Kazalo
147 odnosi: Anžujci, Andeški, Andrej I. Ogrski, Andrej II. Ogrski, Andrej III. Ogrski, Apulija, Aragonsko kraljestvo, Arnulf Koroški, Augsburg, Álmoš (slavonski in nitranski vladar), Álmoš Madžarski, Árpád Madžarski, Štefan I. Ogrski, Štefan II. Ogrski, Štefan III. Ogrski, Štefan IV. Ogrski, Štefan V. Ogrski, Šubići, Črno morje, Babenberžani, Balkan, Bamberg, Batu kan, Bazilij II., Béla I. Ogrski, Béla II. Ogrski, Béla III., Béla IV. Ogrski, Benetke, Beograd, Biograd na Moru, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Mohiju, Bizantinsko cesarstvo, Boleslav II. Poljski, Boleslav III. Poljski, Bolgarija, Boris Kolomanovič, Bosna, Bratislava, Brenta (reka), Burgundija, Dalmacija, Dimitrij Zvonimir, Elizabeta Ogrska, Emerik Ogrski, Esztergom, Filip Švabski, Frankopani, Friderik I. Barbarossa, ... Razširi indeks (97 več) »
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Árpádovci in Anžujci
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Árpádovci in Andeški
Andrej I. Ogrski
Andrej I. Beli, Andrej I. Katolik, tudi Andraž I. (madžarsko: I. (Fehér/Katolikus) András/Endre), ogrski kralj (1046–1060), * ca.
Poglej Árpádovci in Andrej I. Ogrski
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Árpádovci in Andrej II. Ogrski
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Poglej Árpádovci in Andrej III. Ogrski
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Árpádovci in Apulija
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Árpádovci in Aragonsko kraljestvo
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Árpádovci in Arnulf Koroški
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Árpádovci in Augsburg
Álmoš (slavonski in nitranski vladar)
Álmoš (Álmos., Álmoš., Almoš.), ogrski plemič, vojvoda v Slavoniji, vojvoda v Nitri in v pokrajini Bihar.
Poglej Árpádovci in Álmoš (slavonski in nitranski vladar)
Álmoš Madžarski
Álmoš, domnevni veliki knez Madžarov, * ca.
Poglej Árpádovci in Álmoš Madžarski
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Árpádovci in Árpád Madžarski
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Poglej Árpádovci in Štefan I. Ogrski
Štefan II. Ogrski
Štefan II. (II. István., Stjepan II..), hrvaški kralj (1105/1116-1131), ogrski kralj (1116-1131), * 1101, † 1. marec 1116, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Árpádovci in Štefan II. Ogrski
Štefan III. Ogrski
Štefan III. (III. István., Stjepan III.), hrvaški in ogrski kralj, vladal med 1162in 1172Horváth, B. (2009): str.
Poglej Árpádovci in Štefan III. Ogrski
Štefan IV. Ogrski
Štefan IV. (IV. István., Stjepan IV..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1163 in 1165Horváth, B. (2009): str.
Poglej Árpádovci in Štefan IV. Ogrski
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Árpádovci in Štefan V. Ogrski
Šubići
Šubići, hrvaško pleme, pomembna hrvaška plemiška rodbina.
Poglej Árpádovci in Šubići
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Árpádovci in Črno morje
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Árpádovci in Babenberžani
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Árpádovci in Balkan
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Árpádovci in Bamberg
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Árpádovci in Batu kan
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Árpádovci in Bazilij II.
Béla I. Ogrski
Béla I. (I.; Belo I.), ogrski kralj (1060-1063), * ca.
Poglej Árpádovci in Béla I. Ogrski
Béla II. Ogrski
Béla II. ali Béla II.
Poglej Árpádovci in Béla II. Ogrski
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Árpádovci in Béla III.
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Árpádovci in Béla IV. Ogrski
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Árpádovci in Benetke
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Árpádovci in Beograd
Biograd na Moru
Biograd na Moru (italijansko Zaravecchia, tudi Alba Marittima) je mesto, morsko pristanišče in letovišče v Severni Dalmaciji na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad), ki upravno spada v Zadrsko županijo.
Poglej Árpádovci in Biograd na Moru
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Árpádovci in Bitka na Moravskem polju
Bitka pri Mohiju
Bitka pri Mohiju ali bitka na reki Šajo (madžarsko Muhi csata) 11. aprila 1241.je bila glavna bitka med Mongoli in Ogrskim kraljestvom med mongolsko/tatarskim pohodom na Evropo.
Poglej Árpádovci in Bitka pri Mohiju
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Árpádovci in Bizantinsko cesarstvo
Boleslav II. Poljski
Boleslav II.
Poglej Árpádovci in Boleslav II. Poljski
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Poglej Árpádovci in Boleslav III. Poljski
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Árpádovci in Bolgarija
Boris Kolomanovič
Boris Kolomanovič, ruski in ogrski politik, samooklicani nezakonski sin ogrskega kralja Kolomana in neuspešni pretendent za ogrski prestol.
Poglej Árpádovci in Boris Kolomanovič
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Árpádovci in Bosna
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Árpádovci in Bratislava
Brenta (reka)
Brenta je italijanska reka, ki teče od pokrajine Trento do Jadranskega morja, južno od beneške lagune v Benečiji, na severovzhodu Italije.
Poglej Árpádovci in Brenta (reka)
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Árpádovci in Burgundija
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Árpádovci in Dalmacija
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Árpádovci in Dimitrij Zvonimir
Elizabeta Ogrska
Elizabeta Ogrska, svetnica, tretjerednica in dobrodelnica, * 7. julij 1207, Sárospatak, Ogrska (danes Madžarska) ali Pozsony, Ogrska (danes Bratislava, Slovaška); † 17. november 1231, Marburg, Turingija, Sveto rimsko cesarstvo (danes: Hessen, Nemčija).
Poglej Árpádovci in Elizabeta Ogrska
Emerik Ogrski
Emerik I. Ogrski (madžarsko: I. Imre, hrvaško: Emerik I./Mirko, slovaško: Imrich I.), ogrsko-hrvaški kralj, * 1174, Ogrsko kraljestvo, † 30. september/30. november 1204, Esztergom, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Árpádovci in Emerik Ogrski
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Árpádovci in Esztergom
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Árpádovci in Filip Švabski
Frankopani
Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, so bili hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.
Poglej Árpádovci in Frankopani
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Árpádovci in Friderik I. Barbarossa
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Árpádovci in Galicija
Géza I. Ogrski
Géza I. (I.), ogrski kralj (1074-1077), * ca.
Poglej Árpádovci in Géza I. Ogrski
Géza II. Ogrski
Géza II. (II. Géza., Gejza II..), hrvaški in ogrski kralj (1141-1162), * 1130, † 31. maj 1162, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Árpádovci in Géza II. Ogrski
Géza Ogrski
Géza, veliki knez Madžarov (972- 997), * ca.
Poglej Árpádovci in Géza Ogrski
Gyula
Gyula je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Gyulai Županije Békés.
Poglej Árpádovci in Gyula
Helena Lepa
Helena Lepa (hrvaško Jelena Lijepa, madžarsko Ilona), hrvaška kraljica, žena Dimitrija Zvonimirja, * ?, † verjetno okoli 1091.
Poglej Árpádovci in Helena Lepa
Helena Ogrska
Helena Ogrska (madžarsko Árpád-házi Ilona) iz ogrske dinastije Árpád je bila po poroki z Leopoldom V. Avstrijskim od leta 1177 vojvodinja žena Štajerske in od leta 1192 do 1194 vojvodinja žena Avstrije, * okoli 1199, † 25. december 1199.
Poglej Árpádovci in Helena Ogrska
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Árpádovci in Henrik I. Nemški
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Árpádovci in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Árpádovci in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Árpádovci in Henrik IV. Nemški
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Árpádovci in Hrvaška
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Árpádovci in Investiturni boj
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Árpádovci in Ivan II. Komnen
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Árpádovci in Izak II. Angel
Kaloča
Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.
Poglej Árpádovci in Kaloča
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Árpádovci in Kamnik
Kapitelj
Kapitelj (latinsko capitulum ali capitellum) je zbor kanonikov, eno od številnih teles duhovščine v katoliških, anglikanskih in nordijskih luteranskih cerkvah ali na njihovih srečanjih.
Poglej Árpádovci in Kapitelj
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Árpádovci in Karel I. Ogrski
Karel II. Anžujski
Karel II.
Poglej Árpádovci in Karel II. Anžujski
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Árpádovci in Karel Martel
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Árpádovci in Karpati
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Árpádovci in Kijev
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Árpádovci in Kijevska Rusija
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej Árpádovci in Kneževina Ogrska
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Árpádovci in Kneževina Transilvanija
Koloman Ogrski
Koloman (Knjižni) (I. (Könyves) Kálmán., Koloman.), hrvaški kralj (1102-1116), ogrski kralj (1095-1116), * ca.
Poglej Árpádovci in Koloman Ogrski
Komitat
Ogrski komitati okoli leta 1880 Komitat ali županija (– podjetje, skupina; srednjeveškolatinsko – grofija, grofstvo;;;; ali grajska župa – var.
Poglej Árpádovci in Komitat
Konstanca Ogrska
Konstanca Ogrska (madžarsko Konstancia Árpád, češko Konstancie Uherská) je bila druga kraljica žena češkega kralja Otokarja I., * okoli 1180, 6.
Poglej Árpádovci in Konstanca Ogrska
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Árpádovci in Konstantinopel
Koppány (Árpádovec)
Štefan I. utrdil na oblasti Koppány, pripadnik dinastije Árpádovcev, v času smrti velikega kneza Géze njegov najstarejši bližnji sorodnik.
Poglej Árpádovci in Koppány (Árpádovec)
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Árpádovci in Krščanstvo
Krka (Hrvaška)
Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.
Poglej Árpádovci in Krka (Hrvaška)
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Árpádovci in Kumani
Kumanija
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10.
Poglej Árpádovci in Kumanija
Ladislav I. Ogrski
Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.
Poglej Árpádovci in Ladislav I. Ogrski
Ladislav II. Ogrski
Ladislav II. (II. László., Ladislav II..), hrvaški in ogrski (proti)kralj, vladal med 1162 in 1163Horváth, B. (2009): str.
Poglej Árpádovci in Ladislav II. Ogrski
Ladislav III. Ogrski
Ladislav III.
Poglej Árpádovci in Ladislav III. Ogrski
Ladislav IV. Ogrski
Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.
Poglej Árpádovci in Ladislav IV. Ogrski
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Árpádovci in Langobardi
Liutpold Bavarski
Liutpold Bavarski (tudi Luitpold), koroški grof (približno od 893- ?), mejni grof Vzhodne krajine, nato bavarski in koroški vojvoda (?-907).
Poglej Árpádovci in Liutpold Bavarski
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Árpádovci in Manuel I. Komnen
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Poglej Árpádovci in Mihael VII. Dukas
Mureš
Mureš (romunsko Mureș, madžarsko Maros, srbsko Мориш/Moriš) je 789 kilometrov dolga reka v vzhodni Evropi.
Poglej Árpádovci in Mureš
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Poglej Árpádovci in Nadškofija
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Árpádovci in Neapeljsko kraljestvo
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Árpádovci in Oglejski patriarhat
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Árpádovci in Ogrska
Otokar I. Češki
Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.
Poglej Árpádovci in Otokar I. Češki
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Árpádovci in Otokar II. Přemysl
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Árpádovci in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Árpádovci in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Árpádovci in Oton III.
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Árpádovci in Palatin (naziv)
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Árpádovci in Papež Aleksander III.
Papež Bonifacij VIII.
Papež Bonifacij VIII., rojen kot Benedetto Caetani Benedetto Gaetano, (imenovan tudi Benedetto Caetani Starejši) je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1230 Anagni (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 11. oktober 1303 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Árpádovci in Papež Bonifacij VIII.
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Árpádovci in Papež Gregor VII.
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Árpádovci in Papež Silvester II.
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Poglej Árpádovci in Parlamentarni sistem
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Árpádovci in Pečenegi
Peter Orseolo
Peter Orseolo, Peter Benečan, Peter I. ((Velencei) Péter) ogrski kralj (1038-1041 in 1044-1046).
Poglej Árpádovci in Peter Orseolo
Primas
Primas, (lat. primas; prvi, prvak) je v Rimskokatoliški cerkvi častni naslov nekaterih nadškofov (npr. v Toledu, Bragi, Armaghu oz. Dublinu, Pragi, Salzburgu, Gnieznu oz. Varšavi, Esztergomu, Lyonu oz. Reimsu, Utrechtu, Bragi ali Tarragoni itd.) ali najvidnejših škofov oziroma nadškofov v pokrajini ali državi (npr.
Poglej Árpádovci in Primas
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Árpádovci in Prva svetovna vojna
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Árpádovci in Regnum Carantanum
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Árpádovci in Rudolf I. Habsburški
Salomon Ogrski
Salomon (I.; Salomonus), ogrski kralj (1063-1087), *. 1053, † 1087.
Poglej Árpádovci in Salomon Ogrski
Sámuel Aba
Sámuel Aba (Aba Sámuel) ogrski kralj (1041–1044).
Poglej Árpádovci in Sámuel Aba
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Árpádovci in Slovani
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Árpádovci in Split
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Árpádovci in Srem
St. Gallen
St.
Poglej Árpádovci in St. Gallen
Sveti Emerik
Štefan I. na pogrebu svojega sina Sv. Emerika Sveti Emerik, princ Emerik ((Szent) Imre.; Sanctus Henricus), * ca.
Poglej Árpádovci in Sveti Emerik
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Árpádovci in Sveti sedež
Sveti Venceslav
Venceslav (češ. Václav; nem. Wenzel) je bil sin češkega vojvode Vratislava I. in njegove žene Dragomire, ter vnuk svete Ljudmile.
Poglej Árpádovci in Sveti Venceslav
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Árpádovci in Sveto rimsko cesarstvo
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Árpádovci in Svjatoslav I. Kijevski
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Árpádovci in Székesfehérvár
Taksony Madžarski
Taksony (tudi Taxis, Tocsun), veliki knez Madžarov (955- 971), * ?, † 971, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Árpádovci in Taksony Madžarski
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Árpádovci in Transilvanija
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Árpádovci in Tretja križarska vojna
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Árpádovci in Trogir
Ugrofinski jeziki
Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.
Poglej Árpádovci in Ugrofinski jeziki
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Poglej Árpádovci in Varjagi
Vatov upor
Umsrtitev škofa Gellérta v Vatovem uporu Vatov upor je bil obsežen protikrščanski upor, ki ga je na Ogrskem leta 1046 vodil župan Vata.
Poglej Árpádovci in Vatov upor
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Árpádovci in Vazal
Vazul
Vazul (morda iz bizantinskega Basil), morda pravilneje kot Vászoly.
Poglej Árpádovci in Vazul
Velika Morava
Velika Morava ali le Morava (srbska cirilica: Велика Морава) je reka v osrednji Srbiji.
Poglej Árpádovci in Velika Morava
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Árpádovci in Velikomoravska
Venčeslav II. Češki
Venčeslav II.
Poglej Árpádovci in Venčeslav II. Češki
Venčeslav III. Češki
Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4.
Poglej Árpádovci in Venčeslav III. Češki
Višegrad, Madžarska
Višegrad (slovaško Vyšehrad) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Szentendre županije Pešta.
Poglej Árpádovci in Višegrad, Madžarska
Vladimir Monomah
Vladimir Vsevolodovič ali Vladimir II.
Poglej Árpádovci in Vladimir Monomah
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Árpádovci in Vlahi
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Árpádovci in Zadar
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Árpádovci in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zlata bula (1222)
Zlata bula madžarskega kralja Andreja II. je listina iz leta 1222, ki določa osnovne pravice in privilegije madžarskega in hrvaškega plemstva ter omejuje kraljevo moč; plemstvu izrecno dovoljuje nepokorščino, kadar kralj ne spoštuje določil listine.
Poglej Árpádovci in Zlata bula (1222)
Zoltán Madžarski
Zoltán (tudi Zolta, Zsolt ali Solt), veliki knez Madžarov (ca. 907- ca. 947 ali 948), * ca.
Poglej Árpádovci in Zoltán Madžarski
Prav tako znan kot Arpadoviči.