Kazalo
250 odnosi: Abbejeva prizma, Adriaan van Maanen, Aerodinamika, Akcija (fizika), Akrecijski disk, Almagest, Ambigram, Andreja Gomboc, Arhimedska spirala, Aristarh Apolonovič Belopolski, Armilarna sfera, Arnold Sommerfeld, Aryabhata I., Astrometrija, Atomska ura, Auguste Bravais, Avtomatska stružnica, Žiroskop, Žiroskopska vadbena priprava, Časovni pregled astronomije, Étienne Louis Malus, Barnardova zvezda, Bézierova krivulja, Bekhend, Bertil Lindblad, Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, Charles Wheatstone, Christen Longberg, Corinne Alison Manogue, Coriolisova sila, Dan, DAT, Džang Heng, Diedrski kot, Doveova prizma, DUT1, Ehrenfestov paradoks, Ekfant, Elektronski magnetni moment, Elementi tira, Emmy Noether, Enakostranični petkotnik, Energija, Enigma (naprava), Enotski vektor, Epicikloida, Eugène Michel Antoniadi, Eulerjevi koti, Evklidski prostor, Faradayev pojav, ... Razširi indeks (200 več) »
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Poglej Vrtenje in Abbejeva prizma
Adriaan van Maanen
Adriaan van Maanen, nizozemsko-ameriški astronom, * 31. marec 1884, Sneek, Nizozemska, † 26. januar 1946, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Vrtenje in Adriaan van Maanen
Aerodinamika
obarvani dim. Vrtinci spadajajo med mnoge pojave tesno povezane z aerodinamiko. Enačbe aerodinamike kažejo da vrtinec nastane zaradi razlike v tlaku med zgornjo in spodnjo površino krila. Na koncu krila višji tlak na spodnji površini poskuša učinkoviti 'preiti' na stran z nižjim tlakom in pri tem povzroča vrtenje in vrtinec Aêrodinámika je znanstvena veda o obnašanju plinov, ki se je začela razvijati v 19.
Poglej Vrtenje in Aerodinamika
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Vrtenje in Akcija (fizika)
Akrecijski disk
zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.
Poglej Vrtenje in Akrecijski disk
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Vrtenje in Almagest
Ambigram
Animacija ambigrama besede ''ambigram'' »Ambigram / Wikipedia«. 180° rotacijska simetrija. Ambigram besede »Wiki« Ambigram je grafična upodobitev besedila, ki je enaka svoji zrcalni ali pa zavrteni sliki.
Poglej Vrtenje in Ambigram
Andreja Gomboc
Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.
Poglej Vrtenje in Andreja Gomboc
Arhimedska spirala
Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.
Poglej Vrtenje in Arhimedska spirala
Aristarh Apolonovič Belopolski
Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Vrtenje in Aristarh Apolonovič Belopolski
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Vrtenje in Armilarna sfera
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Poglej Vrtenje in Arnold Sommerfeld
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Vrtenje in Aryabhata I.
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Vrtenje in Astrometrija
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Vrtenje in Atomska ura
Auguste Bravais
Auguste Bravais, francoski fizik in mineralog, * 23. avgust 1811, Annonay, Francija, † 30. marec 1863, Le Chesnay, Francija.
Poglej Vrtenje in Auguste Bravais
Avtomatska stružnica
Avtomatska stružnica je stružnica, kjer so vsi gibi, kakor na primer vključevanje glavnega vretena in podajalnih gibanj, sprememba števila vrtljajev glavnega vretena in podajalnih hitrosti, vpenjanje obdelovanca, vključevanje dodatnih naprav in drugo, v celoti avtomatizirani.
Poglej Vrtenje in Avtomatska stružnica
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Vrtenje in Žiroskop
Žiroskopska vadbena priprava
Priprava Powerball Neon Green Pro Žiroskopska vadbena priprava je pripomoček za vadbo zapestja kot del fizičnega zdravljenja, ali za pridobivanje moči v rokah in prstih.
Poglej Vrtenje in Žiroskopska vadbena priprava
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Vrtenje in Časovni pregled astronomije
Étienne Louis Malus
Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.
Poglej Vrtenje in Étienne Louis Malus
Barnardova zvezda
Barnardova zvézda je rdeča pritlikavka v ozvezdju Kačenosca, zelo majhne mase, približno 6 svetlobnih let oddaljena od Sonca.
Poglej Vrtenje in Barnardova zvezda
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Vrtenje in Bézierova krivulja
Bekhend
Bekhend belgijske tenisačice Justine Henin Bekhend (backhand) je eden od dveh najpogostejših teniških udarcev; drugi je forhend.
Poglej Vrtenje in Bekhend
Bertil Lindblad
Bertil Lindblad, švedski astronom, * 26. november 1895, Örebro, Švedska, † 25. junij 1965, Saltsjöbaden, Švedska.
Poglej Vrtenje in Bertil Lindblad
Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov
Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov, ruski astronom in astrofizik, * 14. februar 1904, Jekaterinoslav, Ruski imperij (danes Dnipro, Ukrajina), † 27. januar 1994, Moskva, Rusija.
Poglej Vrtenje in Boris Aleksandrovič Voroncov-Veljaminov
Charles Wheatstone
Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.
Poglej Vrtenje in Charles Wheatstone
Christen Longberg
Christen Longberg (Longomontan), pravo ime Christian Sørensen Severin, danski astronom, astrolog in matematik, * 4. oktober 1562, vas Longberg, Jutlandija, Danska, † 8. oktober 1647, København.
Poglej Vrtenje in Christen Longberg
Corinne Alison Manogue
Corrine Alison Manogue, ameriška fizičarka, * 3. marec 1955, Cincinnati, Ohio, ZDA.
Poglej Vrtenje in Corinne Alison Manogue
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Vrtenje in Coriolisova sila
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Vrtenje in Dan
DAT
Logo R-DAT (skrajšano DAT) je kratica za Rotating Head Digital Audio Tape (digitalni magnetni trak z rotacijsko snemalno/reprodukcijsko glavo).
Poglej Vrtenje in DAT
Džang Heng
pekingškega observatorija Kopija Džang Hengovega seizmografa Džang Heng (kitajsko: 張衡; pinjin: Zhang Heng), kitajski matematik, astronom, učenjak, geograf, izumitelj, umetnik in pesnik, * 78, okrožje Nanjang, provinca Henan, Kitajska, † 139, Luojang, Kitajska.
Poglej Vrtenje in Džang Heng
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome.
Poglej Vrtenje in Diedrski kot
Doveova prizma
Doveova prizma Doveova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.
Poglej Vrtenje in Doveova prizma
DUT1
prestopne sekunde. DUT1 (tudi DUT) je razlika med univerzalnim časom (UT1), ki je določen z vrtenjem Zemlje in koordiniranim univerzalnim časom (UTC), ki je določen z množico ur.
Poglej Vrtenje in DUT1
Ehrenfestov paradoks
Ehrenfestov páradoks v fiziki obravnava vrtenje togega obroča v teoriji relativnosti.
Poglej Vrtenje in Ehrenfestov paradoks
Ekfant
Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.
Poglej Vrtenje in Ekfant
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Poglej Vrtenje in Elektronski magnetni moment
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Vrtenje in Elementi tira
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Poglej Vrtenje in Emmy Noether
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Vrtenje in Enakostranični petkotnik
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Vrtenje in Energija
Enigma (naprava)
Logotip strojev Enigma. Enígma je električna naprava za šifriranje sporočil.
Poglej Vrtenje in Enigma (naprava)
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Vrtenje in Enotski vektor
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Poglej Vrtenje in Epicikloida
Eugène Michel Antoniadi
Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.
Poglej Vrtenje in Eugène Michel Antoniadi
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Vrtenje in Eulerjevi koti
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Vrtenje in Evklidski prostor
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Poglej Vrtenje in Faradayev pojav
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, Grčija, † okoli 405 pr. n. št.
Poglej Vrtenje in Filolaj
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Poglej Vrtenje in Foucaultovo nihalo
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Vrtenje in François Jean Dominique Arago
Francesco Bianchini
Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.
Poglej Vrtenje in Francesco Bianchini
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Vrtenje in Frekvenca
Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)
V znanstvenofantastični nadaljevanki Zvezdne steze je naša Galaksija razdeljena na štiri kvadránte, ki so naprej razdeljeni v sektorje.
Poglej Vrtenje in Galaktični kvadranti (Zvezdne steze)
Galilejeva spirala
Galilejeva spirala ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo: Enačba Galilejeve spirale se lahko posploši v obliko: Obratno Galilejevo spiralo pa se definira kot: kadar je a.
Poglej Vrtenje in Galilejeva spirala
Gaspard-Gustave Coriolis
Gaspard-Gustave de Coriolis, francoski fizik, inženir in matematik, * 21. maj 1792, Pariz, Francija, † 19. september 1843, Pariz.
Poglej Vrtenje in Gaspard-Gustave Coriolis
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Poglej Vrtenje in Geodetična precesija
George Lake
George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.
Poglej Vrtenje in George Lake
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Vrtenje in Gibalna količina
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Vrtenje in Gibanje
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Vrtenje in Gibanje Zemlje
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Vrtenje in Giovanni Domenico Cassini
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Vrtenje in Giuseppe Piazzi
Glavni regenti San Marina
Glavna regenta San Marina (tudi: kapitana regenta ali vladajoča kapitana) sta že tradicionalni kolektivni, dvočlanski vodja države v San Marinu.
Poglej Vrtenje in Glavni regenti San Marina
Helikopter
Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar ali vertoljet (rusko), je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgona ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor...).
Poglej Vrtenje in Helikopter
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Vrtenje in Heliocentrični model
Hendrik Christoffel van de Hulst
Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.
Poglej Vrtenje in Hendrik Christoffel van de Hulst
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Vrtenje in Heraklit Pontski
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Vrtenje in Heron
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Vrtenje in Hidroelektrarna
Hiket
Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.
Poglej Vrtenje in Hiket
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Vrtenje in Hiparh
Hiperion (luna)
Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Vrtenje in Hiperion (luna)
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Vrtenje in Hitrost svetlobe
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Vrtenje in Homogene koordinate
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Vrtenje in Immanuel Kant
Impeler
Impeler je rotirajoča naprava, ki se uporablja za povečanje (ali zmanjšanje v primeru turbin) pritiska in pretoka tekočine.
Poglej Vrtenje in Impeler
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Poglej Vrtenje in Inercialni opazovalni sistem
Invarianta (matematika)
Invarianta je v matematiki značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki ostane nespremenjena, kadar se izvede določene transformacije na tem objektu.
Poglej Vrtenje in Invarianta (matematika)
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Vrtenje in Izbruh žarkov gama
Jacobus Cornelius Kapteyn
Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Vrtenje in Jacobus Cornelius Kapteyn
James Nasmyth
James Hall Nasmyth (tudi Nasmith), škotski inženir in ljubiteljski astronom, * 19. avgust 1808, Edinburgh, Škotska, † 7. maj 1890, London, Anglija.
Poglej Vrtenje in James Nasmyth
James Watt
James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.
Poglej Vrtenje in James Watt
Jan Hendrik Oort
Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom, * 28. april 1900, Franeker, Nizozemska, † 5. november 1992, Leiden, Nizozemska.
Poglej Vrtenje in Jan Hendrik Oort
Jean Bernard Léon Foucault
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.
Poglej Vrtenje in Jean Bernard Léon Foucault
Jedro (film)
Jedro (izvirno) je ameriški znanstvenofantastični film iz leta 2003.
Poglej Vrtenje in Jedro (film)
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Poglej Vrtenje in Jeremiah Horrocks
Johannes Fabricij
Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.
Poglej Vrtenje in Johannes Fabricij
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Vrtenje in Jurij Vega
Karl Theodor Robert Luther
Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.
Poglej Vrtenje in Karl Theodor Robert Luther
Katenoid
Katenoid Animacija, ki kaže spremembo helikoida v katenoid. Fizični model katenoida, ki se ga je dobilo s pomočjo dveh obročev, potopljenih v milnico. Po dvigu obročev iz milnice se obroča počasi razmika. Katenoid (iz latinske besede catena, kar pomeni veriga) je trirazsežna ploskev, ki se nastane z vrtenjem verižnice okrog osi ''z''.
Poglej Vrtenje in Katenoid
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Vrtenje in Kinetična energija
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Vrtenje in Klasična mehanika
Kocka soma
Sestavni deli Kocka soma Kocka soma je trirasežna sestavljanka, to je uganka, pri kateri je naloga osnovne dele zložiti v predpisano telo, kocko.
Poglej Vrtenje in Kocka soma
Kolo
Kolo parne lokomotive Leseno kolo z naperami iz drugega tisočletja pred našim štetjem Kolo sodobnega avtomobila Os je vpeta v že zelo močno ojačanem obroču motornega vozila. Koló je naprava okrogle oblike, ki z vrtenjem omogoča premikanje vozila.
Poglej Vrtenje in Kolo
Kolutna zavora
Bližnji posnetek zavor na avtomobilu Kolutna zavora ali disk zavora je naprava za zaviranje vrtenja kolesa.
Poglej Vrtenje in Kolutna zavora
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Vrtenje in Kombinatorika
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Vrtenje in Kompleksna ravnina
Kompleksno število
1.
Poglej Vrtenje in Kompleksno število
Komutator
right Osnovna shema komutatorja. Komutator, ki se vrti skupaj z rotorjem (poenostavljeno narisan kot ena sama zanka), preko ščetk (pobarvane sivo) tvori zaključen tokokrog. Komutátor je vrsta mehanskega usmernika, ki pretvarja enosmerno električno napetost v izmenično.
Poglej Vrtenje in Komutator
Kontrolnik leta
Kontrolnik leta je instrument, ki kaže vrtenje letala okrog navpične osi in koordinacijo zavoja.
Poglej Vrtenje in Kontrolnik leta
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Vrtenje in Kot
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Vrtenje in Kotna hitrost
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Vrtenje in Kristal
Kristalna napaka
Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.
Poglej Vrtenje in Kristalna napaka
Kronsko steklo
Kronsko steklo je vrsta stekla, ki se uporablja za izdelavo leč in ostalih optičnih naprav.
Poglej Vrtenje in Kronsko steklo
Kubevan
Tiri različnih kubevanov v primerjavi s tiroma Neptuna (modro) in Plutona (rožnato). Kubevan ali klasično telo Kuiperjevega pasu je asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki kroži po tirnici zunaj tirnice Neptuna in ni v orbitalni resonanci z nobenim od velikih planetov.
Poglej Vrtenje in Kubevan
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Poglej Vrtenje in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Ležaj
Kroglični ležaj Ležáj (ang. bearing) je strojni element, ki omogoča pritrditev vrtečih delov in hkrati prenaša obremenitve z vrtečih se delov na mirujoči del naprave.
Poglej Vrtenje in Ležaj
Letalski motor
KM) pri 2450 vrtljajih na minuto, vgrajen v letalo Fairchild PT-19 DH.89 Dragon Rapide UL260i z močjo 71 kW (95 KM) pri 3300 vrt./min Kanadskem letalskem muzeju VL ZDA Armstrong Siddeley Jaguar IV iz leta 1924 z močjo 261 kW (350 KM), nameščen na letalu Hawker Danecock industrijski muzej, Chemnitz Letálski motór je vrsta batnega in krožnega motorja z notranjim zgorevanjem, ki se uporablja pri letalih.
Poglej Vrtenje in Letalski motor
Letalstvo
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.
Poglej Vrtenje in Letalstvo
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Poglej Vrtenje in Libracija
Liejeva grupa
Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.
Poglej Vrtenje in Liejeva grupa
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Poglej Vrtenje in Louis Poinsot
Mačje oko (meglica)
Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.
Poglej Vrtenje in Mačje oko (meglica)
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Vrtenje in Machovo načelo
Machovsko načelo
Machovsko načelo je v teoretični fiziki in še posebej v gravitacijskih teorijah vsak razred načel, ki so kot Machovo načelo izražena na poseben način.
Poglej Vrtenje in Machovsko načelo
Maclaurinova trisektrisa
tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.
Poglej Vrtenje in Maclaurinova trisektrisa
Magnetar
magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.
Poglej Vrtenje in Magnetar
Magnetno-optični pojav
Magnetno-optični pojav je katerikoli fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe načina širjenja elektromagnetnega valovanja zaradi prisotnosti statičnega magnetnega polja.
Poglej Vrtenje in Magnetno-optični pojav
Matrika vrtenja
Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.
Poglej Vrtenje in Matrika vrtenja
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Vrtenje in Maxwellov napetostni tenzor
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Vrtenje in Mehanika
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Vrtenje in Mera (matematika)
Met (borilne veščine)
Požrtvovalni meti se včasih štejejo za tvegane, saj postavljajo izvajalca v potencialno neugoden položaj. V borilnih veščinah je met spoprijemna tehnika, ki vključuje izravnavo ali dvigovanje nasprotnika in njegovo metanje na tla, v japonskih borilnih veščinah, imenovanih nage-waza, 投 げ 技, "tehnika metanja".
Poglej Vrtenje in Met (borilne veščine)
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Vrtenje in Metoda izčrpavanja
Minimalna ploskev
Verrillova minimalna ploskev. Prikaz minimalne ploskve s pomočjo milnice. Minimalna ploskev je v matematiki ploskev, ki ima srednjo ukrivljenost enako nič.
Poglej Vrtenje in Minimalna ploskev
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Vrtenje in Moč
Monokolo
Monokolo Klovn na gorskem monokolesu Enokolo oz.
Poglej Vrtenje in Monokolo
Navada
Navada (ali manira kot šaljiv in uraden izraz) je rutina vedenja, ki se redno ponavlja, in ponavadi nastane podzavestno.
Poglej Vrtenje in Navada
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Vrtenje in Navor
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Poglej Vrtenje in Negativna energija
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Vrtenje in Nepravilni satelit
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Vrtenje in Neptun
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Vrtenje in Nevtronska zvezda
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Poglej Vrtenje in Newtonov potencial
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Vrtenje in Nikola Tesla
Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.
Poglej Vrtenje in Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Vrtenje in Nikolaj Kopernik
Nonomina
Nonomína (tudi eneomína ali 9-omína) je poliomina, ki jo sestavlja devet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Vrtenje in Nonomina
Notacija orbifold
Notacija orbifold je v geometriji sistem, ki pomaga prikazovati simetrijske grupe v dvorazsežnem prostoru, ki ima konstantno ukrivljenost.
Poglej Vrtenje in Notacija orbifold
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razločno, bolj ali manj zvezno, ter večinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teče v določeni smeri, in je lahko stalen ali časovno omejen pojav.
Poglej Vrtenje in Oceanski tok
Odklonska sila
Odklonska sila nastaja zaradi vrtenja Zemlje.
Poglej Vrtenje in Odklonska sila
Optična indikatrisa
Optična indikatrisa (tudi elipsoid lomnega količnika) prikazuje velikost lomnega količnika v mineralu v različnih smereh.
Poglej Vrtenje in Optična indikatrisa
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Vrtenje in Orbitala
Os
Os na železniškem vagonu povezuje dve kolesi Ós (ang. Axle, nem. Achse) je strojni element, ki omogoča vrtenje, vendar ne prenaša navora, os ki prenaša navor se imenuje gred.
Poglej Vrtenje in Os
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Vrtenje in Os vrtenja
Osišče
Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Vrtenje in Osišče
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Vrtenje in Osončje
Otto Struve
Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Vrtenje in Otto Struve
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Vrtenje in Parabola
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Poglej Vrtenje in Parni stroj
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Vrtenje in Parnost (fizika)
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Poglej Vrtenje in Pascalov polž
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Vrtenje in Paulijeva matrika
Pentomina
šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Vrtenje in Pentomina
Pieter Zeeman
Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Vrtenje in Pieter Zeeman
Pojav Jarkovskega
'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Vrtenje in Pojav Jarkovskega
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Vrtenje in Pojav JORP
Polarna fronta
Polarna fronta razmeji polarni zrak od toplejših zračnih mas. Polarna fronta je področje, kjer zaradi vrtenja Zemlje druga ob drugi drse mrzli polarni zrak in toplejši zrak nad zmernimi geografskimi širinami.
Poglej Vrtenje in Polarna fronta
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Vrtenje in Poliomina
Poliplet
22 prostih tetrapletov Poliplet (ali polikralj) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah ali po ogliščih.
Poglej Vrtenje in Poliplet
Porazdelitev mase
Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.
Poglej Vrtenje in Porazdelitev mase
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Vrtenje in Pot
Povlek prostora
Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.
Poglej Vrtenje in Povlek prostora
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Poglej Vrtenje in Površinska težnost
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Vrtenje in Pravilni polieder
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Vrtenje in Precesija
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Vrtenje in Precesija enakonočij
Prirezani dodekaeder
Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Vrtenje in Prirezani dodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Vrtenje in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani kubooktaeder
Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.
Poglej Vrtenje in Prisekani kubooktaeder
Problem osmih dam
Problém ôsmih dám je problem šahovskega tipa in zahteva postavitev osmih dam na šahovnici 8 × 8, tako da druga druge ne napadajo.
Poglej Vrtenje in Problem osmih dam
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Vrtenje in Prostor-čas
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Poglej Vrtenje in Prostostna stopnja (mehanika)
Prstni odtis
Prstni odtis na papirju Prstni odtis je odtis, ki ga naredi koža blazinice človeškega prsta.
Poglej Vrtenje in Prstni odtis
Psevdoskalar
Psevdoskalar je skalar, ki spremeni predznak pri zrcaljenju.
Poglej Vrtenje in Psevdoskalar
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Vrtenje in Ptolemaj
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Vrtenje in Pulzar
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Vrtenje in Ramanovo sipanje
RC5
RC5 je šifrirni algoritem, ki ga je profesor Ronald Rivest razvil leta 1994.
Poglej Vrtenje in RC5
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Poglej Vrtenje in Rocheva meja
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Vrtenje in Romb
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Vrtenje in Rombiikozidodekaeder
Rombski dodekaeder
Rombski dodekaeder je v geometriji konveksni polieder z 12-imi skladnimi rombskimi stranskimi ploskvami.
Poglej Vrtenje in Rombski dodekaeder
Rotacijska črpalka
Rotacijska črpalka - princip delovanja Rotacijska črpalka deluje podobno kot batna črpalka, vendar zagotavlja zaradi rotacijskega delovanja precej bolj enakomeren pretok.
Poglej Vrtenje in Rotacijska črpalka
Rotacijska ploskev
Rotacíjska plôskev je ploskev, ki nastane z vrtenjem (rotacijo) krivulje v poljubni ravnini (tvorilki) okrog premice (vrtilne osi), ki leži v isti ravnini.
Poglej Vrtenje in Rotacijska ploskev
Rubikova kocka
Rešena Rubikova kocka Rubikova kocka (izvirno znana pod imenom Magična kocka) je vrsta znane mehanske uganke in igrače, ki jo je leta 1974 izumil madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Ernő Rubik.
Poglej Vrtenje in Rubikova kocka
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Vrtenje in Schwarzschildov polmer
Selevk
Selevk (tudi Selevkos) (Seleuk, Seleukos), starogrško-kaldejski astronom in filozof, * okoli 190 pr. n. št., Selevkija, ob reki Tigris.
Poglej Vrtenje in Selevk
Seth Carlo Chandler mlajši
Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.
Poglej Vrtenje in Seth Carlo Chandler mlajši
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vrtenje in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Vrtenje in Seznam matematičnih vsebin
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Vrtenje in Seznam planetov v osončju
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Vrtenje in Sfera
Siderski čas
Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan.
Poglej Vrtenje in Siderski čas
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Vrtenje in Simetrija
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Vrtenje in Simetrijska grupa
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Vrtenje in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Vrtenje in Specifična toplota
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Vrtenje in Spin
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Poglej Vrtenje in Spinor
Sploščeni sferoid
Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.
Poglej Vrtenje in Sploščeni sferoid
Spontani zlom simetrije
Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.
Poglej Vrtenje in Spontani zlom simetrije
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Poglej Vrtenje in Srčnica
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Poglej Vrtenje in Središčni razteg
Strela (računalnik)
Strela (oziroma krajše ЭВМ Стрела, elektronski računski stroj Puščica) je bil prvi osrednji računalnik, ki so ga izdelovali serijsko v Sovjetski zvezi od leta 1953.
Poglej Vrtenje in Strela (računalnik)
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Vrtenje in Težni pospešek
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Poglej Vrtenje in Teon II.
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Vrtenje in Teorija grup
Tetromina
5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Vrtenje in Tetromina
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Vrtenje in Togi premik
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Poglej Vrtenje in Torricellijeva trobenta
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej Vrtenje in Torus
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Poglej Vrtenje in Translacija
Trisektrisa Pascalovega polža
Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.
Poglej Vrtenje in Trisektrisa Pascalovega polža
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Poglej Vrtenje in Triton (luna)
Tromina
2 prosti tromini Tromína (tudi triomína ali trinomína) je poliomina, ki jo sestavljajo trije skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Vrtenje in Tromina
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Vrtenje in Tropski ciklon
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Vrtenje in Ubežna hitrost
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Poglej Vrtenje in Univerzalni koordinirani čas
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Vrtenje in Ura
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Vrtenje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Vrtenje in Vektor (matematika)
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Poglej Vrtenje in Vektor četverec
Velika rdeča pega
Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.
Poglej Vrtenje in Velika rdeča pega
Vera Cooper Rubin
Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Vrtenje in Vera Cooper Rubin
Vez π
Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.
Poglej Vrtenje in Vez π
Vijak
Vijaki različnih oblik frame Vrteči se vijak Viják je v strojništvu element za ločljive zveze, kot enostaven stroj pa je to naprava, ki spreminja silo vrtenja v vlečno oziroma potisno silo ali pa naprava za transport sipkih materialov ali tekočin.
Poglej Vrtenje in Vijak
Voigtov pojav
Voigtov pojav se kaže v dvolomnosti, ki se jo opazi pri prehodu svetlobe skozi prozorno tekočino ali plin (paro) v prisotnosti prečnega magnetnega polja.
Poglej Vrtenje in Voigtov pojav
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Poglej Vrtenje in Vozelna precesija
Vrtavka
Vrtavka Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija in ''R'' – vrtenje. Japonska vrtavka Vrtávka je otroška igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi.
Poglej Vrtenje in Vrtavka
Vrtilna hitrost
Vrtilna hitrost je hitrost, s katero se kakšno telo vrti okrog svoje osi.
Poglej Vrtenje in Vrtilna hitrost
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Vrtenje in Vrtilna količina
Vrtinčnica
Vrtinčnica je v hidrodinamiki črta, ki spaja smeri rotorja hitrosti (rotv).
Poglej Vrtenje in Vrtinčnica
Vztrajnostna sila
Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.
Poglej Vrtenje in Vztrajnostna sila
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Poglej Vrtenje in Vztrajnostni moment
Vzvod
vzvod: dim.: 250x150x835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija vzvod iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Vzvòd je orodje, oziroma preprosti stroj, s katerim lahko povečamo silo, s katero delujemo na neko telo.
Poglej Vrtenje in Vzvod
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Poglej Vrtenje in Walter Baade
Wanklov motor
Tehničnem muzeju Wanklov motor (tudi Wanklov krožni motor, oziroma Wanklov rotacijski motor) je vrsta motorja z notranjim zgorevanjem.
Poglej Vrtenje in Wanklov motor
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Vrtenje in Weylova enačba
William Lassell
William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.
Poglej Vrtenje in William Lassell
Zemeljski čas
Zémeljski čas ali teréstrični čas (oznaka TT iz angleškega izraza Terrestrial Time) je idealiziran čas, ki se ga uporablja za praktično določanje časa na površini Zemlje.
Poglej Vrtenje in Zemeljski čas
Zonoeder
Zonoeder je konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve mnogokotnike s točkovno simetrijo (simetrija pri vrtenju za 180º).
Poglej Vrtenje in Zonoeder
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Poglej Vrtenje in Zrcaljenje
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Vrtenje in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Vrtenje in Zvezda
1 E4 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 104 in 105 sekundami (2,78 in 27,8 ur).
Poglej Vrtenje in 1 E4 s
Prav tako znan kot Rotacija, Vrtež, Zasuk.
, Filolaj, Foucaultovo nihalo, François Jean Dominique Arago, Francesco Bianchini, Frekvenca, Galaktični kvadranti (Zvezdne steze), Galilejeva spirala, Gaspard-Gustave Coriolis, Geodetična precesija, George Lake, Gibalna količina, Gibanje, Gibanje Zemlje, Giovanni Domenico Cassini, Giuseppe Piazzi, Glavni regenti San Marina, Helikopter, Heliocentrični model, Hendrik Christoffel van de Hulst, Heraklit Pontski, Heron, Hidroelektrarna, Hiket, Hiparh, Hiperion (luna), Hitrost svetlobe, Homogene koordinate, Immanuel Kant, Impeler, Inercialni opazovalni sistem, Invarianta (matematika), Izbruh žarkov gama, Jacobus Cornelius Kapteyn, James Nasmyth, James Watt, Jan Hendrik Oort, Jean Bernard Léon Foucault, Jedro (film), Jeremiah Horrocks, Johannes Fabricij, Jurij Vega, Karl Theodor Robert Luther, Katenoid, Kinetična energija, Klasična mehanika, Kocka soma, Kolo, Kolutna zavora, Kombinatorika, Kompleksna ravnina, Kompleksno število, Komutator, Kontrolnik leta, Kot, Kotna hitrost, Kristal, Kristalna napaka, Kronsko steklo, Kubevan, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Ležaj, Letalski motor, Letalstvo, Libracija, Liejeva grupa, Louis Poinsot, Mačje oko (meglica), Machovo načelo, Machovsko načelo, Maclaurinova trisektrisa, Magnetar, Magnetno-optični pojav, Matrika vrtenja, Maxwellov napetostni tenzor, Mehanika, Mera (matematika), Met (borilne veščine), Metoda izčrpavanja, Minimalna ploskev, Moč, Monokolo, Navada, Navor, Negativna energija, Nepravilni satelit, Neptun, Nevtronska zvezda, Newtonov potencial, Nikola Tesla, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Nikolaj Kopernik, Nonomina, Notacija orbifold, Oceanski tok, Odklonska sila, Optična indikatrisa, Orbitala, Os, Os vrtenja, Osišče, Osončje, Otto Struve, Parabola, Parni stroj, Parnost (fizika), Pascalov polž, Paulijeva matrika, Pentomina, Pieter Zeeman, Pojav Jarkovskega, Pojav JORP, Polarna fronta, Poliomina, Poliplet, Porazdelitev mase, Pot, Povlek prostora, Površinska težnost, Pravilni polieder, Precesija, Precesija enakonočij, Prirezani dodekaeder, Prisekani ikozidodekaeder, Prisekani kubooktaeder, Problem osmih dam, Prostor-čas, Prostostna stopnja (mehanika), Prstni odtis, Psevdoskalar, Ptolemaj, Pulzar, Ramanovo sipanje, RC5, Rocheva meja, Romb, Rombiikozidodekaeder, Rombski dodekaeder, Rotacijska črpalka, Rotacijska ploskev, Rubikova kocka, Schwarzschildov polmer, Selevk, Seth Carlo Chandler mlajši, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam planetov v osončju, Sfera, Siderski čas, Simetrija, Simetrijska grupa, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Specifična toplota, Spin, Spinor, Sploščeni sferoid, Spontani zlom simetrije, Srčnica, Središčni razteg, Strela (računalnik), Težni pospešek, Teon II., Teorija grup, Tetromina, Togi premik, Torricellijeva trobenta, Torus, Translacija, Trisektrisa Pascalovega polža, Triton (luna), Tromina, Tropski ciklon, Ubežna hitrost, Univerzalni koordinirani čas, Ura, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Vektor (matematika), Vektor četverec, Velika rdeča pega, Vera Cooper Rubin, Vez π, Vijak, Voigtov pojav, Vozelna precesija, Vrtavka, Vrtilna hitrost, Vrtilna količina, Vrtinčnica, Vztrajnostna sila, Vztrajnostni moment, Vzvod, Walter Baade, Wanklov motor, Weylova enačba, William Lassell, Zemeljski čas, Zonoeder, Zrcaljenje, Zunajosončni planet, Zvezda, 1 E4 s.