Hitreje kot brskalnik!
79 odnosi: Aleksandrija, Apamea, Arhimed, Aristarh, Aristotel, Astrologija, Astronom, Astronomska enota, Atlantski ocean, Balearski otoki, Bibavica, Demokrit, Eolsko otočje, Eratosten, Filozofija, Francija, Galija, Geograf, Geografija, Globus, Grčija, Gredelj (ozvezdje), Grki, Hiparh, Iberski polotok, Jadransko morje, Johannes Kepler, Kanop, Kilometer, Kot, Kotna minuta in sekunda, Kotna stopinja, Luna, Mark Tulij Cicero, Marseille, Meteorolog, Meter, Nadglavišče, Nadorjakinja, Nebesna krogla, Nemčija, Obseg, Obzorje, Ognjenik, Ozračje, Panetij, Piteas, Poldnevnik, Polmer, Pompej Veliki, ..., Potres, Rim, Rodos, Sardinija, Seznam starogrških astronomov, Seznam starogrških filozofov, Sicilija, Sirija, Sonce, Stadij, Stoicizem, Strabon, Suda, Svetloba, Tirensko morje, Učitelj, Uklon, Velika Britanija, Vzporednik, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zemljin polmer, Zgodovinar, Zvezda, 10. stoletje, 100 pr. n. št., 135 pr. n. št., 51 pr. n. št.. Razširi indeks (29 več) »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Posidonij in Aleksandrija · Poglej več »
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Novo!!: Posidonij in Apamea · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Posidonij in Arhimed · Poglej več »
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Novo!!: Posidonij in Aristarh · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Posidonij in Aristotel · Poglej več »
Astrologija
Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.
Novo!!: Posidonij in Astrologija · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Posidonij in Astronom · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Posidonij in Astronomska enota · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Posidonij in Atlantski ocean · Poglej več »
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Novo!!: Posidonij in Balearski otoki · Poglej več »
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Novo!!: Posidonij in Bibavica · Poglej več »
Demokrit
Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.
Novo!!: Posidonij in Demokrit · Poglej več »
Eolsko otočje
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.
Novo!!: Posidonij in Eolsko otočje · Poglej več »
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Novo!!: Posidonij in Eratosten · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Posidonij in Filozofija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Posidonij in Francija · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Posidonij in Galija · Poglej več »
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Novo!!: Posidonij in Geograf · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Posidonij in Geografija · Poglej več »
Globus
Najstarejši ohranjeni globus Martina Behaima iz 15. stoletja, hrani Germanski narodni muzej, Nürnberg. Izdelan je bil pred odkritjem Amerik, ki še nista vključeni. Glóbus (– obla, krogla) je trirazsežni pomanjšani model Zemlje in drugih sfernih teles, kot so planeti, zvezde ali Luna.
Novo!!: Posidonij in Globus · Poglej več »
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Posidonij in Grčija · Poglej več »
Gredelj (ozvezdje)
Gredelj (latinsko Carina) je ozvezdje na južnem nebu.
Novo!!: Posidonij in Gredelj (ozvezdje) · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Posidonij in Grki · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Posidonij in Hiparh · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Posidonij in Iberski polotok · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Posidonij in Jadransko morje · Poglej več »
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Novo!!: Posidonij in Johannes Kepler · Poglej več »
Kanop
Kanop ali Kanob (grško, Kánobos) je bil grški mitološki krmar ladje špartanskega kralja Menelaja v trojanski vojni.
Novo!!: Posidonij in Kanop · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Posidonij in Kilometer · Poglej več »
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Novo!!: Posidonij in Kot · Poglej več »
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Novo!!: Posidonij in Kotna minuta in sekunda · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: Posidonij in Kotna stopinja · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Posidonij in Luna · Poglej več »
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Novo!!: Posidonij in Mark Tulij Cicero · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: Posidonij in Marseille · Poglej več »
Meteorolog
Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.
Novo!!: Posidonij in Meteorolog · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Posidonij in Meter · Poglej več »
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Novo!!: Posidonij in Nadglavišče · Poglej več »
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Novo!!: Posidonij in Nadorjakinja · Poglej več »
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Novo!!: Posidonij in Nebesna krogla · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Posidonij in Nemčija · Poglej več »
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Novo!!: Posidonij in Obseg · Poglej več »
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Novo!!: Posidonij in Obzorje · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Posidonij in Ognjenik · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Posidonij in Ozračje · Poglej več »
Panetij
Panetij (Panáitios), starogrški filozof, * 180 pr. n. št., Lind na Rodu, grčija, † 110 pr. n. št. (109 pr. n. št.).
Novo!!: Posidonij in Panetij · Poglej več »
Piteas
Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.
Novo!!: Posidonij in Piteas · Poglej več »
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Novo!!: Posidonij in Poldnevnik · Poglej več »
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Novo!!: Posidonij in Polmer · Poglej več »
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Novo!!: Posidonij in Pompej Veliki · Poglej več »
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Novo!!: Posidonij in Potres · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Posidonij in Rim · Poglej več »
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Novo!!: Posidonij in Rodos · Poglej več »
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Novo!!: Posidonij in Sardinija · Poglej več »
Seznam starogrških astronomov
Seznam starogrških astronomov.
Novo!!: Posidonij in Seznam starogrških astronomov · Poglej več »
Seznam starogrških filozofov
Seznam starogrških filozofov.
Novo!!: Posidonij in Seznam starogrških filozofov · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Posidonij in Sicilija · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Posidonij in Sirija · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Posidonij in Sonce · Poglej več »
Stadij
Stádij (latinsko stadium) je bila rimska mera za dolžino, enaka 625 čevljem oziroma 185,25 m. Enoto so poznali in uporabljali tudi stari Grki.
Novo!!: Posidonij in Stadij · Poglej več »
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Novo!!: Posidonij in Stoicizem · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Posidonij in Strabon · Poglej več »
Suda
Prva stran zgodnje tiskane izdaje Sude Suda ali Souda je obsežna bizantinska enciklopedija iz 10.
Novo!!: Posidonij in Suda · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Posidonij in Svetloba · Poglej več »
Tirensko morje
Tirensko morjeSlika NASA Tirensko morje (/ tɪˈriːniən /; italijansko Mar Tirreno, francosko Mer Tyrrénienne, sardinsko Mare Tirrenu, korziško Mari Tirrenu, sicilsko Mari Tirrenu, neapeljsko del Mare Tirreno) je del Sredozemskega morja ob zahodni obali Italije.
Novo!!: Posidonij in Tirensko morje · Poglej več »
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Novo!!: Posidonij in Učitelj · Poglej več »
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Novo!!: Posidonij in Uklon · Poglej več »
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Posidonij in Velika Britanija · Poglej več »
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Novo!!: Posidonij in Vzporednik · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Posidonij in Zemeljsko površje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Posidonij in Zemlja · Poglej več »
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Novo!!: Posidonij in Zemljepisna širina · Poglej več »
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Novo!!: Posidonij in Zemljin polmer · Poglej več »
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Novo!!: Posidonij in Zgodovinar · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Posidonij in Zvezda · Poglej več »
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Novo!!: Posidonij in 10. stoletje · Poglej več »
100 pr. n. št.
100 pr.
Novo!!: Posidonij in 100 pr. n. št. · Poglej več »
135 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Posidonij in 135 pr. n. št. · Poglej več »
51 pr. n. št.
51 pr.
Novo!!: Posidonij in 51 pr. n. št. · Poglej več »
Preusmerja sem:
Poseidonij, Posidonij Apamejski, Pozidonij.
