Hitreje kot brskalnik!
131 odnosi: Abdulmedžid I., Ahmed III., Alabaster, Aleksandrija, Aleksej II. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksej IV. Angel, Ambon, Andronik I. Komnen, Andronik II. Paleolog, Ani, Turčija, Armenski genocid, Baalbek, Bajazid II., Balduin I. Konstantinopelski, Bazilij I. Makedonec, Bazilij II., Bazilika, Bazilika (zgradba), Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bazilika San Vitale, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Beneški dož, Bizantinska arhitektura, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Ciborij (arhitektura), Cirkus (zgradba), Cisterna bazilika, De ceremoniis, Dnevnik (časopis), Druga bizantinsko-perzijska vojna, Druga svetovna vojna, Eksedra, Friz, Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu, Grščina, Hagija Irene, Heraklij, Heron, Hipogej, Hosios Lukas, Igor Kijevski, Ikonoklazem, Intarzija, Irena Atenska, Ivan II. Komnen, Ivan Malala, Izak II. Angel, Izidor iz Mileta, ..., Justinijan I., Justinijanov steber, Karavanseraj, Katolištvo, Kenotaf, Kijev, Kijevska Rusija, Konstancij II., Konstantin I. Veliki, Konstantin VII. Porfirogenet, Koran, Krstilnica, Latinščina, Leon III. Izavrijec, Libanon, Mahmud I., Manuel I. Komnen, Marmarsko morje, Marmor, Medresa, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed III., Mihael VIII. Paleolog, Mihrab, Mimar Sinan, Minaret, Minbar, Mošeja, Mozaik, Murat III., Mustafa I., Mustafa Kemal Atatürk, Muzej, Narteks, Nikefor I. Carigrajski, Nikejsko cesarstvo, Obok, Oltar, Omajadski kalifat, Opornik, Opus sectile, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Papež Frančišek, Patriarh, Pendantiv, Pergamon, Portik, Pretorijanski prefekt, Prižnica, Prva svetovna vojna, Razodetje (Apokalipsa), Recep Tayyip Erdoğan, Rimski beton, Sasanidsko cesarstvo, Sedem čudes starega veka, Selim II., Seznam bizantinskih cesarjev, Sokrat Sholastik, Spandrel, Stara bazilika sv. Petra, Stolnica, Stolnica svete Marije, Sevilja, Sulejman I., Sultan, Svjatoslav I. Kijevski, Teodozij II., Teofan Spovednik, Teofil (bizantinski cesar), Tesalija, Tesera, Turčija, Turščina, Unescova svetovna dediščina, Vakuf, Varjagi, Velika palača v Konstantinoplu, Vrata Halke, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zatrep, Zgodovinska območja Carigrada. Razširi indeks (81 več) »
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu. Abdulmedžid je želel spodbuditi osmanizem med secesionističnimi podložnimi narodi in ustaviti naraščajoča nacionalistična gibanja znotraj imperija. Njegova prizadevanja so kljub novim zakonom in reformam za temeljitejšo integracijo nemuslimanov in ne-Turkov v osmansko družbo v tem pogledu propadla. Poskušal je skleniti zavezništva z velikimi silami zahodne Evrope, zlasti z Združenim kraljestvom in Francijo, ki sta se skupaj z Osmanskim cesarstvom v krimski vojni borili proti Rusiji. Na Pariškem kongresu 30. marca 1856 je bilo Osmansko cesarstvo uradno vključeno v evropsko družino narodov. Največji Abdulmedžidov dosežek je bila napoved in izvedba reform (tanzimat, reorganizacija), ki jih je pripravil njegov oče in so dejansko leta 1839 začele modernizacijo Osmanskega cesarstva. Za ta dosežek je ena od državnih himn Osmanskega cesarstva po njem dobila ime Abdulmedžidova koračnica.
Novo!!: Hagija Sofija in Abdulmedžid I. · Poglej več »
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Hagija Sofija in Ahmed III. · Poglej več »
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Novo!!: Hagija Sofija in Alabaster · Poglej več »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Hagija Sofija in Aleksandrija · Poglej več »
Aleksej II. Komnen
Aleksej II.
Novo!!: Hagija Sofija in Aleksej II. Komnen · Poglej več »
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Novo!!: Hagija Sofija in Aleksej III. Angel · Poglej več »
Aleksej IV. Angel
Aleksej IV.
Novo!!: Hagija Sofija in Aleksej IV. Angel · Poglej več »
Ambon
Oltarna miza z dvema ambonoma Ambón je del cerkve namenjen besednemu bogoslužju.
Novo!!: Hagija Sofija in Ambon · Poglej več »
Andronik I. Komnen
Andronik I. Komnen (grško), bizantinski cesar, * okrog 1118, † 12. september 1185, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo Bil je sin plemiča Izaka Komnena in po očetovi strani vnuk cesarja Alekseja I. Komnena in Irene Dukas; vladal je med letoma 1183 in 1185.
Novo!!: Hagija Sofija in Andronik I. Komnen · Poglej več »
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Novo!!: Hagija Sofija in Andronik II. Paleolog · Poglej več »
Ani, Turčija
url-status.
Novo!!: Hagija Sofija in Ani, Turčija · Poglej več »
Armenski genocid
zadnji sledovi grozljivih pomorov pri Deir ez-Zoru in 1915–1916. Armenski genocid je skupno ime za dve obdobji, v katerem je vojska Otomanskega cesarstva na ozemlju današnje vzhodne Turčije pobila in izselila veliko število Armencev, s čimer je na tem ozemlju izumrla zahodna armenščina.
Novo!!: Hagija Sofija in Armenski genocid · Poglej več »
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Novo!!: Hagija Sofija in Baalbek · Poglej več »
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Hagija Sofija in Bajazid II. · Poglej več »
Balduin I. Konstantinopelski
Balduin I. (nizozemsko Boudewijn, francosko Baudouin) je bil prvi cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * julij 1172, Valenciennes, Flandrija, † okoli 1205, Veliko Trnovo, Drugo bolgarsko cesarstvo.
Novo!!: Hagija Sofija in Balduin I. Konstantinopelski · Poglej več »
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Novo!!: Hagija Sofija in Bazilij I. Makedonec · Poglej več »
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Novo!!: Hagija Sofija in Bazilij II. · Poglej več »
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Novo!!: Hagija Sofija in Bazilika · Poglej več »
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Novo!!: Hagija Sofija in Bazilika (zgradba) · Poglej več »
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Novo!!: Hagija Sofija in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · Poglej več »
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Novo!!: Hagija Sofija in Bazilika San Vitale · Poglej več »
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Novo!!: Hagija Sofija in Bazilika sv. Petra, Vatikan · Poglej več »
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Novo!!: Hagija Sofija in Beneški dož · Poglej več »
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Novo!!: Hagija Sofija in Bizantinska arhitektura · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Hagija Sofija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Hagija Sofija in Carigrad · Poglej več »
Ciborij (arhitektura)
V cerkveni arhitekturi je ciborij (ciboron - κιβώριον v grščini) krošnja ali strešica, ki jo podpirajo stebri, prostostoječ v svetišču nad oltarjem v bazilikah ali drugih cerkvah.
Novo!!: Hagija Sofija in Ciborij (arhitektura) · Poglej več »
Cirkus (zgradba)
Rimski cirkus (iz latinščine 'krog') je bil veliko prizorišče na prostem, ki se je uporabljalo za javne dogodke v starem Rimskem imperiju.
Novo!!: Hagija Sofija in Cirkus (zgradba) · Poglej več »
Cisterna bazilika
Cisterna bazilika (turško Yerebatan Sarnıcı – 'cisterna potopljena v zemljo'), je največja izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod mestom Carigrad (nekdanji Konstantinopel) v Turčiji.
Novo!!: Hagija Sofija in Cisterna bazilika · Poglej več »
De ceremoniis
De ceremoniis, tudi cærimoniis ali cerimoniis, je latinski naslov opisa slavnostnega protokola na dvoru bizantinskega cesarja v Konstantinoplu.
Novo!!: Hagija Sofija in De ceremoniis · Poglej več »
Dnevnik (časopis)
Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.
Novo!!: Hagija Sofija in Dnevnik (časopis) · Poglej več »
Druga bizantinsko-perzijska vojna
Druga bizantinsko-perzijska vojna (tudi bizantinsko-sasanidska vojna) je potekala med leti 602 oz.
Novo!!: Hagija Sofija in Druga bizantinsko-perzijska vojna · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Hagija Sofija in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Eksedra
Eksedra (lat. exedra) je v arhitekturi polkrožna vdolbina ali podnožje, pogosto okronano s polovično kupolo, ki je včasih sestavni del fasade zgradbe.
Novo!!: Hagija Sofija in Eksedra · Poglej več »
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Novo!!: Hagija Sofija in Friz · Poglej več »
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Galerijev slavolok (Gr.: αψίδα τουΓαλερίου) (ali Kamara, Gr.:καμάρα) in Rotunda (Ροτόντα) sta sosednja spomenika iz začetka 4.
Novo!!: Hagija Sofija in Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Hagija Sofija in Grščina · Poglej več »
Hagija Irene
Hagija Irene (Αγία Ειρήνη) ali Hagia Eirene (v srednjeveški grščini Ἁγία Εἰρήνη, grška izgovorjava:, »Sveti mir«, Aya İrini), včasih znana tudi kot sveta Irene, je vzhodna pravoslavna cerkev v zunanjem dvorišču palače Topkapı v Carigradu.
Novo!!: Hagija Sofija in Hagija Irene · Poglej več »
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Novo!!: Hagija Sofija in Heraklij · Poglej več »
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Novo!!: Hagija Sofija in Heron · Poglej več »
Hipogej
Hipogej (hypogaeum - dobesedno pomeni 'pod zemljo', iz grške hypo (pod) in gaia (mati zemlja ali boginja zemlje)) je podzemni tempelj ali grobnica.
Novo!!: Hagija Sofija in Hipogej · Poglej več »
Hosios Lukas
Hosios Lukas (grško Ὅσιος Λουκᾶς) je zgodovinski, utrjen samostan v bližini mesta Distomo v Beociji v Grčiji.
Novo!!: Hagija Sofija in Hosios Lukas · Poglej več »
Igor Kijevski
Igor Kijevski (rusko Игорь Рюрикович, Igor Rjurikovič), kijevski veliki knez, † 945.
Novo!!: Hagija Sofija in Igor Kijevski · Poglej več »
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Novo!!: Hagija Sofija in Ikonoklazem · Poglej več »
Intarzija
Geometrične figure (1537), intarzija delo fra Damiano da Bergamo; Muzej bazilike Saint Dominic, Bologna, Italija Intarzija je okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa.
Novo!!: Hagija Sofija in Intarzija · Poglej več »
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9. avgust 803.
Novo!!: Hagija Sofija in Irena Atenska · Poglej več »
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Novo!!: Hagija Sofija in Ivan II. Komnen · Poglej več »
Ivan Malala
Ivan Malala (grško Ἰωάννης Μαλάλας, Iōánnēs Malálas) je bil bizantinski letopisec iz Antiohije, zdaj Antakya, Turčija, * okoli 491, Antiohija, † 578.
Novo!!: Hagija Sofija in Ivan Malala · Poglej več »
Izak II. Angel
Izak II.
Novo!!: Hagija Sofija in Izak II. Angel · Poglej več »
Izidor iz Mileta
Izidor iz Mileta, poznoantični arhitekt, fizik in matematik, * 442, Milet, † 537.
Novo!!: Hagija Sofija in Izidor iz Mileta · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Hagija Sofija in Justinijan I. · Poglej več »
Justinijanov steber
Rekonstrukcija Justinijanovega stebra v merilu 1:300 Justinijanov steber v Konstantinoplu je bil grško-rimski triumfalni steber postavljen v leta 543 v čast zmage Vzhodnega rimskega imperija nad Goti.
Novo!!: Hagija Sofija in Justinijanov steber · Poglej več »
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Novo!!: Hagija Sofija in Karavanseraj · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Hagija Sofija in Katolištvo · Poglej več »
Kenotaf
Kenotaf ali lažni grob je simboličen grob, nagrobnik ali nagrobni spomenik, postavljen umrlemu ali padlemu v tujini ali neznano kje, ki je za preminulim postavljen v domovini.
Novo!!: Hagija Sofija in Kenotaf · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: Hagija Sofija in Kijev · Poglej več »
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Novo!!: Hagija Sofija in Kijevska Rusija · Poglej več »
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Novo!!: Hagija Sofija in Konstancij II. · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Hagija Sofija in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Novo!!: Hagija Sofija in Konstantin VII. Porfirogenet · Poglej več »
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Novo!!: Hagija Sofija in Koran · Poglej več »
Krstilnica
Krstilnica krščanske cerkve v Iranu Krstilnica tudi baptisterij (staro francosko baptisterie; latinsko baptisterium; grško βαπτιστήριον), je samostojno stoječa, pogosto osmerokotna centralna stavba največkrat zgrajena zahodno od stolnice ali župnijski cerkvi prizidana kapela za podeljevanje krstnega zakramenta.
Novo!!: Hagija Sofija in Krstilnica · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Hagija Sofija in Latinščina · Poglej več »
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Novo!!: Hagija Sofija in Leon III. Izavrijec · Poglej več »
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Novo!!: Hagija Sofija in Libanon · Poglej več »
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Novo!!: Hagija Sofija in Mahmud I. · Poglej več »
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Hagija Sofija in Manuel I. Komnen · Poglej več »
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Hagija Sofija in Marmarsko morje · Poglej več »
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Novo!!: Hagija Sofija in Marmor · Poglej več »
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Novo!!: Hagija Sofija in Medresa · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Hagija Sofija in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Mehmed III.
Mehmed III.
Novo!!: Hagija Sofija in Mehmed III. · Poglej več »
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Novo!!: Hagija Sofija in Mihael VIII. Paleolog · Poglej več »
Mihrab
Mihrab (arabsko محراب, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.
Novo!!: Hagija Sofija in Mihrab · Poglej več »
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Hagija Sofija in Mimar Sinan · Poglej več »
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Novo!!: Hagija Sofija in Minaret · Poglej več »
Minbar
Minbar (arabsko: منبر; včasih latinizirano kot mimber) je prižnica v mošeji, kjer stoji imam (vodja molitev) in izvaja pridige (خطبة, khutbah).
Novo!!: Hagija Sofija in Minbar · Poglej več »
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Novo!!: Hagija Sofija in Mošeja · Poglej več »
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Novo!!: Hagija Sofija in Mozaik · Poglej več »
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Hagija Sofija in Murat III. · Poglej več »
Mustafa I.
Mustafa I. Nori (osmansko turško: مصطفى اول, turško: I. Mustafa Sani), 15.
Novo!!: Hagija Sofija in Mustafa I. · Poglej več »
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Novo!!: Hagija Sofija in Mustafa Kemal Atatürk · Poglej več »
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Novo!!: Hagija Sofija in Muzej · Poglej več »
Narteks
Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.
Novo!!: Hagija Sofija in Narteks · Poglej več »
Nikefor I. Carigrajski
Nikifor I. Konstantinopelski (grško: Νικηφόρος Α΄), bizantinski pisec in od 12.
Novo!!: Hagija Sofija in Nikefor I. Carigrajski · Poglej več »
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Hagija Sofija in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Novo!!: Hagija Sofija in Obok · Poglej več »
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Novo!!: Hagija Sofija in Oltar · Poglej več »
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Novo!!: Hagija Sofija in Omajadski kalifat · Poglej več »
Opornik
Prečni prerez skozi ladje stolnice v Reimsu: med stranskima ladjama sta dva opornika in oporni loki, ki prenašajo silo oboka na zunanje opornike Oporniki glavne ladje stolnice v Chartresu Oporniki glavne ladje stolnice v Reimsu Bruhalniki in oporniki stolnice v Amiensu Oporniki južnega zidu opatijske bazilike Sv. Martina v Landshutu Opornik je osrednji konstruktivni in nosilni element gotske cerkve.
Novo!!: Hagija Sofija in Opornik · Poglej več »
Opus sectile
Opus sectile je oblika pietra dura, popularizirana v starodavnem in srednjeveškem rimskem svetu, kjer so materiale rezali in vgrajevali v stene in tla, da bi naredili sliko ali vzorec.
Novo!!: Hagija Sofija in Opus sectile · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Hagija Sofija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Hagija Sofija in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Papež Frančišek
Frančišek (lat. Franciscus, it. Francesco, šp. Francisco, angl. Francis; rojstno ime Jorge Mario Bergoglio), Družba Jezusova, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 266.
Novo!!: Hagija Sofija in Papež Frančišek · Poglej več »
Patriarh
Patriarh (grško.
Novo!!: Hagija Sofija in Patriarh · Poglej več »
Pendantiv
Pendantiv, tudi sferični trikotnik je konstruktivni element, ki omogoča nastaviti krožno kupolo nad kvadratnim elementom ali eliptično kupolo nad pravokotnim prostorom.
Novo!!: Hagija Sofija in Pendantiv · Poglej več »
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Novo!!: Hagija Sofija in Pergamon · Poglej več »
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Novo!!: Hagija Sofija in Portik · Poglej več »
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Novo!!: Hagija Sofija in Pretorijanski prefekt · Poglej več »
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Novo!!: Hagija Sofija in Prižnica · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Hagija Sofija in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razodetje (Apokalipsa)
''Sveti Janez na Patmosu piše Razodetje'', Hieronymus Bosch, 1504-1505 Razodetje ali Apokalipsa je zadnja knjiga Svetega pisma Nove zaveze.
Novo!!: Hagija Sofija in Razodetje (Apokalipsa) · Poglej več »
Recep Tayyip Erdoğan
Recep Tayyip Erdoğan,, turški politik, * 26. februar 1954, Kasımpaşa, Carigrad.
Novo!!: Hagija Sofija in Recep Tayyip Erdoğan · Poglej več »
Rimski beton
Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.
Novo!!: Hagija Sofija in Rimski beton · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Hagija Sofija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Novo!!: Hagija Sofija in Sedem čudes starega veka · Poglej več »
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12. december 1574, Istanbul Na prestol je prišel leta 1566 po smrti očeta Sulejmana I..
Novo!!: Hagija Sofija in Selim II. · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Hagija Sofija in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Sokrat Sholastik
Sokrat Sholastik ali Sokrat iz Konstantinopla (grško Σωκράτης ὁ Σχολαστικός, 380 pr. n. št., po 439) je bil krščanski cerkveni zgodovinar iz Konstantinopla in sodobnik Sozomena in Teodereta.
Novo!!: Hagija Sofija in Sokrat Sholastik · Poglej več »
Spandrel
Spandrel, redkeje spandril ali splaundrel je prostor med dvema lokoma ali med lokom in pravokotnim zaključkom.
Novo!!: Hagija Sofija in Spandrel · Poglej več »
Stara bazilika sv. Petra
Stara bazilika svetega Petra je bila stavba, ki je stala od 4.
Novo!!: Hagija Sofija in Stara bazilika sv. Petra · Poglej več »
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Novo!!: Hagija Sofija in Stolnica · Poglej več »
Stolnica svete Marije, Sevilja
Stolnica Svete Marije sedeče (špansko: Catedral de Santa María de la Sede), bolj znana kot stolnica v Sevilji, je katoliška stolnica v Sevilji (Andaluzija, Španija).
Novo!!: Hagija Sofija in Stolnica svete Marije, Sevilja · Poglej več »
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Novo!!: Hagija Sofija in Sulejman I. · Poglej več »
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Novo!!: Hagija Sofija in Sultan · Poglej več »
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Novo!!: Hagija Sofija in Svjatoslav I. Kijevski · Poglej več »
Teodozij II.
Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.
Novo!!: Hagija Sofija in Teodozij II. · Poglej več »
Teofan Spovednik
Teofan Spovednik ali Teofan Homologet (grško: Θεοφάνης Ομολογητής, latinsko: Theophanes Confessor), bizantinski aristokrat, kasneje menih, letopisec, zagovornik čaščenja svetih podob in svetnik, * 758/760, † 12.
Novo!!: Hagija Sofija in Teofan Spovednik · Poglej več »
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Novo!!: Hagija Sofija in Teofil (bizantinski cesar) · Poglej več »
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Novo!!: Hagija Sofija in Tesalija · Poglej več »
Tesera
Tesera (množina: teser, latinsko tessera, iz starogrške τέσσαρες téssares za ’štiri’) je posamezna ploščica, običajno oblikovana v obliki kocke, ki se uporablja pri ustvarjanju mozaika.
Novo!!: Hagija Sofija in Tesera · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Hagija Sofija in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Hagija Sofija in Turščina · Poglej več »
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Novo!!: Hagija Sofija in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »
Vakuf
Vakuf (arabsko وقف, awqāf, turško vakıf) je institucija islamskega prava, ki se je razvijala od 11.
Novo!!: Hagija Sofija in Vakuf · Poglej več »
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Novo!!: Hagija Sofija in Varjagi · Poglej več »
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad). Palača je bila od leta 330 do 1081 glavna rezidenca cesarjev Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva in središče državne administracije. Ohranilo se je samo nekaj ostankov palače in del njenih temeljev.
Novo!!: Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »
Vrata Halke
Vrata Halke (bronasta vrata) v Konstantinoplu (Grško: Χαλκῆ Πύλη) je bil glavni procesijski vhod v Veliko palačo v Konstantinoplu.
Novo!!: Hagija Sofija in Vrata Halke · Poglej več »
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Novo!!: Hagija Sofija in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Novo!!: Hagija Sofija in Zatrep · Poglej več »
Zgodovinska območja Carigrada
Zgodovinska območja Carigrada so skupina znamenitosti v glavnem okrožju Fatih v mestu Carigrad v Turčiji.
Novo!!: Hagija Sofija in Zgodovinska območja Carigrada · Poglej več »
Preusmerja sem:
Aja Sofija, Cerkev svete modrosti, Hagia Sofia, Hagia Sofija, Hagia Sophia.
