Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Vrtenje

Index Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

243 odnosi: Abbejeva prizma, Adriaan van Maanen, Aerodinamika, Akrecijski disk, Almagest, Ambigram, Andreja Gomboc, Arhimedska spirala, Aristarh Apolonovič Belopolski, Armilarna sfera, Arnold Sommerfeld, Aryabhata I., Astrometrija, Atomska ura, Auguste Bravais, Avtomatska stružnica, Žiroskop, Žiroskopska vadbena priprava, Časovni pregled astronomije, Barnardova zvezda, Bézierova krivulja, Bekhend, Bertil Lindblad, Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, Charles Wheatstone, Christen Longberg, Corinne Alison Manogue, Coriolisova sila, Dan, DAT, Džang Heng, Diedrski kot, Doveova prizma, DUT1, Ehrenfestov paradoks, Ekfant, Elektronski magnetni moment, Elementi tira, Emmy Noether, Enakostranični petkotnik, Energija, Enigma (naprava), Enotski vektor, Epicikloida, Etienne-Louis Malus, Eugène Michel Antoniadi, Eulerjevi koti, Evklidski prostor, Faradayev pojav, Filolaj, ..., Foucaultovo nihalo, François Jean Dominique Arago, Francesco Bianchini, Frekvenca, Fridtjof Nansen, Galaktični kvadranti (Zvezdne steze), Galilejeva spirala, Gaspard-Gustave Coriolis, Geodetična precesija, George Lake, Gibalna količina, Gibanje, Gibanje Zemlje, Giovanni Domenico Cassini, Giuseppe Piazzi, Glavni regenti San Marina, Helikopter, Heliocentrični model, Hendrik Christoffel van de Hulst, Heraklit Pontski, Heron, Hidroelektrarna, Hiket, Hiparh, Hiperion (luna), Hitrost svetlobe, Homogene koordinate, Immanuel Kant, Impeler, Inercialni opazovalni sistem, Invarianta (matematika), Izbruh žarkov gama, Jacobus Cornelius Kapteyn, James Nasmyth, James Watt, Jan Hendrik Oort, Jean Bernard Léon Foucault, Jedro (film), Jeremiah Horrocks, Johannes Fabricij, Jurij Vega, Karl Theodor Robert Luther, Katenoid, Kinetična energija, Kocka soma, Kolo, Kolutna zavora, Kombinatorika, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Komutator, Kontrolnik leta, Kot, Kotna hitrost, Kristal, Kristalna napaka, Kronsko steklo, Kubevan, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Ležaj, Letalski motor, Letalstvo, Libracija, Liejeva grupa, Louis Poinsot, Mačje oko (meglica), Machovo načelo, Machovsko načelo, Maclaurinova trisektrisa, Magnetar, Magnetno-optični pojav, Matrika vrtenja, Maxwellov napetostni tenzor, Mehanika, Mera (matematika), Met (borilne veščine), Metoda izčrpavanja, Minimalna ploskev, Moč, Monokolo, Navor, Nepravilni satelit, Neptun, Nevtronska zvezda, Nikola Tesla, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Kopernik, Nonomina, Notacija orbifold, Oceanski tok, Odklonska sila, Optična indikatrisa, Orbitala, Os, Os vrtenja, Osišče, Osončje, Otto Struve, Parabola, Parni stroj, Parnost (fizika), Pascalov polž, Paulijeva matrika, Pentomina, Pieter Zeeman, Pojav Jarkovskega, Pojav JORP, Polarna fronta, Poliomina, Poliplet, Porazdelitev mase, Pot, Povlek prostora, Površinska težnost, Pravilni polieder, Precesija, Precesija enakonočij, Prirezani dodekaeder, Prisekani ikozidodekaeder, Prisekani kubooktaeder, Problem osmih dam, Prostor-čas, Prostostna stopnja (mehanika), Prstni odtis, Psevdoskalar, Ptolemaj, Pulzar, Ramanovo sipanje, RC5, Rocheva meja, Romb, Rombiikozidodekaeder, Rombski dodekaeder, Rotacijska črpalka, Rotacijska ploskev, Rubikova kocka, Schwarzschildov polmer, Selevk, Seth Carlo Chandler mlajši, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam glasbeno-tehničnih izumov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Sfera, Siderski čas, Simetrija, Simetrijska grupa, Specifična toplota, Spin, Spinor, Sploščeni sferoid, Spontani zlom simetrije, Srčnica, Središčni razteg, Strela (računalnik), Težni pospešek, Teon II., Teorija grup, Tetromina, Togi premik, Torricellijeva trobenta, Torus, Translacija, Trisektrisa Pascalovega polža, Triton (luna), Tromina, Tropski ciklon, Ubežna hitrost, Univerzalni koordinirani čas, Ura, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vektor četverec, Velika rdeča pega, Vera Cooper Rubin, Vez π, Vijak, Voigtov pojav, Vrtavka, Vrtilna hitrost, Vrtilna količina, Vrtinčnica, Vztrajnostna sila, Vztrajnostni moment, Vzvod, Walter Baade, Wanklov motor, William Lassell, Zemeljski čas, Zonoeder, Zrcaljenje, Zunajosončni planet, Zvezda, 1 E4 s. Razširi indeks (193 več) »

Abbejeva prizma

Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.

Novo!!: Vrtenje in Abbejeva prizma · Poglej več »

Adriaan van Maanen

Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Vrtenje in Adriaan van Maanen · Poglej več »

Aerodinamika

obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19. stoletju.

Novo!!: Vrtenje in Aerodinamika · Poglej več »

Akrecijski disk

zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.

Novo!!: Vrtenje in Akrecijski disk · Poglej več »

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso. Almagest je najpomembnejši vir podatkov o staroveški grški astronomiji. Pomemben je tudi zato, ker dokumentira delo Hiparha, katerega delo je bilo sicer večinoma izgubljeno. Hiparh je pisal o trigonometriji, vendar, ker se je njegovo delo izgubilo, matematiki rabijo Ptolemajevo knjigo kot vir za Hiparhovo delo in staroveško grško trigonometrijo nasploh. Slovenska imena za knjigo so še: Velika astronomska zgradba,Velika astronomska sintaksa, Matematična zbirka ali Veliki zbornik astronomije. zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva '' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1660 Arabski izvod je izšel leta 827 in se je pozneje latiniziral v Almagest (Almages), ter se tudi ohranil v arabskih rokopisih. Zaradi slovesa so ga v latinščino v 12. stoletju prevedli dvakrat, enkrat na Siciliji in v Španiji. V knjigi je Ptolemaj v sistematični obliki podal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični model, kar je bilo velikega pomena. Ker delo ni vsebovalo ničesar, kar bi nasprotovalo tedanjemu uveljavljenemu svetovnemu nazoru, je ostalo podlaga za vsakršno astronomsko znanje vse do 17. stoletja. Njegov model je temeljil na predpostavki, da se Sonce, planeti in zvezde vrtijo okrog Zemlje kot nepomičnem središču Vesolja. Čeprav je bila zasnovana na napačni predpostavki, se je ta teorija dobro skladala z opazovanji gibanj planetov. Šele s Kopernikovo teorijo iz leta 1500, so njegov model zamenjali s heliocentričnim modelom.

Novo!!: Vrtenje in Almagest · Poglej več »

Ambigram

Animacija ambigrama besede ''ambigram'' »Ambigram / Wikipedia«. 180° rotacijska simetrija. Ambigram besede »Wiki« Ambigram je grafična upodobitev besedila, ki je enaka svoji zrcalni ali pa zavrteni sliki.

Novo!!: Vrtenje in Ambigram · Poglej več »

Andreja Gomboc

Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.

Novo!!: Vrtenje in Andreja Gomboc · Poglej več »

Arhimedska spirala

Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.

Novo!!: Vrtenje in Arhimedska spirala · Poglej več »

Aristarh Apolonovič Belopolski

Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Novo!!: Vrtenje in Aristarh Apolonovič Belopolski · Poglej več »

Armilarna sfera

Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.

Novo!!: Vrtenje in Armilarna sfera · Poglej več »

Arnold Sommerfeld

Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.

Novo!!: Vrtenje in Arnold Sommerfeld · Poglej več »

Aryabhata I.

Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.

Novo!!: Vrtenje in Aryabhata I. · Poglej več »

Astrometrija

Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.

Novo!!: Vrtenje in Astrometrija · Poglej več »

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Novo!!: Vrtenje in Atomska ura · Poglej več »

Auguste Bravais

Auguste Bravais, francoski fizik in mineralog, * 23. avgust 1811, Annonay, Francija, † 30. marec 1863, Le Chesnay, Francija.

Novo!!: Vrtenje in Auguste Bravais · Poglej več »

Avtomatska stružnica

Avtomatska stružnica je stružnica, kjer so vsi gibi, kakor na primer vključevanje glavnega vretena in podajalnih gibanj, sprememba števila vrtljajev glavnega vretena in podajalnih hitrosti, vpenjanje obdelovanca, vključevanje dodatnih naprav in drugo, v celoti avtomatizirani.

Novo!!: Vrtenje in Avtomatska stružnica · Poglej več »

Žiroskop

Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.

Novo!!: Vrtenje in Žiroskop · Poglej več »

Žiroskopska vadbena priprava

Priprava Powerball Neon Green Pro Žiroskopska vadbena priprava je pripomoček za vadbo zapestja kot del fizičnega zdravljenja, ali za pridobivanje moči v rokah in prstih.

Novo!!: Vrtenje in Žiroskopska vadbena priprava · Poglej več »

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Novo!!: Vrtenje in Časovni pregled astronomije · Poglej več »

Barnardova zvezda

Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.

Novo!!: Vrtenje in Barnardova zvezda · Poglej več »

Bézierova krivulja

Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.

Novo!!: Vrtenje in Bézierova krivulja · Poglej več »

Bekhend

Bekhend belgijske tenisačice Justine Henin Bekhend (backhand) je eden od dveh najpogostejših teniških udarcev; drugi je forhend.

Novo!!: Vrtenje in Bekhend · Poglej več »

Bertil Lindblad

Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.

Novo!!: Vrtenje in Bertil Lindblad · Poglej več »

Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov

Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik, * 14. februar 1904, Jekaterinoslav, Ruski imperij (danes Dnipro, Ukrajina), † 27. januar 1994, Moskva, Rusija.

Novo!!: Vrtenje in Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov · Poglej več »

Charles Wheatstone

Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.

Novo!!: Vrtenje in Charles Wheatstone · Poglej več »

Christen Longberg

Christen Longberg (Longomontan), pravo ime Christian Sørensen Severin, danski astronom, astrolog in matematik, * 4. oktober 1562, vas Longberg, Jutlandija, Danska, † 8. oktober 1647, København.

Novo!!: Vrtenje in Christen Longberg · Poglej več »

Corinne Alison Manogue

Corrine Alison Manogue, ameriška fizičarka, * 3. marec 1955, Cincinnati, Ohio, ZDA.

Novo!!: Vrtenje in Corinne Alison Manogue · Poglej več »

Coriolisova sila

'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.

Novo!!: Vrtenje in Coriolisova sila · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Vrtenje in Dan · Poglej več »

DAT

Logo R-DAT (skrajšano DAT) je kratica za Rotating Head Digital Audio Tape (digitalni magnetni trak z rotacijsko snemalno/reprodukcijsko glavo).

Novo!!: Vrtenje in DAT · Poglej več »

Džang Heng

pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.

Novo!!: Vrtenje in Džang Heng · Poglej več »

Diedrski kot

Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome. Diedrski kot, določen s tremi povezovalnimi vektorji (prikazani v rdeči, zeleni modri barvi), ki povezujejo štiri atome. Iz te perspektive je drugi povezovalni vektor (zeleni) zunaj slike. beljakovin Diédrski kót (tudi torzíjski kót) je v geometriji kot med dvema ravninama.

Novo!!: Vrtenje in Diedrski kot · Poglej več »

Doveova prizma

Doveova prizma Doveova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.

Novo!!: Vrtenje in Doveova prizma · Poglej več »

DUT1

prestopne sekunde. DUT1 (tudi DUT) je razlika med univerzalnim časom (UT1), ki je določen z vrtenjem Zemlje in koordiniranim univerzalnim časom (UTC), ki je določen z množico ur.

Novo!!: Vrtenje in DUT1 · Poglej več »

Ehrenfestov paradoks

Ehrenfestov páradoks v fiziki obravnava vrtenje togega obroča v teoriji relativnosti.

Novo!!: Vrtenje in Ehrenfestov paradoks · Poglej več »

Ekfant

Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.

Novo!!: Vrtenje in Ekfant · Poglej več »

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Novo!!: Vrtenje in Elektronski magnetni moment · Poglej več »

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Novo!!: Vrtenje in Elementi tira · Poglej več »

Emmy Noether

Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.

Novo!!: Vrtenje in Emmy Noether · Poglej več »

Enakostranični petkotnik

Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.

Novo!!: Vrtenje in Enakostranični petkotnik · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Vrtenje in Energija · Poglej več »

Enigma (naprava)

Logotip strojev Enigma. Enígma je električna naprava za šifriranje sporočil.

Novo!!: Vrtenje in Enigma (naprava) · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Novo!!: Vrtenje in Enotski vektor · Poglej več »

Epicikloida

Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.

Novo!!: Vrtenje in Epicikloida · Poglej več »

Etienne-Louis Malus

Etienne-Louis Malus, francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.

Novo!!: Vrtenje in Etienne-Louis Malus · Poglej več »

Eugène Michel Antoniadi

Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.

Novo!!: Vrtenje in Eugène Michel Antoniadi · Poglej več »

Eulerjevi koti

Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.

Novo!!: Vrtenje in Eulerjevi koti · Poglej več »

Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

Novo!!: Vrtenje in Evklidski prostor · Poglej več »

Faradayev pojav

Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.

Novo!!: Vrtenje in Faradayev pojav · Poglej več »

Filolaj

Filolaj (Filólaos), starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.

Novo!!: Vrtenje in Filolaj · Poglej več »

Foucaultovo nihalo

Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.

Novo!!: Vrtenje in Foucaultovo nihalo · Poglej več »

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Novo!!: Vrtenje in François Jean Dominique Arago · Poglej več »

Francesco Bianchini

‎ Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.

Novo!!: Vrtenje in Francesco Bianchini · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je v fiziki količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Novo!!: Vrtenje in Frekvenca · Poglej več »

Fridtjof Nansen

Fridtjof Nansen, norveški polarni raziskovalec, znanstvenik in politik, nobelov nagrajenec, * 10. oktober 1861, Oslo, Norveška, † 13. maj 1930, Oslo.

Novo!!: Vrtenje in Fridtjof Nansen · Poglej več »

Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)

V znanstvenofantastični nadaljevanki Zvezdne steze je naša Galaksija razdeljena na štiri kvadránte, ki so naprej razdeljeni v sektorje.

Novo!!: Vrtenje in Galaktični kvadranti (Zvezdne steze) · Poglej več »

Galilejeva spirala

Galilejeva spirala ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo: Enačba Galilejeve spirale se lahko posploši v obliko: Obratno Galilejevo spiralo pa se definira kot: kadar je a.

Novo!!: Vrtenje in Galilejeva spirala · Poglej več »

Gaspard-Gustave Coriolis

Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.

Novo!!: Vrtenje in Gaspard-Gustave Coriolis · Poglej več »

Geodetična precesija

Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.

Novo!!: Vrtenje in Geodetična precesija · Poglej več »

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Novo!!: Vrtenje in George Lake · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Novo!!: Vrtenje in Gibalna količina · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Vrtenje in Gibanje · Poglej več »

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Novo!!: Vrtenje in Gibanje Zemlje · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Novo!!: Vrtenje in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Novo!!: Vrtenje in Giuseppe Piazzi · Poglej več »

Glavni regenti San Marina

Glavna regenta San Marina (tudi: kapitana regenta ali vladajoča kapitana) sta že tradicionalni kolektivni, dvočlanski šef države v San Marinu.

Novo!!: Vrtenje in Glavni regenti San Marina · Poglej več »

Helikopter

Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar ali vertoljet (rusko), je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgona ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor...). Helikopterji so se v manjšem številu pojavili že pred drugo svetovno vojno, čeprav je sama zamisel helikopterja še starejša.

Novo!!: Vrtenje in Helikopter · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Novo!!: Vrtenje in Heliocentrični model · Poglej več »

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Vrtenje in Hendrik Christoffel van de Hulst · Poglej več »

Heraklit Pontski

Heraklit Pontski (tudi Heraklid) (Herakleídes hó Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št. Atene.

Novo!!: Vrtenje in Heraklit Pontski · Poglej več »

Heron

Heron (tudi Hero) (Hero hó Aleksandreŭs), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Novo!!: Vrtenje in Heron · Poglej več »

Hidroelektrarna

Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.

Novo!!: Vrtenje in Hidroelektrarna · Poglej več »

Hiket

Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.

Novo!!: Vrtenje in Hiket · Poglej več »

Hiparh

Hiparh (tudi Hiparhos) (Hípparhos), starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Vrtenje in Hiparh · Poglej več »

Hiperion (luna)

Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.

Novo!!: Vrtenje in Hiperion (luna) · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Vrtenje in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Homogene koordinate

ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.

Novo!!: Vrtenje in Homogene koordinate · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Vrtenje in Immanuel Kant · Poglej več »

Impeler

Impeler je rotirajoča naprava, ki se uporablja za povečanje (ali zmanjšanje v primeru turbin) pritiska in pretoka tekočine.

Novo!!: Vrtenje in Impeler · Poglej več »

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Novo!!: Vrtenje in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »

Invarianta (matematika)

Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.

Novo!!: Vrtenje in Invarianta (matematika) · Poglej več »

Izbruh žarkov gama

žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.

Novo!!: Vrtenje in Izbruh žarkov gama · Poglej več »

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Vrtenje in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »

James Nasmyth

James Hall Nasmyth (tudi Nasmith), škotski inženir in ljubiteljski astronom, * 19. avgust 1808, Edinburgh, Škotska, † 7. maj 1890, London, Anglija.

Novo!!: Vrtenje in James Nasmyth · Poglej več »

James Watt

James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.

Novo!!: Vrtenje in James Watt · Poglej več »

Jan Hendrik Oort

Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Vrtenje in Jan Hendrik Oort · Poglej več »

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Novo!!: Vrtenje in Jean Bernard Léon Foucault · Poglej več »

Jedro (film)

Jedro (izvirno) je ameriški znanstvenofantastični film iz leta 2003.

Novo!!: Vrtenje in Jedro (film) · Poglej več »

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Novo!!: Vrtenje in Jeremiah Horrocks · Poglej več »

Johannes Fabricij

Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.

Novo!!: Vrtenje in Johannes Fabricij · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Novo!!: Vrtenje in Jurij Vega · Poglej več »

Karl Theodor Robert Luther

Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.

Novo!!: Vrtenje in Karl Theodor Robert Luther · Poglej več »

Katenoid

Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.

Novo!!: Vrtenje in Katenoid · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Novo!!: Vrtenje in Kinetična energija · Poglej več »

Kocka soma

Sestavni deli Kocka soma Kocka soma je trirasežna sestavljanka, to je uganka, pri kateri je naloga osnovne dele zložiti v predpisano telo, kocko.

Novo!!: Vrtenje in Kocka soma · Poglej več »

Kolo

Kolo parne lokomotive Leseno kolo z naperami iz drugega tisočletja pred našim štetjem Kolo sodobnega avtomobila Koló je naprava okrogle oblike, ki z vrtenjem omogoča premikanje vozila.

Novo!!: Vrtenje in Kolo · Poglej več »

Kolutna zavora

Bližnji posnetek zavor na avtomobilu Kolutna zavora ali disk zavora je naprava za zaviranje vrtenja kolesa.

Novo!!: Vrtenje in Kolutna zavora · Poglej več »

Kombinatorika

rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.

Novo!!: Vrtenje in Kombinatorika · Poglej več »

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Novo!!: Vrtenje in Kompleksna ravnina · Poglej več »

Kompleksno število

1.

Novo!!: Vrtenje in Kompleksno število · Poglej več »

Komutator

right Osnovna shema komutatorja. Komutator, ki se vrti skupaj z rotorjem (poenostavljeno narisan kot ena sama zanka), preko ščetk (pobarvane sivo) tvori zaključen tokokrog. Komutátor je vrsta mehanskega usmernika, ki pretvarja izmenično električno napetost v enosmerno.

Novo!!: Vrtenje in Komutator · Poglej več »

Kontrolnik leta

Kontrolnik leta je instrument, ki kaže vrtenje letala okrog navpične osi in koordinacijo zavoja.

Novo!!: Vrtenje in Kontrolnik leta · Poglej več »

Kot

Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.

Novo!!: Vrtenje in Kot · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Novo!!: Vrtenje in Kotna hitrost · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Novo!!: Vrtenje in Kristal · Poglej več »

Kristalna napaka

Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.

Novo!!: Vrtenje in Kristalna napaka · Poglej več »

Kronsko steklo

Kronsko steklo je vrsta stekla, ki se uporablja za izdelavo leč in ostalih optičnih naprav.

Novo!!: Vrtenje in Kronsko steklo · Poglej več »

Kubevan

Tiri različnih kubevanov v primerjavi s tiroma Neptuna (modro) in Plutona (rožnato). Kubevan ali klasično telo Kuiperjevega pasu je asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki kroži po tirnici zunaj tirnice Neptuna in ni v orbitalni resonanci z nobenim od velikih planetov.

Novo!!: Vrtenje in Kubevan · Poglej več »

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Novo!!: Vrtenje in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Poglej več »

Ležaj

Kroglični ležaj Ležáj je strojni element, ki omogoča pritrditev vrtečih delov in hkrati prenaša obremenitve z vrtečih se delov na mirujoči del naprave.

Novo!!: Vrtenje in Ležaj · Poglej več »

Letalski motor

KM) pri 2450 vrtljajih na minuto, vgrajen v letalo Fairchild PT-19 DH.89 Dragon Rapide UL260i z močjo 71 kW (95 KM) pri 3300 vrt./min Kanadskem letalskem muzeju VL ZDA Armstrong Siddeley Jaguar IV iz leta 1924 z močjo 261 kW (350 KM), nameščen na letalu Hawker Danecock industrijski muzej, Chemnitz Letálski motór je vrsta batnega in krožnega motorja z notranjim zgorevanjem, ki se uporablja pri letalih.

Novo!!: Vrtenje in Letalski motor · Poglej več »

Letalstvo

Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.

Novo!!: Vrtenje in Letalstvo · Poglej več »

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Novo!!: Vrtenje in Libracija · Poglej več »

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Novo!!: Vrtenje in Liejeva grupa · Poglej več »

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Novo!!: Vrtenje in Louis Poinsot · Poglej več »

Mačje oko (meglica)

Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.

Novo!!: Vrtenje in Mačje oko (meglica) · Poglej več »

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Novo!!: Vrtenje in Machovo načelo · Poglej več »

Machovsko načelo

Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.

Novo!!: Vrtenje in Machovsko načelo · Poglej več »

Maclaurinova trisektrisa

tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.

Novo!!: Vrtenje in Maclaurinova trisektrisa · Poglej več »

Magnetar

magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.

Novo!!: Vrtenje in Magnetar · Poglej več »

Magnetno-optični pojav

Magnetno-optični pojav je katerikoli fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe načina širjenja elektromagnetnega valovanja zaradi prisotnosti statičnega magnetnega polja.

Novo!!: Vrtenje in Magnetno-optični pojav · Poglej več »

Matrika vrtenja

Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.

Novo!!: Vrtenje in Matrika vrtenja · Poglej več »

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.

Novo!!: Vrtenje in Maxwellov napetostni tenzor · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Novo!!: Vrtenje in Mehanika · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Novo!!: Vrtenje in Mera (matematika) · Poglej več »

Met (borilne veščine)

Požrtvovalni meti se včasih štejejo za tvegane, saj postavljajo izvajalca v potencialno neugoden položaj. V borilnih veščinah je met spoprijemna tehnika, ki vključuje izravnavo ali dvigovanje nasprotnika in njegovo metanje na tla, v japonskih borilnih veščinah, imenovanih nage-waza, 投 げ 技, "tehnika metanja".

Novo!!: Vrtenje in Met (borilne veščine) · Poglej več »

Metoda izčrpavanja

Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.

Novo!!: Vrtenje in Metoda izčrpavanja · Poglej več »

Minimalna ploskev

Verrillova minimalna ploskev. Prikaz minimalne ploskve s pomočjo milnice. Minimalna ploskev je v matematiki ploskev, ki ima srednjo ukrivljenost enako nič.

Novo!!: Vrtenje in Minimalna ploskev · Poglej več »

Moč

Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.

Novo!!: Vrtenje in Moč · Poglej več »

Monokolo

Monokolo Klovn na gorskem monokolesu Enokolo oz.

Novo!!: Vrtenje in Monokolo · Poglej več »

Navor

Navòr ali (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Novo!!: Vrtenje in Navor · Poglej več »

Nepravilni satelit

Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.

Novo!!: Vrtenje in Nepravilni satelit · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni plinasti orjak v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža devet lun, štiri pa še čakajo na potrditev. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Novo!!: Vrtenje in Neptun · Poglej več »

Nevtronska zvezda

alt.

Novo!!: Vrtenje in Nevtronska zvezda · Poglej več »

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Novo!!: Vrtenje in Nikola Tesla · Poglej več »

Nikolaj Jegorovič Žukovski

Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.

Novo!!: Vrtenje in Nikolaj Jegorovič Žukovski · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljevska Prusija, Malborsko vojvodstvo (sedaj Poljska).

Novo!!: Vrtenje in Nikolaj Kopernik · Poglej več »

Nonomina

Nonomína (tudi eneomína ali 9-omína) je poliomina, ki jo sestavlja devet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.

Novo!!: Vrtenje in Nonomina · Poglej več »

Notacija orbifold

Notacija orbifold je v geometriji sistem, ki pomaga prikazovati simetrijske grupe v dvorazsežnem prostoru, ki ima konstantno ukrivljenost.

Novo!!: Vrtenje in Notacija orbifold · Poglej več »

Oceanski tok

Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.

Novo!!: Vrtenje in Oceanski tok · Poglej več »

Odklonska sila

Odklonska sila nastaja zaradi vrtenja Zemlje.

Novo!!: Vrtenje in Odklonska sila · Poglej več »

Optična indikatrisa

Optična indikatrisa (tudi elipsoid lomnega količnika) prikazuje velikost lomnega količnika v mineralu v različnih smereh.

Novo!!: Vrtenje in Optična indikatrisa · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Novo!!: Vrtenje in Orbitala · Poglej več »

Os

Os Ós je strojni element, ki omogoča vrtenje, vendar ne prenaša navora.

Novo!!: Vrtenje in Os · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Vrtenje in Os vrtenja · Poglej več »

Osišče

Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Vrtenje in Osišče · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Vrtenje in Osončje · Poglej več »

Otto Struve

Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Vrtenje in Otto Struve · Poglej več »

Parabola

Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Novo!!: Vrtenje in Parabola · Poglej več »

Parni stroj

Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.

Novo!!: Vrtenje in Parni stroj · Poglej več »

Parnost (fizika)

Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.

Novo!!: Vrtenje in Parnost (fizika) · Poglej več »

Pascalov polž

Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.

Novo!!: Vrtenje in Pascalov polž · Poglej več »

Paulijeva matrika

Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.

Novo!!: Vrtenje in Paulijeva matrika · Poglej več »

Pentomina

šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.

Novo!!: Vrtenje in Pentomina · Poglej več »

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Vrtenje in Pieter Zeeman · Poglej več »

Pojav Jarkovskega

'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.

Novo!!: Vrtenje in Pojav Jarkovskega · Poglej več »

Pojav JORP

naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.

Novo!!: Vrtenje in Pojav JORP · Poglej več »

Polarna fronta

Polarna fronta razmeji polarni zrak od toplejših zračnih mas. Polarna fronta je področje, kjer zaradi vrtenja Zemlje druga ob drugi drse mrzli polarni zrak in toplejši zrak nad zmernimi geografskimi širinami.

Novo!!: Vrtenje in Polarna fronta · Poglej več »

Poliomina

domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.

Novo!!: Vrtenje in Poliomina · Poglej več »

Poliplet

22 prostih tetrapletov Poliplet (ali polikralj) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah ali po ogliščih.

Novo!!: Vrtenje in Poliplet · Poglej več »

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Novo!!: Vrtenje in Porazdelitev mase · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Vrtenje in Pot · Poglej več »

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Novo!!: Vrtenje in Povlek prostora · Poglej več »

Površinska težnost

Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.

Novo!!: Vrtenje in Površinska težnost · Poglej več »

Pravilni polieder

Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.

Novo!!: Vrtenje in Pravilni polieder · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Novo!!: Vrtenje in Precesija · Poglej več »

Precesija enakonočij

vrtilne osi, ki je glavni vzrok precesije enakonočij spirali Precesíja enakonóčij (latinsko praecessio aequinoctiorum) ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Vrtenje in Precesija enakonočij · Poglej več »

Prirezani dodekaeder

Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.

Novo!!: Vrtenje in Prirezani dodekaeder · Poglej več »

Prisekani ikozidodekaeder

Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.

Novo!!: Vrtenje in Prisekani ikozidodekaeder · Poglej več »

Prisekani kubooktaeder

Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč. Ker ima vsaka stranska ploskev točkovno simetrijo, kar je enakovredno vrtilni simetriji, je to telo tudi zonoeder.

Novo!!: Vrtenje in Prisekani kubooktaeder · Poglej več »

Problem osmih dam

Problém ôsmih dám je problem šahovskega tipa in zahteva postavitev osmih dam na šahovnici 8 × 8, tako da druga druge ne napadajo.

Novo!!: Vrtenje in Problem osmih dam · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Vrtenje in Prostor-čas · Poglej več »

Prostostna stopnja (mehanika)

Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.

Novo!!: Vrtenje in Prostostna stopnja (mehanika) · Poglej več »

Prstni odtis

Prstni odtis na papirju Prstni odtis je odtis, ki ga naredi koža blazinice človeškega prsta.

Novo!!: Vrtenje in Prstni odtis · Poglej več »

Psevdoskalar

Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.

Novo!!: Vrtenje in Psevdoskalar · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj (Klaúdios Ptolemaíos), starogrškiEnc.

Novo!!: Vrtenje in Ptolemaj · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Vrtenje in Pulzar · Poglej več »

Ramanovo sipanje

Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.

Novo!!: Vrtenje in Ramanovo sipanje · Poglej več »

RC5

RC5 je šifrirni algoritem, ki ga je profesor Ronald Rivest razvil leta 1994.

Novo!!: Vrtenje in RC5 · Poglej več »

Rocheva meja

Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.

Novo!!: Vrtenje in Rocheva meja · Poglej več »

Romb

Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.

Novo!!: Vrtenje in Romb · Poglej več »

Rombiikozidodekaeder

kva dogaja? |- | style.

Novo!!: Vrtenje in Rombiikozidodekaeder · Poglej več »

Rombski dodekaeder

Rombski dodekaeder je v geometriji konveksni polieder z 12-imi skladnimi rombskimi stranskimi ploskvami.

Novo!!: Vrtenje in Rombski dodekaeder · Poglej več »

Rotacijska črpalka

Rotacijska črpalka - princip delovanja Rotacijska črpalka deluje podobno kot batna črpalka, vendar zagotavlja zaradi rotacijskega delovanja precej bolj enakomeren pretok.

Novo!!: Vrtenje in Rotacijska črpalka · Poglej več »

Rotacijska ploskev

Rotacíjska plôskev je ploskev, ki nastane z vrtenjem (rotacijo) krivulje v poljubni ravnini (tvorilki) okrog premice (vrtilne osi), ki leži v isti ravnini.

Novo!!: Vrtenje in Rotacijska ploskev · Poglej več »

Rubikova kocka

Rešena Rubikova kocka Rubikova kocka (izvirno znana pod imenom Magična kocka) je vrsta znane mehanske uganke in igrače, ki jo je leta 1974 izumil madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Ernő Rubik.

Novo!!: Vrtenje in Rubikova kocka · Poglej več »

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Novo!!: Vrtenje in Schwarzschildov polmer · Poglej več »

Selevk

Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos,: Séleukos hó Seleúkeios), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.

Novo!!: Vrtenje in Selevk · Poglej več »

Seth Carlo Chandler mlajši

Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.

Novo!!: Vrtenje in Seth Carlo Chandler mlajši · Poglej več »

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Vrtenje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Seznam glasbeno-tehničnih izumov

Seznam glasbenotehničnih izumov je časovni pregled tehničnih inovacij, ki so tako ali drugače povezane z glasbo, od mehanskih do elektronskih priprav, glasbenih instrumentov in drugih inovacij.

Novo!!: Vrtenje in Seznam glasbeno-tehničnih izumov · Poglej več »

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Vrtenje in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam planetov v osončju

Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.

Novo!!: Vrtenje in Seznam planetov v osončju · Poglej več »

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Novo!!: Vrtenje in Sfera · Poglej več »

Siderski čas

Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.

Novo!!: Vrtenje in Siderski čas · Poglej več »

Simetrija

Simetríja (starogrško: symmetría - somernost, pravilno razmerje, skladnost, mera) je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Novo!!: Vrtenje in Simetrija · Poglej več »

Simetrijska grupa

cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo. Simetrijska grupa (tudi grupa simetrije ali grupa simetrij) danega objekta je grupa vseh izometrij pod katerimi so te invariantne za kompozitum kot operacijo.

Novo!!: Vrtenje in Simetrijska grupa · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Novo!!: Vrtenje in Specifična toplota · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Novo!!: Vrtenje in Spin · Poglej več »

Spinor

Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.

Novo!!: Vrtenje in Spinor · Poglej več »

Sploščeni sferoid

Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.

Novo!!: Vrtenje in Sploščeni sferoid · Poglej več »

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.

Novo!!: Vrtenje in Spontani zlom simetrije · Poglej več »

Srčnica

krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.

Novo!!: Vrtenje in Srčnica · Poglej več »

Središčni razteg

Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.

Novo!!: Vrtenje in Središčni razteg · Poglej več »

Strela (računalnik)

Strela (oziroma krajše ЭВМ Стрела, elektronski računski stroj Puščica) je bil prvi osrednji računalnik, ki so ga izdelovali serijsko v Sovjetski zvezi od leta 1953.

Novo!!: Vrtenje in Strela (računalnik) · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Novo!!: Vrtenje in Težni pospešek · Poglej več »

Teon II.

Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.

Novo!!: Vrtenje in Teon II. · Poglej več »

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Novo!!: Vrtenje in Teorija grup · Poglej več »

Tetromina

5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.

Novo!!: Vrtenje in Tetromina · Poglej več »

Togi premik

Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.

Novo!!: Vrtenje in Togi premik · Poglej več »

Torricellijeva trobenta

Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.

Novo!!: Vrtenje in Torricellijeva trobenta · Poglej več »

Torus

Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.

Novo!!: Vrtenje in Torus · Poglej več »

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Novo!!: Vrtenje in Translacija · Poglej več »

Trisektrisa Pascalovega polža

Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.

Novo!!: Vrtenje in Trisektrisa Pascalovega polža · Poglej več »

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Novo!!: Vrtenje in Triton (luna) · Poglej več »

Tromina

2 prosti tromini Tromína (tudi triomína ali trinomína) je poliomina, ki jo sestavljajo trije skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.

Novo!!: Vrtenje in Tromina · Poglej več »

Tropski ciklon

Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.

Novo!!: Vrtenje in Tropski ciklon · Poglej več »

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Novo!!: Vrtenje in Ubežna hitrost · Poglej več »

Univerzalni koordinirani čas

Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.

Novo!!: Vrtenje in Univerzalni koordinirani čas · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Vrtenje in Ura · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Novo!!: Vrtenje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Novo!!: Vrtenje in Vektor četverec · Poglej več »

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Novo!!: Vrtenje in Velika rdeča pega · Poglej več »

Vera Cooper Rubin

Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Vrtenje in Vera Cooper Rubin · Poglej več »

Vez π

Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.

Novo!!: Vrtenje in Vez π · Poglej več »

Vijak

Vijaki različnih oblik frame Vrteči se vijak Viják je v strojništvu element za ločljive zveze, kot enostaven stroj pa je to naprava, ki spreminja silo vrtenja v vlečno oziroma potisno silo ali pa naprava za transport sipkih materialov ali tekočin.

Novo!!: Vrtenje in Vijak · Poglej več »

Voigtov pojav

Voigtov pojav se kaže v dvolomnosti, ki jo opazimo pri prehodu svetlobe skozi prozorno tekočino ali plin (paro) v prisotnosti prečnega magnetnega polja.

Novo!!: Vrtenje in Voigtov pojav · Poglej več »

Vrtavka

Vrtavka Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija in ''R'' – vrtenje. Japonska vrtavka Vrtávka je otroška igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi.

Novo!!: Vrtenje in Vrtavka · Poglej več »

Vrtilna hitrost

Vrtilna hitrost je hitrost, s katero se kakšno telo vrti okrog svoje osi.

Novo!!: Vrtenje in Vrtilna hitrost · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Novo!!: Vrtenje in Vrtilna količina · Poglej več »

Vrtinčnica

Vrtinčnica je v hidrodinamiki črta, ki spaja smeri rotorja hitrosti (rotv).

Novo!!: Vrtenje in Vrtinčnica · Poglej več »

Vztrajnostna sila

Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.

Novo!!: Vrtenje in Vztrajnostna sila · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Novo!!: Vrtenje in Vztrajnostni moment · Poglej več »

Vzvod

vzvod: dim.: 250x150x835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija vzvod iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Vzvòd je orodje, oziroma preprosti stroj, s katerim lahko povečamo silo, s katero delujemo na neko telo.

Novo!!: Vrtenje in Vzvod · Poglej več »

Walter Baade

Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.

Novo!!: Vrtenje in Walter Baade · Poglej več »

Wanklov motor

Tehničnem muzeju Wanklov motor (tudi Wanklov krožni motor, oziroma Wanklov rotacijski motor) je vrsta motorja z notranjim zgorevanjem.

Novo!!: Vrtenje in Wanklov motor · Poglej več »

William Lassell

William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.

Novo!!: Vrtenje in William Lassell · Poglej več »

Zemeljski čas

Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.

Novo!!: Vrtenje in Zemeljski čas · Poglej več »

Zonoeder

Zonoeder je konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve mnogokotnike s točkovno simetrijo (simetrija pri vrtenju za 180º).

Novo!!: Vrtenje in Zonoeder · Poglej več »

Zrcaljenje

Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.

Novo!!: Vrtenje in Zrcaljenje · Poglej več »

Zunajosončni planet

odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.

Novo!!: Vrtenje in Zunajosončni planet · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Vrtenje in Zvezda · Poglej več »

1 E4 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 104 in 105 sekundami (2,78 in 27,8 ur).

Novo!!: Vrtenje in 1 E4 s · Poglej več »

Preusmerja sem:

Rotacija, Vrtež, Zasuk.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »