Kazalo
18 odnosi: Avgustaion v Konstantinoplu, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Goti, Hagija Sofija, Justinijan I., Konstantinopel, Konstantinov steber, Magnaura, Markijanov steber, Millet (osmanska etnija), Minaret, Osmansko cesarstvo, Prokopij iz Cezareje, Rimska opeka, Rum Millet, Triumfalni stebri Konstantinopla, Velika palača v Konstantinoplu.
Avgustaion v Konstantinoplu
Shema središča Konstantinopla Avgustaion v Konstantinoplu (današnji Istanbul) je bil glavni javni trg v antičnem mestu.
Poglej Justinijanov steber in Avgustaion v Konstantinoplu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Justinijanov steber in Bizantinsko cesarstvo
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Justinijanov steber in Carigrad
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Justinijanov steber in Goti
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Justinijanov steber in Hagija Sofija
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Justinijanov steber in Justinijan I.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Justinijanov steber in Konstantinopel
Konstantinov steber
Konstantinov steber je bil postavljen leta 330 na ukaz rimskega cesarja Konstantina, da bi obeležil ustanovitev Konstantinopla, nove prestolnice Rimskega imperija.
Poglej Justinijanov steber in Konstantinov steber
Magnaura
Središče vzhodnorimske prestolnice Konstantinopla z najpomembnejšimi zgradbami Magnaura (grško, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana)) je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat.
Poglej Justinijanov steber in Magnaura
Markijanov steber
Steber Markijana je rimski triumfalni steber, ki je bil postavljen v Konstantinoplu s strani mestnega prefekta (civilnega guvernerja) Tatijana (vladal 450 - 52) v čast cesarju Flaviju Markijanu.
Poglej Justinijanov steber in Markijanov steber
Millet (osmanska etnija)
V Osmanskem cesarstvu je bil Millet (narod ali etnija) religiozna skupnost katere člani so bili podvrženi zakonom svoje religije; islamskemu šeriatskemu pravu, krščanskemu kanonskemu pravu ali judovskemu pravu, odvisno kateri etniji oziroma verski skupnosti so pripadali.
Poglej Justinijanov steber in Millet (osmanska etnija)
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Poglej Justinijanov steber in Minaret
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Justinijanov steber in Osmansko cesarstvo
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Justinijanov steber in Prokopij iz Cezareje
Rimska opeka
Pojem rimska opeka se lahko nanaša bodisi na vrsto opeke s poreklom iz starega Rima in so jo širili Rimljani na ozemlja, ki so jih osvojili,ali moderen tip opeke, ki se zgleduje po starem tipu.
Poglej Justinijanov steber in Rimska opeka
Rum Millet
Rūm millet (millet-i Rûm), ali "rimski narod", je bil naziv za pravoslavno versko etnijo v sestavu osmanskega imperija.
Poglej Justinijanov steber in Rum Millet
Triumfalni stebri Konstantinopla
Antični triumfalni stebri v Konstantinoplu so bili obeležniki zmag nad barbarskimi ljudstvi, ki so stali na forumih ob cerkvah in javnih zgradbah mesta.
Poglej Justinijanov steber in Triumfalni stebri Konstantinopla
Velika palača v Konstantinoplu
Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).
Poglej Justinijanov steber in Velika palača v Konstantinoplu