Spörer

Fritz Zwicky

Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in Fritz Zwicky

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Poglej Sonce in Galaksija

Galaktično leto

Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.

Poglej Sonce in Galaktično leto

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Sonce in Galileo Galilei

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Poglej Sonce in Gaussovo leto

Genesis (vesoljska sonda)

Umetniška upodobitev sonde v razprti konfiguraciji Genesis je bila vesoljska sonda, izstreljena 8. avgusta 2001 z namenom zbrati 10 do 20 μg vzorcev sončnega vetra, s katerimi bi znanstveniki raziskovali nastanek Osončja in zgradbo Sonca.

Poglej Sonce in Genesis (vesoljska sonda)

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Sonce in Geografija

Geografija Združenih držav Amerike

Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini.

Poglej Sonce in Geografija Združenih držav Amerike

Geoid

Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.

Poglej Sonce in Geoid

George Ellery Hale

George Ellery Hale, ameriški astronom, * 29. junij 1868, Chicago, Illinois, ZDA, † 21. februar 1938, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in George Ellery Hale

George William Hill

George William Hill, ameriški astronom in matematik, * 3. marec 1838, New York, New York, ZDA, † 16. april 1914, West Nyack, New York, ZDA.

Poglej Sonce in George William Hill

Gerard Peter Kuiper

Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.

Poglej Sonce in Gerard Peter Kuiper

Giacomo Filippo Maraldi

Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.

Poglej Sonce in Giacomo Filippo Maraldi

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Poglej Sonce in Gibanje Zemlje

Gijasedin al-Kaši

Gijasedin Džamšid ben Mas'ud ben Mahmud al-Kaši Kašani, tatarski astronom in matematik, * okoli 1370, Kašan, Herat, Iran, † 22. junij 1429, Samarkand, Transoksanija, sedaj Uzbekistan.

Poglej Sonce in Gijasedin al-Kaši

Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.

Poglej Sonce in Giovanni Alfonso Borelli

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Poglej Sonce in Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Sonce in Giovanni Domenico Cassini

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Poglej Sonce in Giuseppe Piazzi

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Poglej Sonce in Godefroy Wendelin

Gondola

Góndola je ozek in dolg čoln, z visokim premcem in krmo.

Poglej Sonce in Gondola

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Sonce in Gostota

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Sonce in Gravitacijska konstanta

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Sonce in Gravitacijsko polje

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Poglej Sonce in Gregor Schoettl

Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil

Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil de Lagalaisière, francoski astronom, * 12. september 1725, Coutances, Francija, † 22. oktober 1792, Pariz, Francija.

Poglej Sonce in Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Poglej Sonce in Halleyjev komet

Hannes Olof Gösta Alfvén

Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Poglej Sonce in Hannes Olof Gösta Alfvén

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Sonce in Hans Albrecht Bethe

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Misuri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Poglej Sonce in Harlow Shapley

Harold Delos Babcock

Harold Delos Babcock, ameriški astronom, * 24. januar 1882, Edgerton, Wisconsin, ZDA, † 8. april 1968, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in Harold Delos Babcock

Harold Spencer Jones

Sir Harold Spencer Jones, KBE, FRS, angleški astronom, * 29. marec 1890, London, Anglija, † 3. november 1960, London.

Poglej Sonce in Harold Spencer Jones

Harpokrates

Bronast kip Harpokratesa Grška oblika egipčanskega boga Heru-pa-khered (Hor otrok).

Poglej Sonce in Harpokrates

Hego

Hego (tudi Heqo) je bog neba pri Kafih v Etiopiji.

Poglej Sonce in Hego

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Sonce in Helij

Helij (mitologija)

Doprsni kip Helija Helij (tudi Helios) je v grški mitologiji bog sonca.

Poglej Sonce in Helij (mitologija)

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Poglej Sonce in Heliocentrični model

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Poglej Sonce in Hendrik Christoffel van de Hulst

Heraklit Mračni

‎ Heraklít Mráčni (starogrško: Hērákleitos hó Ephésios,:- hó Skoteinós) tudi Heraklít Éfeški, starogrški filozof, * 535 pr. n. št., Efez, Anatolija, † 470 pr. n. št., Efez, Anatolija.

Poglej Sonce in Heraklit Mračni

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Sonce in Heraklit Pontski

Herbert Friedman

Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.

Poglej Sonce in Herbert Friedman

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Poglej Sonce in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Poglej Sonce in Hertzsprung-Russllov diagram

Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hervé-Auguste-Étienne-Albans Faye, francoski astronom in politik, * 3. oktober 1814, Saint-Benoît-du-Sault, Francija, † 4. julij 1902, Pariz.

Poglej Sonce in Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye

Hiket

Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.

Poglej Sonce in Hiket

Hillova krogla

Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.

Poglej Sonce in Hillova krogla

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Sonce in Hiparh

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Sonce in Hitrost svetlobe

Hoagovo telo

Hoagovo telo je obročasta galaksija v ozvezdju Kače.

Poglej Sonce in Hoagovo telo

Hondrula

Hondrule v hondritu Grassland. Za primerjavo je dodamo milimetersko merilo. Hondrula je okroglo zrno, ki ga lahko najdemo v hondritih.

Poglej Sonce in Hondrula

Hrčki

Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.

Poglej Sonce in Hrčki

Hubblova razvrstitev galaksij

Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.

Poglej Sonce in Hubblova razvrstitev galaksij

IC 5370

IC 5370 je galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in IC 5370

Ikar (mitologija)

Slika Dedala in Ikarja britanskega slikarja Fredericka Leightona Ikar (grško Ἴκαρος, Íkaros) je bil Dedalov sin v grški mitologiji.

Poglej Sonce in Ikar (mitologija)

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Poglej Sonce in Immanuel Kant

Impresionizem

Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.

Poglej Sonce in Impresionizem

Indeks UV

Indeks UV je merilo za velikost učinka ultravijočnega sevanja na človeško kožo.

Poglej Sonce in Indeks UV

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Sonce in Infrardeče valovanje

Inkvizicija

Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.

Poglej Sonce in Inkvizicija

Insolacija

Insolácija ali osónčenost in osónčenje je obsevanje Zemeljske oble s sončnimi žarki, oziroma na splošno planeta.

Poglej Sonce in Insolacija

Inti

Inti, bog Sonca Inti (kečuansko sonce) je inkovski sončni bog.

Poglej Sonce in Inti

Ionizirajoče sevanje

Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.

Poglej Sonce in Ionizirajoče sevanje

Islamski koledar

Íslamski koledár, tudi muslimánski koledár ali Muhammedski koledár, je način štetja, ki ga uporablja muslimanski svet še danes.

Poglej Sonce in Islamski koledar

Ismael Bullialdus

Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.

Poglej Sonce in Ismael Bullialdus

Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.

Poglej Sonce in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld

Ivan Tomec

Ivan Tomec, slovenski ljubiteljski astronom, * 22. november 1880, Fara, † 21. marec 1950, Ljubljana.

Poglej Sonce in Ivan Tomec

Izida

Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.

Poglej Sonce in Izida

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Poglej Sonce in Izsev

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej Sonce in Izsrednost tira

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Sonce in Jacobus Cornelius Kapteyn

Jama (mitologija)

Jama je v indijski mitologiji sin sončnega boga.

Poglej Sonce in Jama (mitologija)

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Poglej Sonce in James Bradley

James Cook

James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.

Poglej Sonce in James Cook

James Craig Watson

James Craig Watson, kanadsko-ameriški astronom, * 28. januar 1838, Fingal, Ontario, Kanada, † 23. november 1880, Madison, Wisconsin, ZDA.

Poglej Sonce in James Craig Watson

James Edward Keeler

James Edward Keeler, ameriški astronom in astrofizik, * 10. september 1857, La Salle, Illinois, ZDA, † 12. avgust 1900, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in James Edward Keeler

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Poglej Sonce in James Hopwood Jeans

Janez Krstnik Schoettl

Janez Krstnik Schoettl (tudi Schöttl), slovenski jezuit, matematik in astronom, * 1724, Steyr, avstrijska Štajerska, † 1777.

Poglej Sonce in Janez Krstnik Schoettl

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Sonce in Jean le Rond d'Alembert

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Poglej Sonce in Jedrsko zlivanje

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Poglej Sonce in Jeremiah Horrocks

Jesen

Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.

Poglej Sonce in Jesen

Jesenišče

Definicija jesenišča (smer proti jesenišču je označena rdeče) Jeseníšče je ena izmed dveh točk na nebesni krogli v katerih se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Poglej Sonce in Jesenišče

Ji Šing

Ji Šing (kitajsko: 一行; pinjin: Yī Xíng; Wade-Giles: I-Hsing), kitajski astronom, matematik in budistični menih, * 683, † 727.

Poglej Sonce in Ji Šing

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Sonce in Jožef Stefan

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Poglej Sonce in Johann Elert Bode

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Poglej Sonce in Johann Franz Encke

Johann Gottfried Galle

Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.

Poglej Sonce in Johann Gottfried Galle

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Sonce in Johann Heinrich Lambert

Johannes Fabricij

Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.

Poglej Sonce in Johannes Fabricij

John Evan Baldwin

John Evan Baldwin, FRS,Longair (2011).

Poglej Sonce in John Evan Baldwin

John Harrison

John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.

Poglej Sonce in John Harrison

John Michell

John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.

Poglej Sonce in John Michell

John Norris Bahcall

John Norris Bahcall, ameriški astronom in astrofizik, * 30. december 1934, Shreveport, Louisiana, ZDA, † 17. avgust 2005, New York, New York, ZDA.

Poglej Sonce in John Norris Bahcall

Jonathan Homer Lane

Jonathan Homer Lane, ameriški astrofizik in izumitelj, * 9. avgust 1819, Geneseo, New York, ZDA, † 3. maj 1880, Washington, ZDA.

Poglej Sonce in Jonathan Homer Lane

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Poglej Sonce in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Joseph Louis François Bertrand

Joseph Louis François Bertrand, francoski matematik, ekonomist in zgodovinar znanosti, * 11. marec 1822, Pariz, Francija, † 5. april 1900, Pariz.

Poglej Sonce in Joseph Louis François Bertrand

Južni tečaj

Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.

Poglej Sonce in Južni tečaj

Južni tečajnik

Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.

Poglej Sonce in Južni tečajnik

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Sonce in Julius Plücker

Julius Robert von Mayer

Julius Robert von Mayer, nemški zdravnik in fizik, * 25. november 1814, Heilbronn, Würtemberg (zdaj Nemčija), † 20. marec 1878.

Poglej Sonce in Julius Robert von Mayer

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Sonce in Jupiter

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Poglej Sonce in Kalip

Kamba (mitologija)

Kamba je bog neba in bog stvarnik pri Vajih v Liberiji.

Poglej Sonce in Kamba (mitologija)

Karl Rudolph Powalky

Karl Rudolph Powalky, nemški astronom, * 19. junij 1817, Neu-Dietendorf, Turingija, Nemčija, † 11. julij 1881, Washington, ZDA.

Poglej Sonce in Karl Rudolph Powalky

Kava

Zrna kave Skodelica kave Káva je napitek iz prevretih zmletih zrn rastline kavovca.

Poglej Sonce in Kava

Kefija

kurdskem ''turbanskem'' slogu Kefija (kūfīyä; v množini, kūfīyāt), poznana tudi kot šmag/šimag, gutra ali hata, je tradicionalno preprosto pokrivalo arabskih moških, ki ščiti pred Soncem in je ime dobilo po iraškem mestu Kufa (kjer je v začetku bilo del tradicionalne noše).

Poglej Sonce in Kefija

Kentaver (ozvezdje)

Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Kentaver (ozvezdje)

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Poglej Sonce in Kentaver (planetoid)

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Poglej Sonce in Keplerjevi zakoni

Kidinu

Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.

Poglej Sonce in Kidinu

Kirkwoodova vrzel

velike polosi. Kirkwoodova vrzél je vrzel (zmanjšano število) v porazdelitvi asteroidov po večji polosi (ali po obhodni dobi) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in Kirkwoodova vrzel

Kivi

Kivi je užiten sadež rodu gozdne trte aktinidije (Actinidia).

Poglej Sonce in Kivi

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Poglej Sonce in Kleomed

Kmvoum

Kmvoum (tudi Kmvum, Čorum) je bog neba in bog stvarnik pri Pigmejcih v Zairu.

Poglej Sonce in Kmvoum

Kožna pega

Kožne pege so neškodljive rjave lise na koži, najpogosteje na obrazu in rokah mladih ljudi svetle polti.

Poglej Sonce in Kožna pega

Koledar

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.

Poglej Sonce in Koledar

Konjunkcija (astronomija)

Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.

Poglej Sonce in Konjunkcija (astronomija)

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Sonce in Konstanta fine strukture

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Sonce in Koper

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Poglej Sonce in Korona

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Sonce in Kositer

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Poglej Sonce in Kotna velikost

Kozaijev pojav

Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodičnih zunanjih motenj (perturbacij).

Poglej Sonce in Kozaijev pojav

Kraljica iz Sabe

Salomon in Kraljica iz Sabe. Bronasta »Rajska vrata«, Krstilnica svetega Janeza, Firence. Etiopska freska iz Aksuma Kraljice iz Sabe na poti v Jeruzalem z mečem v sedlu in kopjem v roki Johna Collierja, 1892 Kraljica iz Sabe, tudi Sabska kraljica, je bila po Svetem pismu, Koranu in etiopskem izročilu (Knjiga kraljev, Kebre Negast) vladarica Sabskega kraljestva, starodavnega kraljestva, ki ga sodobna arheologija postavlja v današnjo severno Etiopijo, Eritrejo in Jemen.

Poglej Sonce in Kraljica iz Sabe

Kromosfera

Sončevim popolnim mrkom leta 1999 Kromosfera je tanek pas Sončeve atmosfere nad fotosfero, širok okoli 10.000 km.

Poglej Sonce in Kromosfera

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Poglej Sonce in Kuiperjev pas

Kumulus

Kumulusi (cu; iz latinske besede cumulus - kup) so nizki oblaki vertikalnega razvoja.

Poglej Sonce in Kumulus

Kuperoza

Kuperoza je kozmetična oznaka za razpokane krvne kapilare, ki se pojavijo predvsem na licih in nosu.

Poglej Sonce in Kuperoza

Kvazar

Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.

Poglej Sonce in Kvazar

La bohème

La bohème je opera v štirih dejanjih Giacoma Puccinija.

Poglej Sonce in La bohème

Labarum

Labarum - Simbol krščanstva, ki ga je izdelal cesar Konstantin I. Veliki. omega. Labarum (☧) (latinsko labarum - prapor) je bila vojaška standarta ali prapor, ki ga je uvedel rimski cesar Konstantin I. Veliki (vladal 306-337), in so ga nosili pred njegovo vojsko.

Poglej Sonce in Labarum

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Poglej Sonce in Lagrangeeva točka

Lenora

Lenora je predromantična balada Gottfrieda Augusta Bürgerja.

Poglej Sonce in Lenora

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Sonce in Leonardo da Vinci

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Sonce in Leonhard Euler

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Poglej Sonce in Letni časi

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Poglej Sonce in Leto

Lira (ozvezdje)

Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Lira (ozvezdje)

Lukoran

Lukorán je naselje ob istoimenskem zaliv na otoku Ugljanu (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Preko Zadrske županije.

Poglej Sonce in Lukoran

Luminiscenca

uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.

Poglej Sonce in Luminiscenca

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Sonce in Luna

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Poglej Sonce in Lunin mrk

Maffei 1

Maffei 1 ali Maffei I je velika eliptična galaksija (tip E ali S0) v ozvezdju Kasiopeje.

Poglej Sonce in Maffei 1

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Poglej Sonce in Magnetosfera

Makemake

Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Poglej Sonce in Makemake

Malarija

Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).

Poglej Sonce in Malarija

Mali lev (ozvezdje)

Mali lev je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Mali lev (ozvezdje)

Mali medved (ozvezdje)

Mali medved je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Mali medved (ozvezdje)

Mangala

Mangala, Ngala, Gala, bog neba in bog stvarnik.

Poglej Sonce in Mangala

Mangovec

Sadež Mangovec (znanstveno ime Mangifera) je vedno zeleno drevo, ki zraste tudi več kot 30 metrov visoko.

Poglej Sonce in Mangovec

Mariner 2

Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.

Poglej Sonce in Mariner 2

Mariner 3

Prvi posnetek površja Marsa, posnet z Marinerja 4 Mariner 3 in 4 sta bili enaki vesoljski plovili v Nasinem medplanetarnemu Programu Mariner, zgrajeni za prvi prelet planeta Mars.

Poglej Sonce in Mariner 3

Mariner 4

Mariner 4 Mariner 4 je bilo naslednje uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnemu vesoljskem Programu Mariner potem, ko je Mariner 2 14. decembra 1962 uspešno preletel planet Venero.

Poglej Sonce in Mariner 4

Marino Fonović

Marino Fonović, hrvaški astronom in popularizator znanosti, * 1964, Reka (Hrvaška).

Poglej Sonce in Marino Fonović

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Sonce in Mars

Marsov Trojanec

Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.

Poglej Sonce in Marsov Trojanec

Marsovi naravni sateliti

Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.

Poglej Sonce in Marsovi naravni sateliti

Martin Behaim

Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.

Poglej Sonce in Martin Behaim

Matematična geografija

Ekliptika, ki jo prikazuje slika, je eden pomembnejših predmetov preučevanja matematične geografije Matematična geografija (redkeje astronomska geografija) je geografska disciplina in njena pomožna veda, ki prikazuje ter obravnava Zemljo kot enega izmed planetov v Osončju.

Poglej Sonce in Matematična geografija

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Poglej Sonce in Mavrica

Mawu-Lisa

Mawu-Lisa je božanstvo pri Fonih v Beninu.

Poglej Sonce in Mawu-Lisa

Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.

Poglej Sonce in Max Franz Joseph Cornelius Wolf

Mbomba

Mbomba (tudi Mbombi) je bog stvarnik ter gospodar življenja in smrti pri Mongih Zairu.

Poglej Sonce in Mbomba

Medalja Manevrske strukture narodne zaščite

Medalja Manevrske strukture narodne zaščite je visoko vojaško odlikovanje, ki ga je ustanovil takratni predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan za najzaslužnejše in najodgovornejše organizatorje Manevrske strukture narodne zaščite leta 1990.

Poglej Sonce in Medalja Manevrske strukture narodne zaščite

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Poglej Sonce in Mednarodna astronomska zveza

Mehanizem z Antikitere

Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).

Poglej Sonce in Mehanizem z Antikitere

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Sonce in Mehkužci

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Sonce in Merkur

Messier 32

Messier 32 (tudi M32 in NGC 221) je pritikava eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in Messier 32

Messier 94

Messier 94 (znana tudi kot M94 ali NGC 4736), je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.

Poglej Sonce in Messier 94

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej Sonce in Meteorit

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Poglej Sonce in Meteorski roj

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Sonce in Mezopotamija

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Poglej Sonce in Michel Hénon

Miranda (luna)

Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.

Poglej Sonce in Miranda (luna)

Mitra (bog sonca)

Glava kipca Mitre iz nemškega mesta Sindelfingen Mitra je v perzijski mitologiji bog sonca.

Poglej Sonce in Mitra (bog sonca)

Modra

Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).

Poglej Sonce in Modra

Modra orjakinja

zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.

Poglej Sonce in Modra orjakinja

Mojca Pokrajculja

Mojca Pokrajculja je naslov koroške ljudske pripovedke in ime glavnega lika.

Poglej Sonce in Mojca Pokrajculja

Murgle

Murgle so četrt v Ljubljani.

Poglej Sonce in Murgle

Nabonid

Nabonid (akadsko Nabu-nāʾid), zadnji kaldejski kralj, vladal od 556 pr.

Poglej Sonce in Nabonid

Naburimani

Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.

Poglej Sonce in Naburimani

Nadglavišče

Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.

Poglej Sonce in Nadglavišče

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Poglej Sonce in Nagib vrtilne osi

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Sonce in Naseljivi planet

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Sonce in Navidezni sij

Navigacija

Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.

Poglej Sonce in Navigacija

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Poglej Sonce in Nebesna krogla

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Sonce in Nebesna mehanika

Nebesni ekvator

Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.

Poglej Sonce in Nebesni ekvator

Nebesni koordinatni sistem

Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.

Poglej Sonce in Nebesni koordinatni sistem

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Sonce in Nebo

Nemeza

Kip Nemezis iz Louvra Nemeza ali Nemesis (starogrško: Némesis, imenovana tudi Rhamnousia ali Rhamnusia), je v grški mitologiji boginja maščevanja, poosebljenje pravice, ki poskrbi, da vsakdo dobi, kar si je zaslužil, ko je podlegel hubrisu (aroganci pred bogovom).

Poglej Sonce in Nemeza

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Poglej Sonce in Nepravilni satelit

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Sonce in Neptun

Nevil Maskelyne

Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.

Poglej Sonce in Nevil Maskelyne

Newgrange

Newgrange (irsko Sí an Bhrú ali Brú na Bóinne) je prazgodovinski spomenik v grofiji Meath na Irskem, ki leži 8 km zahodno od Droghede na severni strani reke Boyne.

Poglej Sonce in Newgrange

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Sonce in Newtonovi zakoni gibanja

NGC 1

NGC 1 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza severno od galaksije NGC 2 in južno od glavne zvezde Andromede, Alferaca.

Poglej Sonce in NGC 1

NGC 10

NGC 10 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Kiparja.

Poglej Sonce in NGC 10

NGC 11

NGC 11 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in NGC 11

NGC 12

NGC 12 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in NGC 12

NGC 13

NGC 13 je spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in NGC 13

NGC 14

NGC 14 je nepravilna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in NGC 14

NGC 15

NGC 15 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in NGC 15

NGC 16

NGC 16 je lečasta galaksija v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in NGC 16

NGC 17

NGC 17 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Poglej Sonce in NGC 17

NGC 19

NGC 19 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in NGC 19

NGC 2

NGC 2 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza južno od galaksije NGC 1 in glavne zvezde Andromede, Alferaca.

Poglej Sonce in NGC 2

NGC 21

NGC 21 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in NGC 21

NGC 22

NGC 21 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in NGC 22

NGC 23

NGC 23 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in NGC 23

NGC 24

NGC 24 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Kiparja.

Poglej Sonce in NGC 24

NGC 25

NGC 25 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Feniksa.

Poglej Sonce in NGC 25

NGC 26

NGC 26 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in NGC 26

NGC 3

NGC 3 je lečasta galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in NGC 3

NGC 36

NGC 36 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in NGC 36

NGC 38

NGC 38 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in NGC 38

NGC 39

NGC 39 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in NGC 39

NGC 4013

NGC 4013 je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Velikega medveda.

Poglej Sonce in NGC 4013

NGC 450

NGC 450 je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Poglej Sonce in NGC 450

NGC 5

NGC 5 je eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in NGC 5

NGC 6

NGC 6 je eliptična galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in NGC 6

NGC 7

NGC 7 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Kiparja.

Poglej Sonce in NGC 7

NGC 9

NGC 9 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in NGC 9

Niccolò Zucchi

Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.

Poglej Sonce in Niccolò Zucchi

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Poglej Sonce in Nicolas-Louis de Lacaille

Nicole Oresme

Nicole Oresme, tudi Nikolaj, francoski škof, matematik, astronom, filozof, ekonomist, fizik, psiholog, muzikolog in teolog, * 1323, Allemagne, škofija Bayeux, Normandija, Francija, † 11. julij 1382, Lisieux, Francija.

Poglej Sonce in Nicole Oresme

Niels Ryberg Finsen

Niels Ryberg Finsen, danski zdravnik, * 15. december, 1860, Tórshavn, Ferski otoki, † 24. september, 1904, København, Danska.

Poglej Sonce in Niels Ryberg Finsen

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Sonce in Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.

Poglej Sonce in Nikolaj Kuzanski

Nimbostratus

Nimbostratusi (ns) so nizki in srednje visoki oblaki iz vode in ledu.

Poglej Sonce in Nimbostratus

Norman Robert Pogson

Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.

Poglej Sonce in Norman Robert Pogson

Novo leto

koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.

Poglej Sonce in Novo leto

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Poglej Sonce in Nutacija

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Poglej Sonce in Oblika Zemlje

Obnovljivi viri energije

Trije obnovljivi viri energije Obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija), fotosinteza, s katero rastline gradijo biomaso, bibavica in zemeljski toplotni tokovi (geotermalna energija).

Poglej Sonce in Obnovljivi viri energije

Obročasta meglica

Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.

Poglej Sonce in Obročasta meglica

Observatorij Pulkovo

Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.

Poglej Sonce in Observatorij Pulkovo

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Poglej Sonce in Odsončje

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Sonce in Ogljik

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej Sonce in Okultacija

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Poglej Sonce in Ole Christensen Rømer

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Sonce in Omar Hajam

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Poglej Sonce in Oortov oblak

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Poglej Sonce in Opozicija (astronomija)

Optični instrument

skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.

Poglej Sonce in Optični instrument

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Poglej Sonce in Orbitalna perioda

Osiris

Osiris je rolkarsko podjetje, ki izdeluje športne copate in oblačila.

Poglej Sonce in Osiris

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Sonce in Osončje

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in Otto Struve

Otto Vasiljevič Struve

Otto Vasiljevič Struve (tudi Otton), ruski astronom, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1819, Dorpat, Ruski imperij (danes Tartu, Estonija), † 14. april 1905, Karlsruhe, Nemčija.

Poglej Sonce in Otto Vasiljevič Struve

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Sonce in Ozračje

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Poglej Sonce in Parsek

Pasivna hiša

Pasivna hiša je izraz za energijsko varčno in zračno zatesnjeno zgradbo, v kateri za udobno bivanje ni potrebna uporaba običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav.

Poglej Sonce in Pasivna hiša

Pastorka in bela žena

Pastorka in bela žena, ''založba Ajda, 2005'' Pastorka in bela žena je priredba slovenske ljudske pripovedke.

Poglej Sonce in Pastorka in bela žena

Pegaz (ozvezdje)

Pegaz je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Pegaz (ozvezdje)

Permsko-triasno izumrtje

Permsko-triasno izumrtje je dogodek, ki je povzročil izumrtje približno 96 % morskega življenja in 70 % kopenskih strunarjev.

Poglej Sonce in Permsko-triasno izumrtje

Perun

Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.

Poglej Sonce in Perun

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Poglej Sonce in Peter Andreas Hansen

Peter Apian

Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.

Poglej Sonce in Peter Apian

PGC 1

PGC 1 je nepravilna galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in PGC 1

PGC 10

PGC 10 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in PGC 10

PGC 12

PGC 12 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Poglej Sonce in PGC 12

PGC 13

PGC 13 je galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in PGC 13

PGC 14

PGC 14 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in PGC 14

PGC 15

PGC 15 je spiralna galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in PGC 15

PGC 16

PGC 16 je spiralna galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in PGC 16

PGC 2

PGC 2 je prečkasta spiralna galaksija v ozvezdju Andromede.

Poglej Sonce in PGC 2

PGC 3

PGC 3 je spiralna galaksija v ozvezdju Kita.

Poglej Sonce in PGC 3

PGC 4

PGC 4 je spiralna galaksija v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in PGC 4

PGC 6

PGC 6 je lečasta galaksija v ozvezdju Pegaza.

Poglej Sonce in PGC 6

PGC 7

PGC 7 je eliptična galaksija v ozvezdju Rib.

Poglej Sonce in PGC 7

Philippe van Lansberge

Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.

Poglej Sonce in Philippe van Lansberge

Pierre Charles Le Monnier

Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.

Poglej Sonce in Pierre Charles Le Monnier

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.

Poglej Sonce in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Poglej Sonce in Pierre-Simon Laplace

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Sonce in Pitagora

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Sonce in Pitagorejstvo

Piteas

Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.

Poglej Sonce in Piteas

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Sonce in Planet

Planet X

Planet X je domnevni planet za Plutonom.

Poglej Sonce in Planet X

Planetarna diferenciacija

Proces nastajanja diferenciranega nebesnega telesa Planetarna diferenciacija ali planetarno razslojevanje je skupina procesov v katerih se med nastajanjem planeta ločujejo sestavine zaradi različnih fizičnih in kemičnih lastnosti snovi.

Poglej Sonce in Planetarna diferenciacija

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Poglej Sonce in Planetarna meglica

Planetarna meglica M2-9

Minkowski 2-9, okrajšava M2-9 (tudi Metulj Minkowskega, Meglica Krila metulja ali kar Metúljasta meglíca in Meglica Dvojni curek) je planetarna meglica v ozvezdju Kačenosca.

Poglej Sonce in Planetarna meglica M2-9

Planetna faza

Planetna faza je pojem, ki se uporablja za opis velikosti osvetljenega dela planeta, kot ga vidi opazovalec.

Poglej Sonce in Planetna faza

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Sonce in Plazma (fizika)

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Poglej Sonce in Plimska sila

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Poglej Sonce in Plinasti orjak

Plošča s Pioneerja 10

Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.

Poglej Sonce in Plošča s Pioneerja 10

Plutino

Plutino je čezneptunsko nebesno telo iz Kuiperjevega pasu, ki je v 2:3 orbitalni resonanci z Neptunom (to pomeni, da telo naredi dva obhoda okrog Sonca v času, ko naredi Neptun tri).

Poglej Sonce in Plutino

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Poglej Sonce in Pluton

Podnebne spremembe

Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.

Poglej Sonce in Podnebne spremembe

Podnožišče

obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.

Poglej Sonce in Podnožišče

Pojav JORP

naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.

Poglej Sonce in Pojav JORP

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Poglej Sonce in Polarni sij

Poldne

Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.

Poglej Sonce in Poldne

Poletni čas

Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa Polétni čàs (s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Poglej Sonce in Poletni čas

Polnoč

Pólnoč, z dobesednim pomenom na pol noči, je trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, nasprotno od poldneva, ko ima najvišjo.

Poglej Sonce in Polnoč

Pomladišče

Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Poglej Sonce in Pomladišče

Pomorske navigacijske luči

Navigacijske luči plovila. Pomorske navigacijske luči so svetlobna znamenja, ki jih morajo plovila po mednarodnih pravilih o izogibanju trčenj na morju od sončnega zahoda do sončnega vzhoda ter v vseh drugih primerih, ko je to potrebno, uporabljati.

Poglej Sonce in Pomorske navigacijske luči

Poosebljenje

Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...

Poglej Sonce in Poosebljenje

Poredni zajček

Poredni zajček je literarni lik v istoimenski pravljici, ki jo je napisala slovenska pisateljica Branka Jurca.

Poglej Sonce in Poredni zajček

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Poglej Sonce in Posidonij

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Poglej Sonce in Površinska težnost

Praprotno seme

Naslovnica knjige Praprotno seme je slovenska ljudska pravljica, ki jo je leta 1988 za zbirko zapisal Andrej Benigar.

Poglej Sonce in Praprotno seme

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Sonce in Precesija enakonočij

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Poglej Sonce in Prehod Venere

Prestopno leto

Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.

Poglej Sonce in Prestopno leto

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Poglej Sonce in Pritlikavi planet

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Sonce in Prostor

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Poglej Sonce in Prostor-čas

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Sonce in Prve visoke civilizacije

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Sonce in Ptolemaj

Puščica (ozvezdje)

Puščica je ozvezdje severne nebesne poloble in tretje najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Puščica (ozvezdje)

Ra (mitologija)

Ra, Raa ali Re (arabsko رع, koptsko Fra) je bil v staroegipčanski mitologiji bog sonca, stvarnik ljudi in bogov.

Poglej Sonce in Ra (mitologija)

Rakov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.

Poglej Sonce in Rakov povratnik

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Sonce in Rastline

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Poglej Sonce in Rdeča orjakinja

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Poglej Sonce in Rdeči premik

Red velikosti (površina)

*.

Poglej Sonce in Red velikosti (površina)

Red velikosti (temperatura)

*.

Poglej Sonce in Red velikosti (temperatura)

Rektascenzija

Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Poglej Sonce in Rektascenzija

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Sonce in René Descartes

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Sonce in Ribe

Richard van der Riet Woolley

Sir Richard van der Riet Woolley, FRS, angleški astronom, * 24. april 1906, Weymouth, grofija Dorset, Anglija, † 24. december 1986, Somerset West, Južna Afrika.

Poglej Sonce in Richard van der Riet Woolley

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Sonce in Rimska cesta (galaksija)

Ris (ozvezdje)

Ris je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Ris (ozvezdje)

Ročka (meglica)

Rôčka (znana tudi kot Messier 27, M27 ali NGC 6853) je planetarna meglica v ozvezdju Lisičke, od Sonca oddaljena približno 417 parsekov, oziroma 1360 svetlobnih let.

Poglej Sonce in Ročka (meglica)

Robert Alexander Watson-Watt

Sir Robert Alexander Watson-Watt, škotski fizik, * 13. april 1892, Brechin, grofija Angus (Forfarshire), Škotska, † 5. december 1973, Inverness, Highland (nekdaj grofija Inverness-shire), Škotska.

Poglej Sonce in Robert Alexander Watson-Watt

Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Poglej Sonce in Robert Wilhelm Bunsen

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Poglej Sonce in Rocheva meja

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Sonce in Roger Bacon

Romul (luna)

Romul (mednarodno ime Romulus) je zunanja in večja luna asteroida 87 Silvije v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in Romul (luna)

Rosa

Rosa na pajkovi mreži Rosa na travi Rôsa je pojav usedanja vode iz zraka.

Poglej Sonce in Rosa

Rozine

Črne, na soncu sušene rozine Rozine so posušene grozdne jagode.

Poglej Sonce in Rozine

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Sonce in Ruđer Josip Bošković

Ruski pritlikavi hrček

Ruski pritlikavi hrček (znanstveno ime Phodopus campbelli) je vrsta pritlikavega hrčka.

Poglej Sonce in Ruski pritlikavi hrček

S/2003 J 2

S/2003 J 2 je Jupitrov naravni satelit (luna).

Poglej Sonce in S/2003 J 2

Samarkand

Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.

Poglej Sonce in Samarkand

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Poglej Sonce in Samuel Pierpont Langley

Sankukai

Sankukai (japonsko 三空会) je mlajši stil karateja, osnovan v začetku sedemdesetih let 20. stoletja, prek združitve naukov Šito rju in Šukokai karateja, aikida, juda ter kobuda.

Poglej Sonce in Sankukai

Santorini

Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.

Poglej Sonce in Santorini

Saroški cikel

Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.

Poglej Sonce in Saroški cikel

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Sonce in Saturn

Saturnovi naravni sateliti

Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.

Poglej Sonce in Saturnovi naravni sateliti

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Sonce in Sekunda

Selevk

Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.

Poglej Sonce in Selevk

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Poglej Sonce in Sevalni tlak

Severna krona (ozvezdje)

Severna krona je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza. Bilo je tudi eno od Ptolemajevih 48 ozvezdij. Ptolemaj ga je imenoval Krona (Corona). Njene glavne zvezde tvorijo polkrožni lok.

Poglej Sonce in Severna krona (ozvezdje)

Severni tečajnik

izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.

Poglej Sonce in Severni tečajnik

Severska dinastija

Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.

Poglej Sonce in Severska dinastija

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Sonce in Seznam astronomskih vsebin

Seznam najbližjih zvezd

Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.

Poglej Sonce in Seznam najbližjih zvezd

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Poglej Sonce in Seznam planetov v osončju

Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov

Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov.

Poglej Sonce in Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov

Seznam teles v Osončju

Sonce.

Poglej Sonce in Seznam teles v Osončju

Seznam teles v Osončju po masi

Pregled vsebuje nebesna telesa v Osončju razvrščena po masi v padajočem redu.

Poglej Sonce in Seznam teles v Osončju po masi

Seznam teles v Osončju po polmeru

V tabeli so navedena nebesna telesa v Osončju v rastočem redu velikosti srednjega polmera telesa.

Poglej Sonce in Seznam teles v Osončju po polmeru

Seznam zvezd

Seznam zvezd.

Poglej Sonce in Seznam zvezd

Sferna astronomija

Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.

Poglej Sonce in Sferna astronomija

Siderski čas

Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan.

Poglej Sonce in Siderski čas

Siderski dan

nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.

Poglej Sonce in Siderski dan

Sidersko leto

Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.

Poglej Sonce in Sidersko leto

Simbolika polmeseca

Devica Marija, stoječa na polmesecu, slikar Bartolomé Esteban Murillo Simbolika polmeseca Tako imenovana Luna (po Zemljinem naravnem satelitu), polmesec, lunin krajec, tudi vzhajajoč ali zahajajoč mesec, je znamenje rodovitnosti ali obilja, v povezavi z življenjem in smrtjo, in tako pogosto rabljen simbol pri mnogih verstvih.

Poglej Sonce in Simbolika polmeseca

Sinodski mesec

Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.

Poglej Sonce in Sinodski mesec

Sirene s Titana

Sirene s Titana (izvirno angleško: The Sirens of Titan) je komični znanstveno fantastični roman, ki ga je leta 1959 napisal ameriški pisatelj Kurt Vonnegut.

Poglej Sonce in Sirene s Titana

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.

Poglej Sonce in Sirij

Skandij

Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.

Poglej Sonce in Skandij

Skodla

Skodle Skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino.

Poglej Sonce in Skodla

Smejalnik in cvililna zavora

Smejalnik in cvililna zavora je knjiga, ki jo je napisal Slavko Pregl, ilustriral pa Kostja Gatnik.

Poglej Sonce in Smejalnik in cvililna zavora

Sočasno vrtenje

kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.

Poglej Sonce in Sočasno vrtenje

Sol (razločitev)

Sol je lahko.

Poglej Sonce in Sol (razločitev)

Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Poglej Sonce in Solarna konstanta

Sončev čas

nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.

Poglej Sonce in Sončev čas

Sončev dan

Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.

Poglej Sonce in Sončev dan

Sončev dvojček

Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.

Poglej Sonce in Sončev dvojček

Sončev mrk

Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.

Poglej Sonce in Sončev mrk

Sončev mrk 11. avgusta 1999

11.

Poglej Sonce in Sončev mrk 11. avgusta 1999

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Poglej Sonce in Sončev obrat

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Poglej Sonce in Sončev polmer

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Poglej Sonce in Sončev veter

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Poglej Sonce in Sončeva masa

Sončeva pega

plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.

Poglej Sonce in Sončeva pega

Sončna celica

Sončna celica Sončna celica (tudi fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko.

Poglej Sonce in Sončna celica

Sončna energija

Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.

Poglej Sonce in Sončna energija

Sončnica (galaksija)

Sončnica, poznana tudi kot Messier 63, M63 ali NGC 5055, je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.

Poglej Sonce in Sončnica (galaksija)

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Poglej Sonce in Spektralna razvrstitev zvezd

Spektralni razred

Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.

Poglej Sonce in Spektralni razred

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.

Poglej Sonce in Spodnji in zgornji planeti

Sporos

Sporos, starogrški matematik in astronom, * okoli 240, verjetno Nikeja, † okoli 300.

Poglej Sonce in Sporos

Spremenljivka (zvezda)

Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.

Poglej Sonce in Spremenljivka (zvezda)

Staroegipčanska mitologija

Raja Staroegipčanska mitologija je zbirka mitov iz Starega Egipta, ki opisujejo dejanja egipčanskih bogov kot sredstvo za razumevanje sveta okoli sebe.

Poglej Sonce in Staroegipčanska mitologija

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Sonce in Stefan-Boltzmannov zakon

Stonehenge

Stonehenge od daleč Stonehenge je kamniti velikan iz neolitika in bronaste dobe v Angliji. S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna. Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov.

Poglej Sonce in Stonehenge

Stratus

Stratusi (st) so nizki oblaki.

Poglej Sonce in Stratus

Struktura Zemlje

Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.

Poglej Sonce in Struktura Zemlje

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Sonce in Subrahmanyan Chandrasekhar

Superman

Superman je izmišljena oseba, nezemeljski superheroj z nadnaravnimi sposobnostmi, a človeško postavo, ki nastopa v stripih ameriške založbe DC Comics.

Poglej Sonce in Superman

Supermasivna črna luknja

Sonca je rezultat večletnega raziskovanja mednarodnega konzorcija Event Horizon Telescope (EHT). Črno luknjo so dlje časa fotografirali teleskopi z različnih opazovalnic na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno prvo fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Sonce in Supermasivna črna luknja

Surfinija

Surfinija Surfinija je roža z raznobarvnimi cvetovi, večinoma vzgajana kot enoletnica.

Poglej Sonce in Surfinija

Surja

Surja Surja (/ˈsuːrjə/; sanskrt सूर्य) je sonceDalal, p. 399 kot tudi sončno božanstvo v hinduizmu.

Poglej Sonce in Surja

Susanovo

Upodobitev Susanova Susanovo (japonsko 須佐之男命, Susanoo-no-mikoto; tudi Susano-o, Susa-no-o in Susanowo) je v japonski mitologiji bog morja in nevihte.

Poglej Sonce in Susanovo

Svetla modra spremenljivka

Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.

Poglej Sonce in Svetla modra spremenljivka

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Sonce in Svetloba

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Sonce in Svetlobno leto

Tabit ibn Kora

Strani iz Tabitovega prevoda Apolonijevega dela ''O stožnicah'' Tabit ibn Kora abu' l'Hasan ibn Marvan al-Sabi al'Harani, arabski astronom in matematik, * 826, Haran (antično Carrhae), Mezopotamija (sedaj Turčija), † 18. februar 901, Bagdad, (sedaj Irak).

Poglej Sonce in Tabit ibn Kora

Tales

Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.

Poglej Sonce in Tales

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Sonce in Težnost

Tengvar

Splošne deklaracije človekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.

Poglej Sonce in Tengvar

Termika

Diagram termičnega stebra Termika pomeni steber dvigajočega se zraka; pri tem pojavu gre v bistvu za konvekcijo.

Poglej Sonce in Termika

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Poglej Sonce in Tesla (enota)

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Sonce in Timoharis

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Poglej Sonce in Titanija (luna)

Titikaka

Jezero Titikaka, v ospredju ''balsa de totora'' Otok iz trsja Jezero Titikaka je jezero na perujsko-bolivijski visoki planoti (Altiplano) v Andih.

Poglej Sonce in Titikaka

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Poglej Sonce in Točka

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Sonce in Točkasto telo

Toplogredni plin

Toplogredni plini so plini, ki v Zemljini skorji delujejo kot zaščita.

Poglej Sonce in Toplogredni plin

Tržaški zaliv

Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

Poglej Sonce in Tržaški zaliv

Trikotnik (ozvezdje)

Trikotnik je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Trikotnik (ozvezdje)

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Poglej Sonce in Triton (luna)

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Poglej Sonce in Trojanski asteroid

Trojanski satelit

sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.

Poglej Sonce in Trojanski satelit

Tropski pas

Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.

Poglej Sonce in Tropski pas

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Poglej Sonce in Tropsko leto

Tycho Brahe

Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.

Poglej Sonce in Tycho Brahe

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Sonce in Ubežna hitrost

Udornica

Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.

Poglej Sonce in Udornica

UGC 4305

UGC 4305 (tudi Holmberg II) je pritlikava galaksija v ozvezdju Velikega medveda.

Poglej Sonce in UGC 4305

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Sonce in Ultravijolično valovanje

Univerzalni čas

Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.

Poglej Sonce in Univerzalni čas

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej Sonce in Ura

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Sonce in Uran (planet)

Uranovi naravni sateliti

Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.

Poglej Sonce in Uranovi naravni sateliti

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Poglej Sonce in Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Valovno čelo

ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.

Poglej Sonce in Valovno čelo

Varuna

Vanura To je članek o bogu Varuni.

Poglej Sonce in Varuna

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Sonce in Vektor (matematika)

Veliki Magellanov oblak

Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.

Poglej Sonce in Veliki Magellanov oblak

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Sonce in Venera

Venera (razločitev)

Venera je lahko.

Poglej Sonce in Venera (razločitev)

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Sonce in Vesolje

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Sonce in Vesoljski teleskop Hubble

Vestalke

Vestalka, slika rimskega kipa Vestalke so bile svečenice rimske boginje Veste.

Poglej Sonce in Vestalke

Vetrna turbina

Vetrna turbina v Kijevu Vetrna turbina je vrteč se energijski stroj, ki pretvarja kinetično energijo vetra v druge oblike mehanske energije.

Poglej Sonce in Vetrna turbina

Victor Clube

Victor Clube, angleški astronom in astrofizik, * 22. oktober 1934, London, Anglija.

Poglej Sonce in Victor Clube

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Poglej Sonce in Vidni spekter

Virakoča

Upodobitev Virakoče Virakoča (kečuansko Wiraqucha; špansko Viracocha ali Huiracocha, tudi Kon Tiki Virakoča ali Qun Tiksi Wiraqucha) je bil čaščen kot stvarnik sveta pri vseh starih ljudstvih v Andih.

Poglej Sonce in Virakoča

Vitamin D

Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.

Poglej Sonce in Vitamin D

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Sonce in Voda

Volar (ozvezdje)

Volar je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Poglej Sonce in Volar (ozvezdje)

Vostok 5

Vostok 5 (Vzhod 5) je bil del sovjetskega vesoljskega programa Vostok.

Poglej Sonce in Vostok 5

Vrtilna doba

Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.

Poglej Sonce in Vrtilna doba

Vulkanski asteroid

Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).

Poglej Sonce in Vulkanski asteroid

Vulkanski pepel

Vulkanski pepel Vulkanski pepel je fin prah s premerom zrnc manjšim od 2 mm, ki pade na zemljo po izbruhu ognjenika.

Poglej Sonce in Vulkanski pepel

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Poglej Sonce in Vzhod

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Poglej Sonce in Vzvratno gibanje

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Poglej Sonce in Walter Baade

Walter Sydney Adams

Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Sonce in Walter Sydney Adams

Warren de la Rue

Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.

Poglej Sonce in Warren de la Rue

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Poglej Sonce in Wienov zakon

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Poglej Sonce in Wilhelm von Biela

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Poglej Sonce in Willem de Sitter

William Henry Pickering

William Henry Pickering, ameriški astronom, * 15. februar 1858, Boston, Massachusetts, ZDA, † 17. januar 1938, Mandeville, Jamajka.

Poglej Sonce in William Henry Pickering

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Poglej Sonce in William Herschel

William Simms mlajši

William Simms mlajši, angleški izdelovalec inštrumentov, * 22. junij 1817, London, Anglija, † 2. januar 1907, Shanklin, otok Wight.

Poglej Sonce in William Simms mlajši

Wolf 359

Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.

Poglej Sonce in Wolf 359

Zaratustrstvo

Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).

Poglej Sonce in Zaratustrstvo

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Poglej Sonce in Zemeljsko površje

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Sonce in Zemlja

Zemljin polmer

Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.

Poglej Sonce in Zemljin polmer

Zenitne padavine

Zenitne padavine, tudi zenitno deževje so padavine v tropskem pasu ekvatorialnega podnebja, ki nastajajo med tem, ko je Sonce v nadglavišču (zenitu).

Poglej Sonce in Zenitne padavine

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Sonce in Zgodovina Armenije

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Sonce in Zgodovina geografije

Zgodovina Makedoncev

Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne Makedonske regije.

Poglej Sonce in Zgodovina Makedoncev

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Poglej Sonce in Zodiak

Zodiakalna svetloba

Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.

Poglej Sonce in Zodiakalna svetloba

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Sonce in Zrcalo

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Poglej Sonce in Zunajosončni planet

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Sonce in Zvezda

Zvezda orjakinja

Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).

Poglej Sonce in Zvezda orjakinja

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Poglej Sonce in Zvezda pritlikavka

(26375) 1999 DE9

(26375) 1999 DE9 ali (26375) 1999 DE9 je čezneptunski asteroid, ki je v resonanci 2: 5 z Neptunom.

Poglej Sonce in (26375) 1999 DE9

(84922) 2003 VS2

(84922) 2003 VS2 ali (84922) 2002 VS2 je čezneptunski asteroid v resonanci 2: 3 z Neptunom.

Poglej Sonce in (84922) 2003 VS2

1 E11 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 1011 metrov (100 Gm ali 100 milijonov kilometrov ali 0,7 astronomske enote) naprej.

Poglej Sonce in 1 E11 m

1 E15 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).

Poglej Sonce in 1 E15 s

1 E9 m

Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin od 109 metrov (milijon km) naprej.

Poglej Sonce in 1 E9 m

100 Hekata

100 Hekata (mednarodno ime 100 Hekate, starogrško: Hekáte) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 100 Hekata

101 Helena

101 Helena (mednarodno ime je tudi 101 Helena, starogrško: Heléne) je velik in temen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 101 Helena

102 Mirjam

102 Mirjam (mednarodno ime 102 Miriam) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 102 Mirjam

103 Hera

103 Hera (mednarodno ime je tudi 103 Hera, starogrško: Hera) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 103 Hera

104 Klimena

104 Klimena (mednarodno ime 104 Klymene, starogrško: Kliméne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 104 Klimena

105 Artemida

105 Artemida (mednarodno ime 105 Artemis, starogrško: Ártemis) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 105 Artemida

106 Diona

106 Diona (mednarodno ime je 106 Dione, starogrško: Dióne) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 106 Diona

107 Kamila

107 Kamila (mednarodno ime 107 Camilla) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 107 Kamila

108 Hekuba

108 Hekuba (mednarodno ime 108 Hecuba) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 108 Hekuba

109 Felicita

109 Felicita (mednarodno ime 109 Felicitas) je velik in temen asteroid tipa GC (kombinacija G in C po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 109 Felicita

11. februar

11.

Poglej Sonce in 11. februar

11. maj

11.

Poglej Sonce in 11. maj

111 Ata

111 Ata (mednarodno ime je 111 Ate, starogrško: Até) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 111 Ata

112 Ifigenija

112 Ifigenija (mednarodno ime je 112 Iphigenia, starogrško: Ifigéneia) je velik in izredno temen asteroid tipa DCX (kombinacija D, C in X po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 112 Ifigenija

113 Amalteja

113 Amalteja (mednarodno ime 113 Amalthea, starogrško: Amálteia) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 113 Amalteja

114 Kasandra

114 Kasandraa (mednarodno ime 114 Kassandra, starogrško: Kassándra - tista, ki omreži moške) je velik in temen asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 114 Kasandra

115 Tira

115 Tira (mednarodno ime 115 Thyra) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 115 Tira

116 Sirona

116 Sirona (mednarodno ime je tudi 116 Sirona) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 116 Sirona

117 Lomija

117 Lomija (mednarodno ime 117 Lomia) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 117 Lomija

118 Peita

118 Peita (mednarodno ime 118 Peitho, starogrško: Peitó) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 118 Peita

119 Alteja

119 Alteja (mednarodno ime 119 Althaea, starogrško: Altaía) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 119 Alteja

120 Lahezis

120 Lahezis (mednarodno ime 120 Lachesis, starogrško: Láhesis) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 120 Lahezis

122 Gerda

122 Gerda (mednarodno ime je tudi 122 Gerda) je precej velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 122 Gerda

123 Brunhilda

123 Brunhilda (mednarodno ime 123 Brunhild) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 123 Brunhilda

124 Alkesta

124 Alkesta (mednarodno ime 124 Alkeste, starogrško: Álkestis) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 124 Alkesta

125 Liberatriks

125 Liberatriks (mednarodno ime je 125 Liberatrix) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 125 Liberatriks

126 Veleda

126 Veleda (mednarodno ime 126 Velleda) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 126 Veleda

127 Johana

127 Johana (mednarodno ime 127 Johanna) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 127 Johana

128 Nemeza

128 Nemeza (mednarodno ime 128 Nemesis,: Némesis) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 128 Nemeza

129 Antigona

129 Antigona (mednarodno ime 129 Antigone,: Antigóne) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 129 Antigona

13 Egerija

13 Egerija (mednarodno ime 13 Egeria, latinsko Ægeria) je velik asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 13 Egerija

130 Elektra

130 Elektra (mednarodno ime je tudi 130 Elektra, starogrško: Eléktra) je velik asteroid tipa G v zunanjem delu asteroidnega pasu.

Poglej Sonce in 130 Elektra

131 Vala

131 Vala (mednarodno ime je tudi 131 Vala) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 131 Vala

132 Etra

132 Etra (mednarodno ime 132 Aethra) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 132 Etra

133 Kirena

133 Kirena (mednarodno ime 133 Cyrene) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 133 Kirena

1362 Griqua

1362 Griqua je asteroid asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sonce in 1362 Griqua

14 Irena

14 Irena (mednarodno ime 14 Irene, starogrško: Eiréne) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 14 Irena

1429 Pemba

1429 Pemba je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 1429 Pemba

143 Adrija

143 Adrija (mednarodno ime 143 Adria) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 143 Adrija

14966 Jurijvega

14966 Jurijvega je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 14966 Jurijvega

15071 Hallerstein

15071 Hallerstein je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 15071 Hallerstein

1550 Tito

1550 Tito (mednarodno ime je tudi 1550 Tito) je asteroid tipa S (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 1550 Tito

16 Psiha

16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 16 Psiha

1644 Rafita

1644 Rafita (mednarodno ime 1644 Rafita) je majhen asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 1644 Rafita

17 Tetija

17 Tetija (mednarodno ime 17 Thetis, starogrško: Tétis) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 17 Tetija

18 Melpomena

18 Melpomena (mednarodno ime 18 Melpomene, starogrško: Melpoméne) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 18 Melpomena

181 Euharis

181 Euharis (mednarodno ime 181 Eucharis) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 181 Euharis

18845 Cichocki

18845 Cichocki je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 18845 Cichocki

19 Fortuna

19 Fortuna (latinsko Fortūna) je izredno velik asteroid tipa G, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 19 Fortuna

190 Ismena

190 Ismena (mednarodno ime 190 Ismene) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu. Pripada družini asteroidov Hilda.

Poglej Sonce in 190 Ismena

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Sonce in 1910

1951 Lick

1951 Lick (mednarodno ime je tudi 1951 Lick) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 1951 Lick

19612 Noordung

19612 Noordung je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 19612 Noordung

19618 Maša

19618 Maša je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 19618 Maša

19633 Rusjan

19633 Rusjan je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 19633 Rusjan

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Sonce in 1972

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Sonce in 1999

2. januar

2.

Poglej Sonce in 2. januar

2001: Vesoljska odiseja (film)

2001: Odiseja v Vesolju (izvirno) je znanstvenofantastični film režiserja in producenta Stanleyja Kubricka iz leta 1968, posnet po istoimenskem romanu Arthurja Charlesa Clarkea 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey).

Poglej Sonce in 2001: Vesoljska odiseja (film)

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Sonce in 2004

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Poglej Sonce in 2006

2006 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2006.

Poglej Sonce in 2006 v znanosti

2010 (Zvezdna vrata SG-1)

Chain Reaction je epizoda nanizanke Zvezdna vrata SG-1.

Poglej Sonce in 2010 (Zvezdna vrata SG-1)

2011

2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Sonce in 2011

2063 Bakhus

2063 Bakhus (mednarodno ime je 2063 Bacchus) je asteroid tipa Q v glavnem asteroidnem pasu. Pripada apolonskim asteroidom.

Poglej Sonce in 2063 Bakhus

21 Lutecija

21 Lutecija (mednarodno ime 21 Lutetia, latinsko Lutētia) je izredno velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 21 Lutecija

216 Kleopatra

216 Kleopatra (mednarodno ime je tudi 216 Kleopatra) asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 216 Kleopatra

22. februar

22.

Poglej Sonce in 22. februar

220 Štefanija

220 Štefanija (mednarodno ime 220 Stephania) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 220 Štefanija

243 Ida

243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 243 Ida

2442 Korbet

2442 Korbet (mednarodno ime je 2442 Corbett) je asteroid tipa V v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 2442 Korbet

253 Matilda

253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 253 Matilda

2566 Kirgizija

2566 Kirgizija (mednarodno ime je 2566 Kirghizia) je asteroid tipa V v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 2566 Kirgizija

260 Huberta

260 Huberta (mednarodno ime je tudi 260 Huberta) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 260 Huberta

276 Adelheida

276 Adelheida (mednarodno ime je tudi 276 Adelheid) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 276 Adelheida

2867 Šteins

2867 Šteins (mednarodno ime je tudi 1969VC) asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 2867 Šteins

289 Neneta

289 Neneta (mednarodno ime 289 Nenetta) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 289 Neneta

31 Evfrozina

31 Evfrozina (mednarodno ime 31 Euphrosyne, starogrško: Eufrosíne) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 31 Evfrozina

32 Pomona

32 Pomona (latinsko Pōmōna) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 32 Pomona

324 Bamberga

324 Bamberga (mednarodno ime je tudi 324 Bamberga) eden izmed največjih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 324 Bamberga

33 Polihimnija

33 Polihimnija (mednarodno ime 33 Polyhymnia, starogrško: Polihímnia, Polímnia)) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 33 Polihimnija

334

334 (CCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Sonce in 334

34 Kirka

34 Kirka (mednarodno ime 34 Circe, starogrško: Kírke) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 34 Kirka

35 Levkoteja

35 Levkoteja (mednarodno ime 35 Leukothea, starogrško: Leukotéa) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 35 Levkoteja

36 Atalanta

36 Atalanta (mednarodno ime 36 Atalante, starogrško: Atalánte) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 36 Atalanta

3628 Božnemcova

3628 Božnemcova (mednarodno ime 3628 Božněmcová) je asteroid tipa O (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 3628 Božnemcova

37 Fides

37 Fides (mednarodno ime je tudi 37 Fides) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 37 Fides

38 Leda

38 Leda (mednarodno ime je tudi 38 Leda, starogrško: Léda) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 38 Leda

38628 Huja

38628 Huja (mednarodno ime Huya) je čezneptunski asteroid v resonanci 2: 3 z Neptunom.

Poglej Sonce in 38628 Huja

387 Akvitanija

387 Akvitanija (mednarodno ime je 387 Aquitania) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 387 Akvitanija

39 Leticija

39 Leticija (mednarodno ime 39 Laetitia) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 39 Leticija

3908 Niks

3908 Niks (mednarodno ime je 3908 Nix) je asteroid tipa V (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 3908 Niks

4. december

4.

Poglej Sonce in 4. december

40 Harmonija

40 Harmonija (mednarodno ime 40 Harmonia, starogrško: Armonía) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 40 Harmonija

402 Kloeja

402 Kloeja (mednarodno ime 402 Chloë) je asteroid tipa S (po Tholenu) oziroma tipa K (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 402 Kloeja

41 Dafna

41 Dafna (mednarodno ime 41 Daphne, starogrško: Dáfne) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 41 Dafna

410 Klorida

410 Klorida (mednarodno ime 410 Chloris,: Kloris) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 410 Klorida

417 Suevija

417 Suevija (mednarodno ime 417 Suevia) je asteroid tipa X (po Tholenu) oziroma skupine Xk (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 417 Suevija

42 Isis

42 Isis (mednarodno ime je tudi 42 Isis, starogrško: Ísis) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 42 Isis

420 Bertolda

420 Bertolda (mednarodno ime 420 Bertholda) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 420 Bertolda

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

Poglej Sonce in 433 Eros

434 Madžarska

434 Madžarska (mednarodno ime 434 Hungaria) je precej majhen asteroid tipa E v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sonce in 434 Madžarska

446 Eternitas

446 Eternitas (mednarodno ime 446 Aeternitas) je asteroid tipa A v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 446 Eternitas

45 Evgenija

45 Evgenija (mednarodno ime 45 Eugenia) je velik asteroid tipa F v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 45 Evgenija

46 Hestija

46 Hestija (mednarodno ime 46 Hestia, starogrško: Estía) je velik asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 46 Hestija

47 Aglaja

47 Aglaja (mednarodno ime je tudi 47 Aglaja, starogrško: Aglaía) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 47 Aglaja

48 Doris

48 Doris (mednarodno ime je tudi 48 Doris, starogrško: Dorís) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 48 Doris

49 Pales

49 Pales (mednarodno ime je tudi 49 Pales) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 49 Pales

490 Veritas

490 Veritas (mednarodno ime je tudi 490 Veritas) je majhen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 490 Veritas

50 Virginija

50 Virginija (mednarodno ime 50 Virginia) je velik in temen asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 50 Virginija

51 Nemausa

51 Nemausa (mednarodno ime je tudi 51 Nemausa) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 51 Nemausa

52 Evropa

52 Evropa (mednarodno ime 52 Europa, starogrško: Európe) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 52 Evropa

5222 Joffe

5222 Joffe (mednarodno ime 5222 Ioffe) je asteroid tipa B v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 5222 Joffe

53 Kalipso

53 Kalipso (mednarodno ime 53 Kalypso, starogrško: Kalipsó) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 53 Kalipso

532 Herkulina

523 Herkulina (mednarodno ime 532 Herculina) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 532 Herkulina

54 Aleksandra

54 Aleksandra (mednarodno ime 54 Alexandra) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 54 Aleksandra

55 Pandora

55 Pandóra (mednarodno ime je tudi 55 Pandora, starogrško: Pandóra) je velik in zelo svetel asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 55 Pandora

56 Meleta

56 Meleta (mednarodno ime 56 Melete, starogrško: Meléte) je velik in temen asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 56 Meleta

569 Misa

569 Misa (mednarodno ime je tudi 569 Misa) je majhen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 569 Misa

57 Mnemosina

57 Mnemosína (mednarodno ime 57 Mnemosine, starogrško: Mnemosíne) je velik asteroid tipa S, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 57 Mnemosina

59 Elpis

59 Elpis (mednarodno ime je tudi 59 Elpis, starogrško: Elpís) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 59 Elpis

60 Eho

60 Eho (mednarodno ime 60 Echo, starogrško: Ehó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 60 Eho

61 Danaja

61 Danaa (mednarodno ime 61 Danaë, starogrško: Danáe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 61 Danaja

62 Erata

62 Erato (mednarodno ime 62 Erato, starogrško: Erató) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 62 Erata

63 Avsonija

63 Avsonija (mednarodno ime 63 Ausonia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 63 Avsonija

64 Angelina

64 Angelina (mednarodno ime je tudi 64 Angelina) je srednje velik asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 64 Angelina

65 Sibela

65 Sibela (mednarodno ime 65 Cybele, starogrško: Kibéle) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 65 Sibela

66 Maja

66 Maja (mednarodno ime 66 Maja) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 66 Maja

66667 Kambič

66667 Kambič je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 66667 Kambič

67 Azija

67 Azija (mednarodno ime 67 Asia) je svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 67 Azija

68 Leto

68 Leto (mednarodno ime 68 Leto, starogrško: Letó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 68 Leto

69 Hesperija

69 Hesperija (mednarodno ime 69 Hesperia, starogrško: Esperídes) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 69 Hesperija

7 Iris

7 Iris (starogrško: Íris) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 7 Iris

70 Panopeja

70 Panopeja (mednarodno ime 70 Panopaea) je velik asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 70 Panopeja

71 Nioba

71 Niobe (mednarodno ime 71 Niobe, starogrško: Nióbe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 71 Nioba

72 Feronija

72 Feronija (mednarodno ime 72 Feronia) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 72 Feronija

73 Klitija

73 Klitija (mednarodno ime 73 Klytia) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 73 Klitija

74 Galateja

74 Galateja (mednarodno ime 74 Galatea, starogrško: Galáteja) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 74 Galateja

75 Evridika

75 Evridika (mednarodno ime 75 Eurydike, starogrško: Euridíke) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 75 Evridika

76 Freja

76 Freja (mednarodno ime 76 Freia) je asteroid tipa P v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 76 Freja

77 Friga

77 Friga (mednarodno ime 77 Frigga) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 77 Friga

78 Diana

78 Diana (mednarodno ime je tudi 78 Diana) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 78 Diana

789 Lena

789 Lena (mednarodno ime je tudi 789 Lena) je asteroid tipa X (po SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 789 Lena

79 Evrinoma

79 Evrinoma (mednarodno ime 79 Eurynome) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 79 Evrinoma

8. junij

8.

Poglej Sonce in 8. junij

80 Sapfo

80 Sapfo (mednarodno ime 80 Sappho, atiška grščina: Sapfó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 80 Sapfo

808 Merksija

808 Merksija (mednarodno ime 808 Merxia) je majhen asteroid tipa Sq (po razvrščanju SMASS) v glavnem asteroidnem pasu. Pripada družini asteroidov Merksija. Po njem je družina tudi dobila ime.

Poglej Sonce in 808 Merksija

809 Lundija

809 Lundija (mednarodno ime 809 Lundia) je majhen dvojni asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 809 Lundija

81 Terpsihora

81 Terpsihora (mednarodno ime 81 Terpsichore, starogrško: Terpsihóre) je velik in zelo temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 81 Terpsihora

82 Alkmena

82 Alkmena (mednarodno ime 82 Alkmene, starogrško: Alkméne) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 82 Alkmena

83 Beatriče

83 Beatriče (mednarodno ime 83 Beatrix) je velik asteroid tipa X v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sonce in 83 Beatriče

8373 Stephengould

8373 Stephengould (mednarodno ime je tudi 8373 Stephengould) je asteroid v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sonce in 8373 Stephengould

84 Klio

84 Klio (mednarodno ime je tudi 84 Klio, starogrško: Kleió) je velik in temen asteroid tipa G v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 84 Klio

845 Naëma

845 Naëma (mednarodno ime je tudi 845 Naëma) je majhen asteroid tipa C (po razvrščanju SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 845 Naëma

85 Io

85 Io (mednarodno ime je tudi 85 Io, starogrško: Ió) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 85 Io

86 Semela

86 Semela (mednarodno ime 86 Semele, starogrško: Seméle) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 86 Semela

87 Silvija

87 Silvija (mednarodno ime 87 Sylvia) je velik trojni asteroid tipa X v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 87 Silvija

88 Tisba

86 Tisba (mednarodno ime 88 Thisbe) je velik asteroid tipa B v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 88 Tisba

887 Alinda

887 Alinda (mednarodno ime je tudi 887 Alinda) je precej majhen asteroid tipa S v asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 887 Alinda

89 Julija

87 Julija (mednarodno ime 89 Julia) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 89 Julija

90 Antiopa

90 Antiopa (mednarodno ime 90 Antiope, starogrško: Antiópe) je asteroid, ki ga je 1. oktobra 1866 odkril nemški astronom Karl Theodor Robert Luther (1822 – 1900).

Poglej Sonce in 90 Antiopa

91 Egina

91 Egina (mednarodno ime 91 Aegina, starogrško: Aígina) je velik in temen asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 91 Egina

92 Undina

92 Undina (mednarodno ime je tudi 92 Undina, latinsko Undīna) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 92 Undina

937 Betgeja

937 Betgeja (mednarodno ime 937 Bethgea) je asteroid tipa R ali tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 937 Betgeja

94 Avrora

94 Aurora (mednarodno ime je tudi 94 Aurora) je zelo temen in velik asteroid tipa CP (kombinacija C in P po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 94 Avrora

95 Aretusa

95 Aretusa (mednarodno ime 95 Arethusa, starogrško: Arétovsa) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 95 Aretusa

951 Gaspra

951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.

Poglej Sonce in 951 Gaspra

956 Elisa

956 Elisa (mednarodno ime je tudi 956 Elisa) je asteroid tipa V v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 956 Elisa

96 Egla

96 Egla (mednarodno ime 96 Aegle, starogrško: Aígla) je asteroid tipa T v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 96 Egla

9674 Slovenija

9674 Slovenija je asteroid v asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 9674 Slovenija

97 Kloto

97 Klotó (mednarodno ime 97 Klotho, starogrško: Klotó) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 97 Kloto

98 Ianta

98 Ianta (mednarodno ime 98 Ianthe) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 98 Ianta

980 Anakostija

980 Anakostija (mednarodno ime je 980 Anacostia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 980 Anakostija

99 Dika

99 Dika (mednarodno ime 99 Dike, starogrško: Díke) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Sonce in 99 Dika

Prav tako znan kot .

, Astronomska enota, Astronomski simbol, Astronomsko telo, Atom, Aton, Atonski asteroid, Atum, Avrora (mitologija), Žirafa (ozvezdje), Živa, Žrebiček (ozvezdje), Žveplova kislina, Čarobna piščal, Časovna enačba, Časovni kot, Časovni pas, Časovni pregled astronomije, Čhuku, Čokolada, Črna luknja, Črna pritlikavka, Østfold, Baal, Barnardova zvezda, Barvni indeks, Bastet, Bela luknja, Bela pritlikavka, Berosus, Bertil Lindblad, Bibavica, Blizuzemeljski asteroid, Božanska komedija, Božič, Bober, Bogdan Novak, Bolometer, Boris Petrovič Gerasimovič, Brans-Dickeova teorija, Burin, Camera obscura, Carl Sagan, Celeja, Charles Augustus Young, Charles Greeley Abbot, Christoph Scheiner, Cirkumpolarno nebesno telo, Cirostratus, Cirus, Claude Servais Mathias Pouillet, Cleveland Abbe, Clyde William Tombaugh, Dan, Daniel Kirkwood, David Gill, Dež, December 2006, Desetletje, Dialektika, Dicearh, Dogoni, Domnevni planet, Drakonski mesec, Drakonsko leto, Drakova enačba, Družina Marija, Družina Nisa, Družina Sibela, Družina Temida, Edison Pettit, Edmond Halley, Efemeridni čas, Ekfant, Ekliptika, Elongacija, Emblem, Enakonočje, Energetski vir, Enstatitni hondrit, Eratosten, Erida (pritlikavi planet), Eridan, Eta Gredlja, Eugène Michel Antoniadi, Evdoks, Evktemon, Evropa (mitologija), Faeton (domnevni planet), Fazni kot (astronomija), Filadelfijski poskus, Filolaj, Fizika, Fobos (luna), Fotosfera, Foucaultovo nihalo, Francesco Bianchini, Francis Baily, Francis Graham-Smith, Frank Watson Dyson, Fred Hoyle, Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, Fritz Zwicky, Galaksija, Galaktično leto, Galileo Galilei, Gaussovo leto, Genesis (vesoljska sonda), Geografija, Geografija Združenih držav Amerike, Geoid, George Ellery Hale, George William Hill, Gerard Peter Kuiper, Giacomo Filippo Maraldi, Gibanje Zemlje, Gijasedin al-Kaši, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Giuseppe Piazzi, Godefroy Wendelin, Gondola, Gostota, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Gregor Schoettl, Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil, Halleyjev komet, Hannes Olof Gösta Alfvén, Hans Albrecht Bethe, Harlow Shapley, Harold Delos Babcock, Harold Spencer Jones, Harpokrates, Hego, Helij, Helij (mitologija), Heliocentrični model, Hendrik Christoffel van de Hulst, Heraklit Mračni, Heraklit Pontski, Herbert Friedman, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hertzsprung-Russllov diagram, Hervé-Auguste-Etienne-Albans Faye, Hiket, Hillova krogla, Hiparh, Hitrost svetlobe, Hoagovo telo, Hondrula, Hrčki, Hubblova razvrstitev galaksij, IC 5370, Ikar (mitologija), Immanuel Kant, Impresionizem, Indeks UV, Infrardeče valovanje, Inkvizicija, Insolacija, Inti, Ionizirajoče sevanje, Islamski koledar, Ismael Bullialdus, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Ivan Tomec, Izida, Izsev, Izsrednost tira, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jama (mitologija), James Bradley, James Cook, James Craig Watson, James Edward Keeler, James Hopwood Jeans, Janez Krstnik Schoettl, Jean le Rond d'Alembert, Jedrsko zlivanje, Jeremiah Horrocks, Jesen, Jesenišče, Ji Šing, Jožef Stefan, Johann Elert Bode, Johann Franz Encke, Johann Gottfried Galle, Johann Heinrich Lambert, Johannes Fabricij, John Evan Baldwin, John Harrison, John Michell, John Norris Bahcall, Jonathan Homer Lane, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Joseph Louis François Bertrand, Južni tečaj, Južni tečajnik, Julius Plücker, Julius Robert von Mayer, Jupiter, Kalip, Kamba (mitologija), Karl Rudolph Powalky, Kava, Kefija, Kentaver (ozvezdje), Kentaver (planetoid), Keplerjevi zakoni, Kidinu, Kirkwoodova vrzel, Kivi, Kleomed, Kmvoum, Kožna pega, Koledar, Konjunkcija (astronomija), Konstanta fine strukture, Koper, Korona, Kositer, Kotna velikost, Kozaijev pojav, Kraljica iz Sabe, Kromosfera, Kuiperjev pas, Kumulus, Kuperoza, Kvazar, La bohème, Labarum, Lagrangeeva točka, Lenora, Leonardo da Vinci, Leonhard Euler, Letni časi, Leto, Lira (ozvezdje), Lukoran, Luminiscenca, Luna, Lunin mrk, Maffei 1, Magnetosfera, Makemake, Malarija, Mali lev (ozvezdje), Mali medved (ozvezdje), Mangala, Mangovec, Mariner 2, Mariner 3, Mariner 4, Marino Fonović, Mars, Marsov Trojanec, Marsovi naravni sateliti, Martin Behaim, Matematična geografija, Mavrica, Mawu-Lisa, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Mbomba, Medalja Manevrske strukture narodne zaščite, Mednarodna astronomska zveza, Mehanizem z Antikitere, Mehkužci, Merkur, Messier 32, Messier 94, Meteorit, Meteorski roj, Mezopotamija, Michel Hénon, Miranda (luna), Mitra (bog sonca), Modra, Modra orjakinja, Mojca Pokrajculja, Murgle, Nabonid, Naburimani, Nadglavišče, Nagib vrtilne osi, Naseljivi planet, Navidezni sij, Navigacija, Nebesna krogla, Nebesna mehanika, Nebesni ekvator, Nebesni koordinatni sistem, Nebo, Nemeza, Nepravilni satelit, Neptun, Nevil Maskelyne, Newgrange, Newtonovi zakoni gibanja, NGC 1, NGC 10, NGC 11, NGC 12, NGC 13, NGC 14, NGC 15, NGC 16, NGC 17, NGC 19, NGC 2, NGC 21, NGC 22, NGC 23, NGC 24, NGC 25, NGC 26, NGC 3, NGC 36, NGC 38, NGC 39, NGC 4013, NGC 450, NGC 5, NGC 6, NGC 7, NGC 9, Niccolò Zucchi, Nicolas-Louis de Lacaille, Nicole Oresme, Niels Ryberg Finsen, Nikolaj Kopernik, Nikolaj Kuzanski, Nimbostratus, Norman Robert Pogson, Novo leto, Nutacija, Oblika Zemlje, Obnovljivi viri energije, Obročasta meglica, Observatorij Pulkovo, Odsončje, Ogljik, Okultacija, Ole Christensen Rømer, Omar Hajam, Oortov oblak, Opozicija (astronomija), Optični instrument, Orbitalna perioda, Osiris, Osončje, Otto Struve, Otto Vasiljevič Struve, Ozračje, Parsek, Pasivna hiša, Pastorka in bela žena, Pegaz (ozvezdje), Permsko-triasno izumrtje, Perun, Peter Andreas Hansen, Peter Apian, PGC 1, PGC 10, PGC 12, PGC 13, PGC 14, PGC 15, PGC 16, PGC 2, PGC 3, PGC 4, PGC 6, PGC 7, Philippe van Lansberge, Pierre Charles Le Monnier, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pierre-Simon Laplace, Pitagora, Pitagorejstvo, Piteas, Planet, Planet X, Planetarna diferenciacija, Planetarna meglica, Planetarna meglica M2-9, Planetna faza, Plazma (fizika), Plimska sila, Plinasti orjak, Plošča s Pioneerja 10, Plutino, Pluton, Podnebne spremembe, Podnožišče, Pojav JORP, Polarni sij, Poldne, Poletni čas, Polnoč, Pomladišče, Pomorske navigacijske luči, Poosebljenje, Poredni zajček, Posidonij, Površinska težnost, Praprotno seme, Precesija enakonočij, Prehod Venere, Prestopno leto, Pritlikavi planet, Prostor, Prostor-čas, Prve visoke civilizacije, Ptolemaj, Puščica (ozvezdje), Ra (mitologija), Rakov povratnik, Rastline, Rdeča orjakinja, Rdeči premik, Red velikosti (površina), Red velikosti (temperatura), Rektascenzija, René Descartes, Ribe, Richard van der Riet Woolley, Rimska cesta (galaksija), Ris (ozvezdje), Ročka (meglica), Robert Alexander Watson-Watt, Robert Wilhelm Bunsen, Rocheva meja, Roger Bacon, Romul (luna), Rosa, Rozine, Ruđer Josip Bošković, Ruski pritlikavi hrček, S/2003 J 2, Samarkand, Samuel Pierpont Langley, Sankukai, Santorini, Saroški cikel, Saturn, Saturnovi naravni sateliti, Sekunda, Selevk, Sevalni tlak, Severna krona (ozvezdje), Severni tečajnik, Severska dinastija, Seznam astronomskih vsebin, Seznam najbližjih zvezd, Seznam planetov v osončju, Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov, Seznam teles v Osončju, Seznam teles v Osončju po masi, Seznam teles v Osončju po polmeru, Seznam zvezd, Sferna astronomija, Siderski čas, Siderski dan, Sidersko leto, Simbolika polmeseca, Sinodski mesec, Sirene s Titana, Sirij, Skandij, Skodla, Smejalnik in cvililna zavora, Sočasno vrtenje, Sol (razločitev), Solarna konstanta, Sončev čas, Sončev dan, Sončev dvojček, Sončev mrk, Sončev mrk 11. avgusta 1999, Sončev obrat, Sončev polmer, Sončev veter, Sončeva masa, Sončeva pega, Sončna celica, Sončna energija, Sončnica (galaksija), Spektralna razvrstitev zvezd, Spektralni razred, Spodnji in zgornji planeti, Sporos, Spremenljivka (zvezda), Staroegipčanska mitologija, Stefan-Boltzmannov zakon, Stonehenge, Stratus, Struktura Zemlje, Subrahmanyan Chandrasekhar, Superman, Supermasivna črna luknja, Surfinija, Surja, Susanovo, Svetla modra spremenljivka, Svetloba, Svetlobno leto, Tabit ibn Kora, Tales, Težnost, Tengvar, Termika, Tesla (enota), Timoharis, Titanija (luna), Titikaka, Točka, Točkasto telo, Toplogredni plin, Tržaški zaliv, Trikotnik (ozvezdje), Triton (luna), Trojanski asteroid, Trojanski satelit, Tropski pas, Tropsko leto, Tycho Brahe, Ubežna hitrost, Udornica, UGC 4305, Ultravijolično valovanje, Univerzalni čas, Ura, Uran (planet), Uranovi naravni sateliti, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Valovno čelo, Varuna, Vektor (matematika), Veliki Magellanov oblak, Venera, Venera (razločitev), Vesolje, Vesoljski teleskop Hubble, Vestalke, Vetrna turbina, Victor Clube, Vidni spekter, Virakoča, Vitamin D, Voda, Volar (ozvezdje), Vostok 5, Vrtilna doba, Vulkanski asteroid, Vulkanski pepel, Vzhod, Vzvratno gibanje, Walter Baade, Walter Sydney Adams, Warren de la Rue, Wienov zakon, Wilhelm von Biela, Willem de Sitter, William Henry Pickering, William Herschel, William Simms mlajši, Wolf 359, Zaratustrstvo, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin polmer, Zenitne padavine, Zgodovina Armenije, Zgodovina geografije, Zgodovina Makedoncev, Zodiak, Zodiakalna svetloba, Zrcalo, Zunajosončni planet, Zvezda, Zvezda orjakinja, Zvezda pritlikavka, (26375) 1999 DE9, (84922) 2003 VS2, 1 E11 m, 1 E15 s, 1 E9 m, 100 Hekata, 101 Helena, 102 Mirjam, 103 Hera, 104 Klimena, 105 Artemida, 106 Diona, 107 Kamila, 108 Hekuba, 109 Felicita, 11. februar, 11. maj, 111 Ata, 112 Ifigenija, 113 Amalteja, 114 Kasandra, 115 Tira, 116 Sirona, 117 Lomija, 118 Peita, 119 Alteja, 120 Lahezis, 122 Gerda, 123 Brunhilda, 124 Alkesta, 125 Liberatriks, 126 Veleda, 127 Johana, 128 Nemeza, 129 Antigona, 13 Egerija, 130 Elektra, 131 Vala, 132 Etra, 133 Kirena, 1362 Griqua, 14 Irena, 1429 Pemba, 143 Adrija, 14966 Jurijvega, 15071 Hallerstein, 1550 Tito, 16 Psiha, 1644 Rafita, 17 Tetija, 18 Melpomena, 181 Euharis, 18845 Cichocki, 19 Fortuna, 190 Ismena, 1910, 1951 Lick, 19612 Noordung, 19618 Maša, 19633 Rusjan, 1972, 1999, 2. januar, 2001: Vesoljska odiseja (film), 2004, 2006, 2006 v znanosti, 2010 (Zvezdna vrata SG-1), 2011, 2063 Bakhus, 21 Lutecija, 216 Kleopatra, 22. februar, 220 Štefanija, 243 Ida, 2442 Korbet, 253 Matilda, 2566 Kirgizija, 260 Huberta, 276 Adelheida, 2867 Šteins, 289 Neneta, 31 Evfrozina, 32 Pomona, 324 Bamberga, 33 Polihimnija, 334, 34 Kirka, 35 Levkoteja, 36 Atalanta, 3628 Božnemcova, 37 Fides, 38 Leda, 38628 Huja, 387 Akvitanija, 39 Leticija, 3908 Niks, 4. december, 40 Harmonija, 402 Kloeja, 41 Dafna, 410 Klorida, 417 Suevija, 42 Isis, 420 Bertolda, 433 Eros, 434 Madžarska, 446 Eternitas, 45 Evgenija, 46 Hestija, 47 Aglaja, 48 Doris, 49 Pales, 490 Veritas, 50 Virginija, 51 Nemausa, 52 Evropa, 5222 Joffe, 53 Kalipso, 532 Herkulina, 54 Aleksandra, 55 Pandora, 56 Meleta, 569 Misa, 57 Mnemosina, 59 Elpis, 60 Eho, 61 Danaja, 62 Erata, 63 Avsonija, 64 Angelina, 65 Sibela, 66 Maja, 66667 Kambič, 67 Azija, 68 Leto, 69 Hesperija, 7 Iris, 70 Panopeja, 71 Nioba, 72 Feronija, 73 Klitija, 74 Galateja, 75 Evridika, 76 Freja, 77 Friga, 78 Diana, 789 Lena, 79 Evrinoma, 8. junij, 80 Sapfo, 808 Merksija, 809 Lundija, 81 Terpsihora, 82 Alkmena, 83 Beatriče, 8373 Stephengould, 84 Klio, 845 Naëma, 85 Io, 86 Semela, 87 Silvija, 88 Tisba, 887 Alinda, 89 Julija, 90 Antiopa, 91 Egina, 92 Undina, 937 Betgeja, 94 Avrora, 95 Aretusa, 951 Gaspra, 956 Elisa, 96 Egla, 9674 Slovenija, 97 Kloto, 98 Ianta, 980 Anakostija, 99 Dika.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti