Kazalo
114 odnosi: Alge, Alpska konvencija, Angleščina, Aristotel, Bakterije, Belgija, Biogeografija, Biološko kopičenje, Biom, Biomaterial, Biosfera, Bolezen, Botanični vrt, Brazilija, Carl Linnaeus, Deblo (taksonomija), Deoksiribonukleinska kislina, Dvočlensko poimenovanje, Dvoživke, Edward Osborne Wilson, Ekologija, Ekosistem, Evolucija, Evropska gospodarska skupnost, Fanerozoik, Farmacija, Fosil, Francija, Gen, Glive, Gozd, Gozdarstvo, Grščina, Habitat, Hišna miš, Hrana, Hrvaška, Iglokožci, Italija, Izumrtje, Karbon, Kisik, Kmetijstvo, Kolobarniki, Koncentracija, Les, Lišaj, Lov, Mahovi, Mahovnjaki, ... Razširi indeks (64 več) »
- Biodiverziteta
- Biogeografija
- Populacijska genetika
- Vrste (biologija)
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Biotska raznovrstnost in Alge
Alpska konvencija
Logotop Alpske konvencije Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah.
Poglej Biotska raznovrstnost in Alpska konvencija
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Biotska raznovrstnost in Angleščina
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Biotska raznovrstnost in Aristotel
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Biotska raznovrstnost in Bakterije
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Biotska raznovrstnost in Belgija
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Poglej Biotska raznovrstnost in Biogeografija
Biološko kopičenje
Biološko kopičenje ali bioakumulácija je splošen izraz za kopičenje določenih strupenih snovi v organizmu oziroma v delu organizma.
Poglej Biotska raznovrstnost in Biološko kopičenje
Biom
Biom je najširša naravna skupnost rastlin in živali, ki nastane pod vplivi okolja, zlasti tal in podnebja.
Poglej Biotska raznovrstnost in Biom
Biomaterial
Biomaterial je material, ki je lahko vmesnik med biološkim sistemom in organom, ki ga bo zamenjal.
Poglej Biotska raznovrstnost in Biomaterial
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Biotska raznovrstnost in Biosfera
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Biotska raznovrstnost in Bolezen
Botanični vrt
Curitibi, Brazilija Šrilanki Sežani Botanični vrt je ustanova (večinoma park ali rastlinjak), kjer so v študijske namene posajene različne rastline.
Poglej Biotska raznovrstnost in Botanični vrt
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Biotska raznovrstnost in Brazilija
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Biotska raznovrstnost in Carl Linnaeus
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Biotska raznovrstnost in Deblo (taksonomija)
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Biotska raznovrstnost in Deoksiribonukleinska kislina
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Poglej Biotska raznovrstnost in Dvočlensko poimenovanje
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Biotska raznovrstnost in Dvoživke
Edward Osborne Wilson
Edward Osborne Wilson, ameriški biolog, * 10. junij 1929, Birmingham, Alabama, ZDA, † 26. december 2021, Massachusetts, ZDA.
Poglej Biotska raznovrstnost in Edward Osborne Wilson
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ekologija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ekosistem
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Biotska raznovrstnost in Evolucija
Evropska gospodarska skupnost
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957.
Poglej Biotska raznovrstnost in Evropska gospodarska skupnost
Fanerozoik
biotske raznolikosti od začetka fanerozoika dalje ter večja izumrtja Fanerozóik je najmlajši in trenutno potekajoč eon v Zemljini zgodovini.
Poglej Biotska raznovrstnost in Fanerozoik
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Biotska raznovrstnost in Farmacija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Biotska raznovrstnost in Fosil
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Biotska raznovrstnost in Francija
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Biotska raznovrstnost in Gen
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Biotska raznovrstnost in Glive
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Biotska raznovrstnost in Gozd
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Biotska raznovrstnost in Gozdarstvo
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Biotska raznovrstnost in Grščina
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Biotska raznovrstnost in Habitat
Hišna miš
Hišna miš, imenovana tudi domača miš (znanstveno ime Mus musculus), je zelo pogost glodavec in škodljivec v bivalnih prostorih človeka.
Poglej Biotska raznovrstnost in Hišna miš
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Biotska raznovrstnost in Hrana
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Biotska raznovrstnost in Hrvaška
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Biotska raznovrstnost in Iglokožci
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Biotska raznovrstnost in Italija
Izumrtje
chapter.
Poglej Biotska raznovrstnost in Izumrtje
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Biotska raznovrstnost in Karbon
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Biotska raznovrstnost in Kisik
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Biotska raznovrstnost in Kmetijstvo
Kolobarniki
Deževnika Kolobarniki so skupina bilateralnih živali iz debla Annelida (latinsko annellus (majhen kolobar)) so živa bitja, katerih podaljšano telo je sestavljeno iz kolobarjev.
Poglej Biotska raznovrstnost in Kolobarniki
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Biotska raznovrstnost in Koncentracija
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Biotska raznovrstnost in Les
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Biotska raznovrstnost in Lišaj
Lov
Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je dejavnost iskanja, opazovanja, zasledovanja, vabljenja in čakanja divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.
Poglej Biotska raznovrstnost in Lov
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Biotska raznovrstnost in Mahovi
Mahovnjaki
Mahovnjaki (mahɔvnjaki) so skupina bilateralnih nevretenčarjev iz debla Bryozoa (grško βρύον (brúon-mah) + ζῷον (zôion-žival)).
Poglej Biotska raznovrstnost in Mahovnjaki
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Biotska raznovrstnost in Medicina
Mednarodno leto biotske raznovrstnosti
220px Mednarodno leto biotske raznovrstnosti je celoletni projekt Organizacije združenih narodov, katerega namen je z vrsto aktivnosti leta 2010 povečevati zavedanje ljudi o pomenu biodiverzitete za življenje na Zemlji in preživetje človeštva.
Poglej Biotska raznovrstnost in Mednarodno leto biotske raznovrstnosti
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Biotska raznovrstnost in Mehkužci
Množično izumrtje
rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.
Poglej Biotska raznovrstnost in Množično izumrtje
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Poglej Biotska raznovrstnost in Mnogoceličar
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Biotska raznovrstnost in Modrozelene cepljivke
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Biotska raznovrstnost in Molekula
Monokultura
Monokultura krompirja Monokultura je povezana z enostranskim načinom gospodarjenja z zemljo.
Poglej Biotska raznovrstnost in Monokultura
Morski pajki
Morski pajki (znanstveno ime Majidae) so družina rakovic, v katero spada okoli 700 vrst.
Poglej Biotska raznovrstnost in Morski pajki
Narcis Mršić
Narcis Mršić, hrvaško-slovenski biolog, * 2. avgust 1951, Jesenice, † 16. september 1997, Kranj.
Poglej Biotska raznovrstnost in Narcis Mršić
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Biotska raznovrstnost in Narodni park
Nitkarji
Nítkarji (znanstveno ime Nemertea; ponekod tudi Nemertina, Nemertinea ali Nemertini) so deblo nečlenarjev, ki ga sestavlja okoli 1200 vrst.
Poglej Biotska raznovrstnost in Nitkarji
Ožigalkarji
Ožigalkarji (znanstveno ime Cnidaria) so skupina pravih mnogoceličarjev.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ožigalkarji
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ogljikov dioksid
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Biotska raznovrstnost in Onesnaženje
Opazovanje ptic
Mali zamaskirani tkalec (''Ploceus intermedius'') preiskuje opremo opazovalca ptic. Lokacija: Ngwenya Resort, blizu Kruger National Park, Južna Afrika. Opazovanje ptic je metoda za opazovanje in proučevanje ptic s prostim očesom ali s pomočjo povečevalne naprave kot je daljnogled.
Poglej Biotska raznovrstnost in Opazovanje ptic
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Biotska raznovrstnost in Organizem
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ozračje
Pajkovci
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.
Poglej Biotska raznovrstnost in Pajkovci
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Biotska raznovrstnost in Perm
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Biotska raznovrstnost in Pesticid
Plaščarji
Plaščarji (znanstveno ime Tunicata) so vodne sesilne živali iz debla strunarjev.
Poglej Biotska raznovrstnost in Plaščarji
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Biotska raznovrstnost in Plazilci
Plod
Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.
Poglej Biotska raznovrstnost in Plod
Ploski črvi
Plòski čŕvi ali plôskavci (znanstveno latinsko ime Plathelminthes) so sploščene živali dvobočno simetrične oblike.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ploski črvi
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Biotska raznovrstnost in Populacija (biologija)
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Poglej Biotska raznovrstnost in Praživali
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Biotska raznovrstnost in Praprotnice
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Biotska raznovrstnost in Prebivalstvo
Predkupna pravica
Predkupna pravica je pravica do nakupa neke stvari pred drugimi interesenti.
Poglej Biotska raznovrstnost in Predkupna pravica
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ptiči
Ptičja direktiva
Ptičja direktiva je neformalno ime za Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ptičja direktiva
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Biotska raznovrstnost in Raki
Ramsarska konvencija
Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ramsarska konvencija
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Biotska raznovrstnost in Rastline
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ribe
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro (portugalsko za 'januarska reka') je velemesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji.
Poglej Biotska raznovrstnost in Rio de Janeiro
Rodnost
Ródnost, natálnost ali natalitéta je pogostost rojevanja živorojenih otrok v kaki populaciji v določenem obdobju, izražena kot število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev.
Poglej Biotska raznovrstnost in Rodnost
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Biotska raznovrstnost in Romunija
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Biotska raznovrstnost in Semenke
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Biotska raznovrstnost in Sesalci
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Biotska raznovrstnost in Slovenščina
Smrtnost
Smŕtnost ali letálnost je število umrlih za določeno boleznijo, navadno preračunano na 100 bolnikov.
Poglej Biotska raznovrstnost in Smrtnost
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Biotska raznovrstnost in Spužve
Stonoge
Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.
Poglej Biotska raznovrstnost in Stonoge
Stratosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.
Poglej Biotska raznovrstnost in Stratosfera
Strogi naravni rezervat
Strogi naravni rezervat (IUCN kategorija Ia) in naravno območje (IUCN kategorija Ib) sta najvišji kategoriji zavarovanega območja, ki jih priznava Svetovna komisija za zavarovana območja (WCPA), ki je del Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN).
Poglej Biotska raznovrstnost in Strogi naravni rezervat
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Biotska raznovrstnost in Strup
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Biotska raznovrstnost in Trias
Tropski deževni gozd
Tropski deževni gozd (tudi džungla, zimzeleni pragozdovi) je tip ekološkega sistema v tropskih klimatskih področjih.
Poglej Biotska raznovrstnost in Tropski deževni gozd
Tujerodna vrsta
Tujerodna vrsta (s tujko alohtona) je vrsta organizma, ki je bila priseljena od drugod s pomočjo človeka (npr. želva rdečevratka, zlata ribica...). Ti organizmi na novem območju najdejo ugodne pogoje za preživetje in razmnoževanje.
Poglej Biotska raznovrstnost in Tujerodna vrsta
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Biotska raznovrstnost in Turizem
Ustava Republike Slovenije
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.
Poglej Biotska raznovrstnost in Ustava Republike Slovenije
Varstvo okolja
Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.
Poglej Biotska raznovrstnost in Varstvo okolja
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Biotska raznovrstnost in Voda
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Biotska raznovrstnost in Vrsta (biologija)
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Biotska raznovrstnost in Zajedavstvo
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Biotska raznovrstnost in Zdravilo
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Biotska raznovrstnost in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Biotska raznovrstnost in Zemlja
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Biotska raznovrstnost in Zrak
1753
1753 (MDCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Biotska raznovrstnost in 1753
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Biotska raznovrstnost in 1986
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Biotska raznovrstnost in 1992
Glej tudi
Biodiverziteta
Biogeografija
Populacijska genetika
Vrste (biologija)
Prav tako znan kot Biodiverziteta, Biološka pestrost, Biološka raznolikost, Biološka raznovrstnost, Biološka raznovrstnost narave, Biotska pestrost, Biotska raznolikost.