Biotska raznovrstnost in Zemlja

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Biotska raznovrstnost in Zemlja

Biotska raznovrstnost vs. Zemlja

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji. Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Biosfera in Biotska raznovrstnost · Biosfera in Zemlja · Poglej več »

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Biotska raznovrstnost in Brazilija · Brazilija in Zemlja · Poglej več »

Dvoživke

Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.

Biotska raznovrstnost in Dvoživke · Dvoživke in Zemlja · Poglej več »

Fanerozoik

biotske raznolikosti od začetka fanerozoika dalje ter večja izumrtja Fanerozóik je najmlajši in trenutno potekajoč eon v Zemljini zgodovini.

Biotska raznovrstnost in Fanerozoik · Fanerozoik in Zemlja · Poglej več »

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Biotska raznovrstnost in Fosil · Fosil in Zemlja · Poglej več »

Karbon

Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.

Biotska raznovrstnost in Karbon · Karbon in Zemlja · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Biotska raznovrstnost in Kisik · Kisik in Zemlja · Poglej več »

Modrozelene cepljivke

Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.

Biotska raznovrstnost in Modrozelene cepljivke · Modrozelene cepljivke in Zemlja · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Biotska raznovrstnost in Ogljikov dioksid · Ogljikov dioksid in Zemlja · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Biotska raznovrstnost in Ozračje · Ozračje in Zemlja · Poglej več »

Perm

Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.

Biotska raznovrstnost in Perm · Perm in Zemlja · Poglej več »

Praprotnice

Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.

Biotska raznovrstnost in Praprotnice · Praprotnice in Zemlja · Poglej več »

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Biotska raznovrstnost in Ptiči · Ptiči in Zemlja · Poglej več »

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Biotska raznovrstnost in Rastline · Rastline in Zemlja · Poglej več »

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Biotska raznovrstnost in Ribe · Ribe in Zemlja · Poglej več »

Semenke

Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.

Biotska raznovrstnost in Semenke · Semenke in Zemlja · Poglej več »

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Biotska raznovrstnost in Sesalci · Sesalci in Zemlja · Poglej več »

Stratosfera

Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.

Biotska raznovrstnost in Stratosfera · Stratosfera in Zemlja · Poglej več »

Trias

Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.

Biotska raznovrstnost in Trias · Trias in Zemlja · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Biotska raznovrstnost in Voda · Voda in Zemlja · Poglej več »