Podobnosti med Biotska raznovrstnost in Plazilci
Biotska raznovrstnost in Plazilci še 15 stvari v skupni (v Unijapedija): Carl Linnaeus, Dvoživke, Fosil, Karbon, Kisik, Narcis Mršić, Ogljikov dioksid, Plazilci, Ptiči, Ribe, Sesalci, Strup, Trias, Voda, Vrsta (biologija).
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Biotska raznovrstnost in Carl Linnaeus · Carl Linnaeus in Plazilci ·
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Biotska raznovrstnost in Dvoživke · Dvoživke in Plazilci ·
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Biotska raznovrstnost in Fosil · Fosil in Plazilci ·
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Biotska raznovrstnost in Karbon · Karbon in Plazilci ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Biotska raznovrstnost in Kisik · Kisik in Plazilci ·
Narcis Mršić
Narcis Mršić, hrvaško-slovenski biolog, * 2. avgust 1951, Jesenice, † 16. september 1997, Kranj.
Biotska raznovrstnost in Narcis Mršić · Narcis Mršić in Plazilci ·
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Biotska raznovrstnost in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Plazilci ·
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Biotska raznovrstnost in Plazilci · Plazilci in Plazilci ·
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Biotska raznovrstnost in Ptiči · Plazilci in Ptiči ·
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Biotska raznovrstnost in Ribe · Plazilci in Ribe ·
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Biotska raznovrstnost in Sesalci · Plazilci in Sesalci ·
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Biotska raznovrstnost in Strup · Plazilci in Strup ·
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Biotska raznovrstnost in Trias · Plazilci in Trias ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Biotska raznovrstnost in Voda · Plazilci in Voda ·
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Biotska raznovrstnost in Vrsta (biologija) · Plazilci in Vrsta (biologija) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Biotska raznovrstnost in Plazilci imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Biotska raznovrstnost in Plazilci
Primerjava med Biotska raznovrstnost in Plazilci
Biotska raznovrstnost 114 odnose, medtem ko je Plazilci 124. Saj imajo skupno 15, indeks Jaccard je 6.30% = 15 / (114 + 124).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Biotska raznovrstnost in Plazilci. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: