Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Avstrija in Nadvojvodina Avstrija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Avstrija in Nadvojvodina Avstrija

Avstrija vs. Nadvojvodina Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev. Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.

Podobnosti med Avstrija in Nadvojvodina Avstrija

Avstrija in Nadvojvodina Avstrija še 55 stvari v skupni (v Unijapedija): Adolf Hitler, Aniža (reka), Anschluss, Asimilacija, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štajerska (vojvodina), Češka, Babenberžani, Bitka na Moravskem polju, Borovlje, Donava, Druga svetovna vojna, Dunaj, Filip I. Kastiljski, Friderik III. Habsburški, Habsburžani, Hladna vojna, Ivana Blazna, Josif Stalin, Karl Renner, Koroška (vojvodina), Koroška (zvezna dežela), Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Latinščina, Lizbonska pogodba, ..., Maksimilijan I. Habsburški, Nacionalsocializem, Nadvojvodina Avstrija, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, Nemščina, Nemci, Nevtralnost, Otokar II. Přemysl, Pliberk, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Rimskokatoliška cerkev, Rudolf I. Habsburški, Seznam avstrijskih vladarjev, Slovani, Slovenci, Spodnja Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Vojvodina Avstrija, Zavezniki druge svetovne vojne, Zgornja Avstrija, Zvezna dežela Avstrije. Razširi indeks (25 več) »

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Adolf Hitler in Avstrija · Adolf Hitler in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Aniža (reka)

Aniža (nemško Enns) je južni pritok reke Donave, ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji.

Aniža (reka) in Avstrija · Aniža (reka) in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Anschluss

Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.

Anschluss in Avstrija · Anschluss in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Asimilacija

Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.

Asimilacija in Avstrija · Asimilacija in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Avstrija in Avstrija · Avstrija in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Avstrija in Avstrijska nasledstvena vojna · Avstrijska nasledstvena vojna in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Avstrija in Avstrijsko cesarstvo · Avstrijsko cesarstvo in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Avstrija in Avstro-Ogrska · Avstro-Ogrska in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Štajerska (vojvodina) in Avstrija · Štajerska (vojvodina) in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Avstrija in Češka · Nadvojvodina Avstrija in Češka · Poglej več »

Babenberžani

samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Avstrija in Babenberžani · Babenberžani in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Bitka na Moravskem polju

Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.

Avstrija in Bitka na Moravskem polju · Bitka na Moravskem polju in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Borovlje

Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.

Avstrija in Borovlje · Borovlje in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Avstrija in Donava · Donava in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Avstrija in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Avstrija in Dunaj · Dunaj in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Filip I. Kastiljski

Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.

Avstrija in Filip I. Kastiljski · Filip I. Kastiljski in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Friderik III. Habsburški

Friderik III.

Avstrija in Friderik III. Habsburški · Friderik III. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Avstrija in Habsburžani · Habsburžani in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Avstrija in Hladna vojna · Hladna vojna in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Ivana Blazna

Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.

Avstrija in Ivana Blazna · Ivana Blazna in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Josif Stalin

Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Avstrija in Josif Stalin · Josif Stalin in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Karl Renner

Karl Renner, avstrijski pravnik in politik, * 14. december 1870, Unter-Tannowitz (Dolní Dunajovice; Moravska), † 31. december 1950, Dunaj.

Avstrija in Karl Renner · Karl Renner in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Avstrija in Koroška (vojvodina) · Koroška (vojvodina) in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Avstrija in Koroška (zvezna dežela) · Koroška (zvezna dežela) in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

Avstrija in Koroški plebiscit · Koroški plebiscit in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Avstrija in Koroški Slovenci · Koroški Slovenci in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Avstrija in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Avstrija in Latinščina · Latinščina in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Lizbonska pogodba

Lizbonska pogodba (prvotno znana kot reformna pogodba) je mednarodni sporazum, ki spreminja in nadgrajuje dve obstoječi pogodbi, ki sta predstavljali ustavnopravni temelj Evropske unije (EU).

Avstrija in Lizbonska pogodba · Lizbonska pogodba in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Maksimilijan I. Habsburški

Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.

Avstrija in Maksimilijan I. Habsburški · Maksimilijan I. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Avstrija in Nacionalsocializem · Nacionalsocializem in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Nadvojvodina Avstrija

Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.

Avstrija in Nadvojvodina Avstrija · Nadvojvodina Avstrija in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Avstrija in Napoleon Bonaparte · Nadvojvodina Avstrija in Napoleon Bonaparte · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Avstrija in Napoleonske vojne · Nadvojvodina Avstrija in Napoleonske vojne · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Avstrija in Nemščina · Nadvojvodina Avstrija in Nemščina · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Avstrija in Nemci · Nadvojvodina Avstrija in Nemci · Poglej več »

Nevtralnost

Nevtralnost je politični status države.

Avstrija in Nevtralnost · Nadvojvodina Avstrija in Nevtralnost · Poglej več »

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Avstrija in Otokar II. Přemysl · Nadvojvodina Avstrija in Otokar II. Přemysl · Poglej več »

Pliberk

Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.

Avstrija in Pliberk · Nadvojvodina Avstrija in Pliberk · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Avstrija in Protestantizem · Nadvojvodina Avstrija in Protestantizem · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Avstrija in Prva svetovna vojna · Nadvojvodina Avstrija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Prvo Francosko cesarstvo

Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.

Avstrija in Prvo Francosko cesarstvo · Nadvojvodina Avstrija in Prvo Francosko cesarstvo · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Avstrija in Rimskokatoliška cerkev · Nadvojvodina Avstrija in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Avstrija in Rudolf I. Habsburški · Nadvojvodina Avstrija in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »

Seznam avstrijskih vladarjev

Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.

Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev · Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Avstrija in Slovani · Nadvojvodina Avstrija in Slovani · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Avstrija in Slovenci · Nadvojvodina Avstrija in Slovenci · Poglej več »

Spodnja Avstrija

Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.

Avstrija in Spodnja Avstrija · Nadvojvodina Avstrija in Spodnja Avstrija · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo · Nadvojvodina Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Avstrija in Tretji rajh · Nadvojvodina Avstrija in Tretji rajh · Poglej več »

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Avstrija in Vojvodina Avstrija · Nadvojvodina Avstrija in Vojvodina Avstrija · Poglej več »

Zavezniki druge svetovne vojne

Franklin Roosevelt in vodja Sovjetske zveze Josif Stalin. Zavezniki druge svetovne vojne so bili skupine držav, ki so med drugo svetovno vojno (1939–1945) sklenile zavezništvo zoper skupnega nasprotnika.

Avstrija in Zavezniki druge svetovne vojne · Nadvojvodina Avstrija in Zavezniki druge svetovne vojne · Poglej več »

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Avstrija in Zgornja Avstrija · Nadvojvodina Avstrija in Zgornja Avstrija · Poglej več »

Zvezna dežela Avstrije

Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.

Avstrija in Zvezna dežela Avstrije · Nadvojvodina Avstrija in Zvezna dežela Avstrije · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Avstrija in Nadvojvodina Avstrija

Avstrija 543 odnose, medtem ko je Nadvojvodina Avstrija 117. Saj imajo skupno 55, indeks Jaccard je 8.33% = 55 / (543 + 117).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Avstrija in Nadvojvodina Avstrija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: