Kazalo
48 odnosi: Aleksej III. Angel, Andrej II. Ogrski, Andrej III. Ogrski, Árpádovci, Štefan V. Ogrski, Béla III., Béla IV. Ogrski, Bitka na Moravskem polju, Boleslav V. Sramežljivi, Bratislava, Gjur, Hrvaščina, Hrvaška, Ilustrirana kronika, Interdikt, Joahim Gutkeled, Karel I. Anžujski, Koprivnica, Hrvaška, Krščanstvo, Križarske vojne, Kumani, Madžarščina, Mongoli, Ogrska, Otokar II. Přemysl, Palatin (naziv), Papež Benedikt VIII., Papež Nikolaj III., Papež Nikolaj IV., Poganstvo, Regéc, Romunija, Rudolf I. Habsburški, Rudolf II. Avstrijski, Sasi, Sárospatak, Slovaščina, Slovaška, Sombotel, Sveti sedež, Teodor I. Laskaris, Tisa (razločitev), Transilvanija, Zlata horda, 10. julij, 1262, 1290, 5. avgust.
- Árpádovci
- Hrvaški kralji
- Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev
- Madžarski vladarji
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1262
- Umrli leta 1290
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Aleksej III. Angel
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Andrej II. Ogrski
Andrej III. Ogrski
Andrej III.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Andrej III. Ogrski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Árpádovci
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Štefan V. Ogrski
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Béla III.
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Béla IV. Ogrski
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Bitka na Moravskem polju
Boleslav V. Sramežljivi
Boleslav V. Sramežljivi (poljsko Bolesław Wstydliwy) je bil od leta 1232 vojvoda Sandomierza in od leta 1243 do svoje smrti veliki vojvoda Poljske, * 21. junij 1226, Stary Korczyn, † 7. december 1279, Krakov.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Boleslav V. Sramežljivi
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Bratislava
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Gjur
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Hrvaška
Ilustrirana kronika
Prva stran ''Chronicon Pictum'' Ilustrirana kronika (latinsko Chronicon Pictum, madžarsko Képes Krónika), znana tudi kot Chronica Hungarorum, Chronicon (Hungariae) Pictum, Chronica Picta ali Chronica de Gestis Hungarorum, je srednjeveška ilustrirana kronika Ogrskega kraljestva, napisana v drugi polovici 14.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Ilustrirana kronika
Interdikt
Interdíkt je pravni ali cerkvenopravni ukrep, ki prepoveduje opravljanje določenih dejavnosti.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Interdikt
Joahim Gutkeled
Joahim Gutkeled (madžarsko Gutkeled Joakim, hrvaško Joakim Pektar) je bil hrvaško-ogrski velikaš in ban cele Slavonije, * ni znano, † april 1277 pri Stjeničnjaku, Hrvaška.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Joahim Gutkeled
Karel I. Anžujski
Karel I. Anžujski (• Pariz, 21. marca 1226, † Foggia, 7. januarja 1285), grof Anžuja (Anjou) in Maina, grof Provanse in Forcalquiera, kralj Sicilije, kralj Neaplja, princ Taranta, kralj Albanije, princ Ahaje in kralj Jeruzalema.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Karel I. Anžujski
Koprivnica, Hrvaška
Koprivnica je mesto na Hrvaškem z okoli 23.000 prebivalci (upravno območje mesta - Grad Koprivnica jih šteje 28.666 po popisu 2021), ki je upravno središče Koprivniško-križevske županije (hrv. Koprivničko-križevačka županija), prav tako pa je eden od sedežev Severne hrvaške univerze (Hrvatsko sveučilište sjever: Koprivnica - Varaždin).
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Koprivnica, Hrvaška
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Krščanstvo
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Križarske vojne
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Kumani
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Madžarščina
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Mongoli
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Ogrska
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Otokar II. Přemysl
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Palatin (naziv)
Papež Benedikt VIII.
Papež Benedikt VIII. ((Papa Benedictus Octavus) rojen kot Teofilakt II. Tuskulski (Theophylactus Secundus Tusculanus; Teofilatto II dei Conti di Tuscolo), je bil italijaski papež, * okrog 980, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo), † 9. april 1024, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Papež Benedikt VIII.
Papež Nikolaj III.
Papež Nikolaj III., rojen kot Giovanni Gaetano Orsini je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1225 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 22. avgust 1280 Viterbo (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Papež Nikolaj III.
Papež Nikolaj IV.
Papež Nikolaj IV., rojen kot Girolamo Masci, (v starejših virih samo Girolamo d’Ascoli) je bil OFM in rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve; * 30. september 1227 Lisciano (Marke, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 4. april 1292 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Papež Nikolaj IV.
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Poganstvo
Regéc
Regéc je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Abaúj–Hegyközi Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Regéc
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Romunija
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Rudolf I. Habsburški
Rudolf II. Avstrijski
Rudolf II., vojvoda Avstrije in Štajerske iz rodbine Habsburžanov, * 1271; † 10.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Rudolf II. Avstrijski
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Sasi
Sárospatak
Sárospatak (nemško: Potok am Bodroch) (slovensko: Blatni Potok) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Sárospataki Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Sárospatak
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Slovaščina
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Slovaška
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Sombotel
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Sveti sedež
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Teodor I. Laskaris
Tisa (razločitev)
Tisa je lahko.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Tisa (razločitev)
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Transilvanija
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in Zlata horda
10. julij
10.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in 10. julij
1262
1262 (MCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in 1262
1290
1290 (MCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in 1290
5. avgust
5.
Poglej Ladislav IV. Ogrski in 5. avgust