Kazalo
117 odnosi: A.E.I.O.U., Absolutizem, Adolf Hitler, Albert Speer, Albreht III. Habsburški, Američani, Aniža (reka), Anschluss, Antisemitizem, Anton Bonaventura Jeglič, Aragonska krona, Asimilacija, Avstrija, Avstrijci, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Avstro-Ogrski kompromis, Štajerska (vojvodina), Češka, Babenberžani, Bavarska nasledstvena vojna, Beneška republika, Bitka na Moravskem polju, Borovlje, De iure - de facto, Donava, Druga svetovna vojna, Duhovnik, Dunaj, Felix Austria, Ferdinand I. Habsburški, Filip I. Kastiljski, Fran Saleški Finžgar, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Ksaver Meško, Franki, Friderik I. Barbarossa, Friderik III. Habsburški, Goriška (grofija), Gornja Panonija (rimska provinca), Grb Avstrije, Habsburška monarhija, Habsburžani, Heer (Wehrmacht), Hladna vojna, Ivana Blazna, Josif Stalin, Južna Amerika, Karel I. Habsburško-Lotarinški, ... Razširi indeks (67 več) »
A.E.I.O.U.
"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in A.E.I.O.U.
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Absolutizem
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Adolf Hitler
Albert Speer
Albert Speer, nemški arhitekt in politik, * 19. marec 1905, Mannheim, † 1. september 1981, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Albert Speer
Albreht III. Habsburški
Albreht III.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Albreht III. Habsburški
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Američani
Aniža (reka)
Aniža (nemško Enns) je južni pritok reke Donave, ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Aniža (reka)
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Anschluss
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Antisemitizem
Anton Bonaventura Jeglič
Anton Bonaventura Jeglič, slovenski škof in publicist, * 29. maj 1850, Begunje na Gorenjskem, † 2. julij 1937, Stična, Slovenija.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Anton Bonaventura Jeglič
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Aragonska krona
Asimilacija
Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Asimilacija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Avstrijci
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrski kompromis
Avstro-Ogrski kompromis (nemško Ausgleich, madžarsko Kiegyezés), sklenjen leta 1867, je vzpostavil dvojno Avstro-Ogrsko monarhijo.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Avstro-Ogrski kompromis
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Štajerska (vojvodina)
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Češka
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Babenberžani
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Bavarska nasledstvena vojna
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Beneška republika
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Bitka na Moravskem polju
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Borovlje
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in De iure - de facto
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Donava
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Druga svetovna vojna
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Duhovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Dunaj
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Felix Austria
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Ferdinand I. Habsburški
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Filip I. Kastiljski
Fran Saleški Finžgar
Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Fran Saleški Finžgar
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Ksaver Meško
Franc Ksaver Meško, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, * 28. oktober 1874, Gornji Ključarovci, Avstro-Ogrska, † 11. januar 1964, Slovenj Gradec, Jugoslavija.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Franc Ksaver Meško
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Franki
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Friderik I. Barbarossa
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Friderik III. Habsburški
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Goriška (grofija)
Gornja Panonija (rimska provinca)
Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Gornja Panonija (rimska provinca)
Grb Avstrije
Grb Avstrije Avstrijski grb se kot simbol Avstrije uporablja od konca prve svetovne vojne.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Grb Avstrije
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Habsburžani
Heer (Wehrmacht)
Heer je bil naziv za kopensko vojsko Tretjega rajha.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Heer (Wehrmacht)
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Hladna vojna
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Ivana Blazna
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Josif Stalin
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Južna Amerika
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Karel IV. Luksemburški
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Karel V. Habsburški
Karel VII. Wittelsbach
Karel VII.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Karel VII. Wittelsbach
Karl Renner
Karl Renner, avstrijski pravnik in politik, * 14. december 1870, Unter-Tannowitz (Dolní Dunajovice; Moravska), † 31. december 1950, Dunaj.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Karl Renner
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Katolištvo
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Kneževina
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Koroška (vojvodina)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Koroška (zvezna dežela)
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Koroški plebiscit
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Koroški Slovenci
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Kraljevina Češka
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Kranjska
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Ladislav Posmrtni
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Latinščina
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Leopold III. Habsburški
Lizbonska pogodba
Lizbonska pogodba (prvotno znana kot reformna pogodba) je mednarodni sporazum, ki spreminja in nadgrajuje dve obstoječi pogodbi, ki sta predstavljali ustavnopravni temelj Evropske unije (EU).
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Lizbonska pogodba
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Maksimilijan I. Habsburški
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Marija Burgundska
Morava (reka)
Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Morava (reka)
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Moravska
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Nacionalsocializem
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Nadvojvodina Avstrija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Napoleon Bonaparte
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Napoleonske vojne
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Nemščina
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Nemci
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Nevtralnost
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in New York
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Notranja Avstrija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Ogrska
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Otokar II. Přemysl
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Pariz
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Pliberk
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Poljska
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Privilegium maius
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Privilegium minus
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Protestantizem
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Prva svetovna vojna
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Prvo Francosko cesarstvo
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Renesansa
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Rimskokatoliška cerkev
Rožek
Mestna hiša-Rožek Rožek (nemško Rosegg) je staro naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Rožek
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila ustanovljena leta 1736 s poroko vojvode lotarinškega Franca I. Štefana iz rodbine Châtenois (veja Vaudémont) z nadvojvodo Marijo Terezijo iz rodbine Habsburžanov.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Rudolf I. Habsburški
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Rudolf IV. Habsburški
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Slovani
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Slovenci
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Slovenske dežele
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Spodnja Avstrija
Sveti trije kralji (praznik)
Sveti trije kralji na obisku pri Jezusu Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki se vsako leto 6. januarja praznuje v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Sveti trije kralji (praznik)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo
Tolar
Nemški in avstrijski tolarji ter kovanec za četrt dolarja Tolar je dobil svoje ime po srebrnem kovancu, skovanem prvič na Češkem leta 1518.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Tolar
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Tretji rajh
Velesila
Ženevi, Švica, novembra 1985. Velesila ali Supersila je izraz, ki se uporablja za opis države s prevladujočim položajem v mednarodnih odnosih.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Velesila
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Velikovec
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Vojvodina Burgundija
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Volilni knez
Zavezniki druge svetovne vojne
Franklin Roosevelt in vodja Sovjetske zveze Josif Stalin. Zavezniki druge svetovne vojne so bili skupine držav, ki so med drugo svetovno vojno (1939–1945) sklenile zavezništvo zoper skupnega nasprotnika.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Zavezniki druge svetovne vojne
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Zgodovina Slovenije
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Zgornja Avstrija
Zvezna dežela Avstrije
Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.
Poglej Nadvojvodina Avstrija in Zvezna dežela Avstrije