Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu

Hagija Sofija vs. Velika palača v Konstantinoplu

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu). Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad). Palača je bila od leta 330 do 1081 glavna rezidenca cesarjev Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva in središče državne administracije. Ohranilo se je samo nekaj ostankov palače in del njenih temeljev.

Podobnosti med Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu

Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Bazilij I. Makedonec, Bizantinsko cesarstvo, Grščina, Justinijan I., Konstantin I. Veliki, Konstantin VII. Porfirogenet, Latinščina, Marmarsko morje, Mehmed II. Osvajalec, Mihael VIII. Paleolog, Mozaik, Osmansko cesarstvo, Seznam bizantinskih cesarjev, Sultan, Turščina.

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Bazilij I. Makedonec in Hagija Sofija · Bazilij I. Makedonec in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija · Bizantinsko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Grščina in Hagija Sofija · Grščina in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Hagija Sofija in Justinijan I. · Justinijan I. in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Hagija Sofija in Konstantin I. Veliki · Konstantin I. Veliki in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Konstantin VII. Porfirogenet

Konstantin VII.

Hagija Sofija in Konstantin VII. Porfirogenet · Konstantin VII. Porfirogenet in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Hagija Sofija in Latinščina · Latinščina in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Hagija Sofija in Marmarsko morje · Marmarsko morje in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Hagija Sofija in Mehmed II. Osvajalec · Mehmed II. Osvajalec in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Mihael VIII. Paleolog

Mihael VIII.

Hagija Sofija in Mihael VIII. Paleolog · Mihael VIII. Paleolog in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Hagija Sofija in Mozaik · Mozaik in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Hagija Sofija in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Hagija Sofija in Seznam bizantinskih cesarjev · Seznam bizantinskih cesarjev in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Hagija Sofija in Sultan · Sultan in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Turščina

Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.

Hagija Sofija in Turščina · Turščina in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu

Hagija Sofija 131 odnose, medtem ko je Velika palača v Konstantinoplu 31. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 9.26% = 15 / (131 + 31).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: