Kazalo
161 odnosi: Adolf Hitler, Afganistan, Ahemenidsko cesarstvo, Akadščina, Aleksander Veliki, Anatolija, Arabci, Aragac, Ararat, Araratska planota, Aras (reka), Argišti I., Arhitekt, Arhitektura, Armenščina, Armenci, Armenija, Armenska abeceda, Armenska apostolska cerkev, Armensko višavje, Artaksiadi, Asirci, Avstralija, Azerbajdžan, Azerbajdžanci, Baal, Baker, Baku, Batumi, Berlin, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Bolgarija, Boljševiki, Bron, Bronasta doba, Bruselj, Cesta, Ciper, Darej I., David Bek, Dioklecijan, Druga svetovna vojna, Egejsko morje, Egipt, Erevan, Evropska unija, Evropski parlament, Genocid, Gjumri, ... Razširi indeks (111 več) »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Zgodovina Armenije in Adolf Hitler
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Zgodovina Armenije in Afganistan
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Zgodovina Armenije in Ahemenidsko cesarstvo
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Zgodovina Armenije in Akadščina
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Zgodovina Armenije in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Zgodovina Armenije in Anatolija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Zgodovina Armenije in Arabci
Aragac
Pogled na Aragac Aragac (armensko Արագած, včasih tudi Aragatz) je s 4090 metri najvišja gora Republike Armenije.
Poglej Zgodovina Armenije in Aragac
Ararat
Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.
Poglej Zgodovina Armenije in Ararat
Araratska planota
Araratska planota (armensko Արարատյան դաշտ, Araratyan dasht) je ena največjih armenskih planot.
Poglej Zgodovina Armenije in Araratska planota
Aras (reka)
Aras ali Araxes je reka, ki izvira v Turčiji in nato teče vzdolž meje med Turčijo in Armenijo, med Turčijo in območjem Nahičevan v Azerbajdžanu, med Iranom in Azerbajdžanom in Armenijo ter na koncu skozi Azerbajdžan do reke Kure.
Poglej Zgodovina Armenije in Aras (reka)
Argišti I.
Argišti I. je bil šesti znani kralj Urartuja, ki je vladal od 786 pr. n. št. do 764 pr. n. št. Leta 782 pr. n. št. je zgradil citadelo v Erebuni v sedanji armenski prestolnici Erevanu, * okoli 827 pr. n. št., † okoli 764 pr. n. št. Bil je sin kralja Menue Urartskega in nadaljeval osvajanja, ki so jih začeli njegovi predhodniki.
Poglej Zgodovina Armenije in Argišti I.
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Zgodovina Armenije in Arhitekt
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Zgodovina Armenije in Arhitektura
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Zgodovina Armenije in Armenščina
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Zgodovina Armenije in Armenci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Zgodovina Armenije in Armenija
Armenska abeceda
Armenska abeceda je pisava, s katero se že od 5. stoletja dalje zapisuje armenščina in se uporablja še danes.
Poglej Zgodovina Armenije in Armenska abeceda
Armenska apostolska cerkev
Armenska apostolska cerkev ali Armenska pravoslavna cerkev je ena od prvotnih vzhodnih pravoslavnih cerkva in je ne smemo zamenjevati z Armensko katoliško cerkvijo.
Poglej Zgodovina Armenije in Armenska apostolska cerkev
Armensko višavje
Armensko višavje, tudi Armenska planota ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.
Poglej Zgodovina Armenije in Armensko višavje
Artaksiadi
Rodbina Artaksiadov ali Ardaksiadi (armensko Արտաշեսյան արքայատոհմ) je vladala Kraljestvu Armenija od 189 pr.
Poglej Zgodovina Armenije in Artaksiadi
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Zgodovina Armenije in Asirci
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Zgodovina Armenije in Avstralija
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Zgodovina Armenije in Azerbajdžan
Azerbajdžanci
Plesalke v narodnih nošah Azerbajdžanci ali Azeri so turški narod, ki živi v Azerbajdžanu in severnem Iranu (Južni Azerbejdžan), pa tudi širše od Kavkaza do Iranske planote.
Poglej Zgodovina Armenije in Azerbajdžanci
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Zgodovina Armenije in Baal
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Zgodovina Armenije in Baker
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Poglej Zgodovina Armenije in Baku
Batumi
Batumi (ბათუმი, prej Batum ali Batoum) je obmorsko mesto ob Črnem morju in je prestolnica Adžarije, avtonomne republike na zahodu Gruzije.
Poglej Zgodovina Armenije in Batumi
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Zgodovina Armenije in Berlin
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Zgodovina Armenije in Bizantinsko cesarstvo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Zgodovina Armenije in Bog
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zgodovina Armenije in Bolgarija
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Zgodovina Armenije in Boljševiki
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Zgodovina Armenije in Bron
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Zgodovina Armenije in Bronasta doba
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Zgodovina Armenije in Bruselj
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Zgodovina Armenije in Cesta
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Zgodovina Armenije in Ciper
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Zgodovina Armenije in Darej I.
David Bek
David Bek (armensko: Դավիթ Բեկ), armenski plemič in vojskovodja, * ?, † 1728.
Poglej Zgodovina Armenije in David Bek
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Zgodovina Armenije in Dioklecijan
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Zgodovina Armenije in Druga svetovna vojna
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Zgodovina Armenije in Egejsko morje
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Zgodovina Armenije in Egipt
Erevan
Erevan (armensko Երևան ali Երեվան, İrəvan, Ереван) je prestolnica Republike Armenije in s približno 1,2 milijona prebivalcev tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Središče mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spušča proti dolini Aras.
Poglej Zgodovina Armenije in Erevan
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Zgodovina Armenije in Evropska unija
Evropski parlament
Evropski parlament je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij.
Poglej Zgodovina Armenije in Evropski parlament
Genocid
Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.
Poglej Zgodovina Armenije in Genocid
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Poglej Zgodovina Armenije in Gjumri
Gorovje Gegham
Gorovje Gegham (ISO 9985: Geġam, armenščina: Գեղամա լեռնաշղթա, Geghama lernasheghta) je območje gora v Armeniji.
Poglej Zgodovina Armenije in Gorovje Gegham
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Poglej Zgodovina Armenije in Gorski Karabah
Grško-turška vojna
Grško-turška vojna v Mali Aziji je bila osrednji spopad v turški vojni za neodvisnost in je trajala med letoma 1919 in 1922.
Poglej Zgodovina Armenije in Grško-turška vojna
Gregor I. Razsvetitelj
Gregor I. Razsvetitelj (klasično armensko: Գրիգոր Լուսաւորիչ, reformirano: Գրիգոր Լուսավորիչ, Grigor Lusavorich) (ok. 257 – ok. 331) je zavetnik in prvi uradni vodja Armenske apostolske cerkve.
Poglej Zgodovina Armenije in Gregor I. Razsvetitelj
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Zgodovina Armenije in Gruzija
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Poglej Zgodovina Armenije in Gulag
Hajk Veliki
Hajk Veliki (armensko: Հայկ, armenska izgovorjava) ali Veliki Hajk, znan tudi kot Hajk Nahapet (Հայկ Նահապետ, armenska izgovorjava:, Hajk 'glava družine' ali patriarh), je legendarni patriarh in ustanovitelj armenskega naroda.
Poglej Zgodovina Armenije in Hajk Veliki
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Zgodovina Armenije in Herodot
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Zgodovina Armenije in Hetiti
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Zgodovina Armenije in Huni
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Zgodovina Armenije in Indija
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Zgodovina Armenije in Industrija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Zgodovina Armenije in Iran
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Zgodovina Armenije in Islam
Jedrska elektrarna
Jedrska elektrarna Isar v Nemčiji Jedrska elektrarna ali nuklearna elektrarna je elektrarna, podobna termoelektrarni; pri jedrski elektrarni se kot primarni vir toplote namesto premoga, nafte ali plina uporablja jedrski reaktor.
Poglej Zgodovina Armenije in Jedrska elektrarna
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Zgodovina Armenije in Josif Stalin
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Zgodovina Armenije in Judje
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Zgodovina Armenije in Kalif
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Zgodovina Armenije in Katarina Velika
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Zgodovina Armenije in Kavkaz
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Zgodovina Armenije in Kilikija
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Zgodovina Armenije in Kitajska
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Zgodovina Armenije in Kmetijstvo
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Zgodovina Armenije in Književnost
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Zgodovina Armenije in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Zgodovina Armenije in Konstantinopel
Kopje
Kópje je hladno orožje.
Poglej Zgodovina Armenije in Kopje
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Zgodovina Armenije in Kositer
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Zgodovina Armenije in Kovina
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Zgodovina Armenije in Krščanstvo
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Zgodovina Armenije in Kreta
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Zgodovina Armenije in Krimska vojna
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Poglej Zgodovina Armenije in Kristjani
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Zgodovina Armenije in Libanon
Lozanski sporazum
Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.
Poglej Zgodovina Armenije in Lozanski sporazum
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Zgodovina Armenije in Luna
Magnezijev oksid
Magnezijev oksid, pogovorno magnezija (kemijska formula MgO), je bel prah ali brezbarven kristal, nastane pri gorenju magnezija v zraku ali v kisiku.
Poglej Zgodovina Armenije in Magnezijev oksid
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Zgodovina Armenije in Mameluki
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Zgodovina Armenije in Menih
Mesrop Maštoc
Mesrop Maštoc (vzhodnoarmensko Մեսրոպ Մաշտոց, zahodnoarmensko Մեսրոբ Մաշտոց) (zahodnoarmensko tudi Mesrop Mašdoc), armenski menih, teolog, jezikoslovec, * 361, Hasik, Perzija (sedaj Armenija), † 17. februar 441, Valarsabad.
Poglej Zgodovina Armenije in Mesrop Maštoc
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Zgodovina Armenije in Mezopotamija
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Zgodovina Armenije in Mihail Gorbačov
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Zgodovina Armenije in Minojska doba
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Zgodovina Armenije in Mitani
Mitridat VI. Pontski
Mítridat VI.
Poglej Zgodovina Armenije in Mitridat VI. Pontski
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Zgodovina Armenije in Mongoli
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Zgodovina Armenije in Mongolsko cesarstvo
Monofizitizem
Monofizitizem je bilo krščansko kristološko gledanje (z vidika katoliške, pravoslavne in protestantskih Cerkva herezija), ki se je razvilo v okviru aleksandrijske šole v poznem 4.
Poglej Zgodovina Armenije in Monofizitizem
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Zgodovina Armenije in Moskva
Mustafa Kemal Atatürk
Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, * 19. maj 1881, Selanik (danes Solun) † 10. november 1938, Carigrad.
Poglej Zgodovina Armenije in Mustafa Kemal Atatürk
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Zgodovina Armenije in Nafta
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Zgodovina Armenije in Nahičevan
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Zgodovina Armenije in Nebesno telo
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Poglej Zgodovina Armenije in Neodvisnost
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Zgodovina Armenije in Neron
Nož
Nòž je orodje za rezanje, ki je največkrat sestavljeno iz jeklenega rezila z ostro konico na eni strani ter ročaja na drugi strani.
Poglej Zgodovina Armenije in Nož
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Zgodovina Armenije in Observatorij
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Zgodovina Armenije in Oktobrska revolucija
Omar (kalif)
Omar, polno ime Omar ibn al-Hattab (arabsko), islamski kalif, * 585, Meka, † 3. november 644, Medina.
Poglej Zgodovina Armenije in Omar (kalif)
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Zgodovina Armenije in Organizacija združenih narodov
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Zgodovina Armenije in Osmansko cesarstvo
Pes
Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).
Poglej Zgodovina Armenije in Pes
Petroglif
Petroglifi v Cholpon Ati, Kirgizistan Petroglifi (imenovani tudi skalne rezbarije) so piktogramske in logogramske slike, nastale s klesanjem oz.
Poglej Zgodovina Armenije in Petroglif
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Zgodovina Armenije in Pisava
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Zgodovina Armenije in Pompej Veliki
Protektorat
(iz lat.) skrbnistvo; pos.
Poglej Zgodovina Armenije in Protektorat
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Zgodovina Armenije in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Zgodovina Armenije in Rdeča armada
Referendum
Referendum (latinsko ad referendum, kar pomeni »v odgovor na zahtevo«) je neposreden demokratičen postopek oziroma glasovanje, kjer prebivalci določenega območja ali tvorbe z volilno pravico na podlagi referendumskega vprašanja odločajo o ustavi, zakonih ali drugih pravnih aktih ter vprašanjih, pomembnih za družbo.
Poglej Zgodovina Armenije in Referendum
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Zgodovina Armenije in Rimsko cesarstvo
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Zgodovina Armenije in Rusija
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Zgodovina Armenije in Samostan
Samostan Hor Virap
Samostan Hor Virap (armensko: Խոր Վիրապ, 'globoka ječa') je armenski samostan, ki stoji na Araratski planoti v Armeniji, blizu zaprte meje s Turčijo, približno 8 kilometrov južno od Artašata, v provinci Ararat, na ozemlju antičnega Artaksata.
Poglej Zgodovina Armenije in Samostan Hor Virap
Samostan Tatev
Samostan Tatev (armensko: Տաթևի վանք Tat'evi vank') je armenski apostolski samostan iz 9.
Poglej Zgodovina Armenije in Samostan Tatev
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Zgodovina Armenije in Sasanidsko cesarstvo
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Zgodovina Armenije in Satrap
Sèvres
Sèvres je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.
Poglej Zgodovina Armenije in Sèvres
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Zgodovina Armenije in Seldžuki
Sevansko jezero
Sevansko jezero (armensko: Սեւանա լիճ, Sevana Lič) je največje vodno telo v Armeniji in na območju Kavkaza.
Poglej Zgodovina Armenije in Sevansko jezero
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Zgodovina Armenije in Severna Amerika
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Poglej Zgodovina Armenije in Sevreška mirovna pogodba
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Zgodovina Armenije in Sirij
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Zgodovina Armenije in Sirija
Sjunik
Sjunik je najjužnejša provinca (marz) Armenije.
Poglej Zgodovina Armenije in Sjunik
Skupnost neodvisnih držav
Zastava Skupnosti neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav Skupnost neodvisnih držav je ohlapno združenje 12 držav, nekdanjih republik oz.
Poglej Zgodovina Armenije in Skupnost neodvisnih držav
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Zgodovina Armenije in Socializem
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Zgodovina Armenije in Sonce
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Zgodovina Armenije in Sovjetska zveza
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Zgodovina Armenije in Starorimska civilizacija
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Zgodovina Armenije in Sveto pismo
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Zgodovina Armenije in Svila
Tigran Veliki
Tigran II., bolj znan kot Tigran Veliki (140 - 55 pr. n. št.) je bil kralj Armenije, pod katerim je država za kratek čas postala najmočnejša država vzhodno od Rima.
Poglej Zgodovina Armenije in Tigran Veliki
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Zgodovina Armenije in Trajan
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Zgodovina Armenije in Trdnjava
Trdnjava Erebuni
Trdnjava Erebuni (armensko: Էրեբունի), znana kot Arin Berd (armensko za 'trdnjava krvi'), je urartsko utrjeno mesto v Erevanu v Armeniji.
Poglej Zgodovina Armenije in Trdnjava Erebuni
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Zgodovina Armenije in Turčija
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Zgodovina Armenije in Ukrajina
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Zgodovina Armenije in Univerza
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Zgodovina Armenije in Urartu
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Zgodovina Armenije in Ustava
Vagaršapat
Vagaršapat je četrto največje mesto v Armeniji in najštevilnejša občinska skupnost province Armavir.
Poglej Zgodovina Armenije in Vagaršapat
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Poglej Zgodovina Armenije in Vansko jezero
Veleposlanik
Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.
Poglej Zgodovina Armenije in Veleposlanik
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Zgodovina Armenije in Vladimir Lenin
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Zgodovina Armenije in Zahodna Evropa
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Zgodovina Armenije in Zakavkazje
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Zgodovina Armenije in Zaratustrstvo
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Zgodovina Armenije in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Zgodovina Armenije in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Poglej Zgodovina Armenije in Zodiak
Zorac Karer
Zorac Karer (armensko: Զորաց Քարեր, lokalno Դիք-դիք քարեր Dik-dik karer) ali Karahundž in Kareniš (armenščina: Քարահունջ և Քարենիշ), je prazgodovinsko arheološko najdišče v bližini mesta Sisian, provinca Sjunik v Armeniji.
Poglej Zgodovina Armenije in Zorac Karer