Kazalo
23 odnosi: Albanija, Kavkaz, Aleksander Veliki, Atropatena, Gaj Avgust Oktavijan, Hanibal, Kaspijsko jezero, Mark Antonij, Mark Licinij Kras, Mejnik, Mitridat VI. Pontski, Naharar, Partsko cesarstvo, Plutarh, Pompej Veliki, Satrap, Selevkidsko cesarstvo, Sredozemsko morje, Starorimska civilizacija, Strabon, Tigran Veliki, Tigranakert, Tretja mitridatska vojna, Zaratustrstvo.
Albanija, Kavkaz
Albanija je stara kavkaška pokrajina, ki leži ob obali Kaspijskega morja.
Poglej Artaksiadi in Albanija, Kavkaz
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Artaksiadi in Aleksander Veliki
Atropatena
Atropatena (perzijsko اترپتکان) Atropatkan ali Atorpatkan, antično kraljestvo, katerega so v 4.
Poglej Artaksiadi in Atropatena
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Artaksiadi in Gaj Avgust Oktavijan
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Artaksiadi in Hanibal
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Artaksiadi in Kaspijsko jezero
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Artaksiadi in Mark Antonij
Mark Licinij Kras
Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.
Poglej Artaksiadi in Mark Licinij Kras
Mejnik
Mejnik ali mejni kamen je robusten fizični označevalec, navadno kamen, ki označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča ali države ali označuje spremembo meje, zlasti spremembo smeri meje.
Poglej Artaksiadi in Mejnik
Mitridat VI. Pontski
Mítridat VI.
Poglej Artaksiadi in Mitridat VI. Pontski
Naharar
Naharar (iz partskega naxvadār, dob. nosilec primata) je dedni naslov najvišjega antičnega in srednjeveškega armenskega plemstva.
Poglej Artaksiadi in Naharar
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Artaksiadi in Partsko cesarstvo
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Artaksiadi in Plutarh
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Artaksiadi in Pompej Veliki
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Artaksiadi in Satrap
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Artaksiadi in Selevkidsko cesarstvo
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Artaksiadi in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Artaksiadi in Starorimska civilizacija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Artaksiadi in Strabon
Tigran Veliki
Tigran II., bolj znan kot Tigran Veliki (140 - 55 pr. n. št.) je bil kralj Armenije, pod katerim je država za kratek čas postala najmočnejša država vzhodno od Rima.
Poglej Artaksiadi in Tigran Veliki
Tigranakert
Tigranakert (armensko: Արցախի Տիգրանակերտ, Arcakhi Tigranakert), znan tudi kot Tigranakert-Arcah, je porušeno armensko mesto iz helenističnega obdobja v današnjem okrožju Agdam v Azerbajdžanu.
Poglej Artaksiadi in Tigranakert
Tretja mitridatska vojna
Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Tretja mitridatska vojna (73-63 pr. n. št.), zadnja in najdaljša vojna med Mitridatom VI. Pontskim in njegovimi zavezniki in Rimsko republiko.
Poglej Artaksiadi in Tretja mitridatska vojna
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Artaksiadi in Zaratustrstvo