Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev
Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev še 50 stvari v skupni (v Unijapedija): A.E.I.O.U., Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štajerska (vojvodina), Babenberžani, Bitka na Moravskem polju, Druga svetovna vojna, Dunaj, Felix Austria, Ferdinand I. Habsburški, Filip I. Kastiljski, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Friderik III. Habsburški, Habsburžani, Ivana Blazna, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karel IV. Luksemburški, Karel V. Habsburški, Katolištvo, Koroška (vojvodina), Kraljevina Češka, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Ladislav Posmrtni, Leopold III. Habsburški, Maksimilijan I. Habsburški, Marija Burgundska, Nacionalsocializem, Nadvojvodina Avstrija, ..., Napoleon Bonaparte, New York, Notranja Avstrija, Ogrska, Otokar II. Přemysl, Pariz, Poljska, Privilegium maius, Privilegium minus, Prva svetovna vojna, Prvo Francosko cesarstvo, Rodbina Habsburško-Lotarinška, Rudolf I. Habsburški, Rudolf IV. Habsburški, Seznam avstrijskih vladarjev, Spodnja Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Bavarska, Zgornja Avstrija. Razširi indeks (20 več) »
A.E.I.O.U.
"A.E.I.O.U." (včasih pisano kot A.E.I.O.V.) je simboličen rek, ki ga je skoval svetorimski cesar Friderik III. (1415–1493) in so ga Habsburžani zgodovinsko uporabljali kot geslo.
A.E.I.O.U. in Nadvojvodina Avstrija · A.E.I.O.U. in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Avstrija in Nadvojvodina Avstrija · Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Avstrijsko cesarstvo in Nadvojvodina Avstrija · Avstrijsko cesarstvo in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Nadvojvodina Avstrija · Avstro-Ogrska in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Štajerska (vojvodina) in Nadvojvodina Avstrija · Štajerska (vojvodina) in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Babenberžani in Nadvojvodina Avstrija · Babenberžani in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Bitka na Moravskem polju in Nadvojvodina Avstrija · Bitka na Moravskem polju in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Nadvojvodina Avstrija · Druga svetovna vojna in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Dunaj in Nadvojvodina Avstrija · Dunaj in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Felix Austria in Nadvojvodina Avstrija · Felix Austria in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Ferdinand I. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija · Ferdinand I. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Filip I. Kastiljski in Nadvojvodina Avstrija · Filip I. Kastiljski in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Franc I. Habsburško-Lotarinški in Nadvojvodina Avstrija · Franc I. Habsburško-Lotarinški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Friderik III. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija · Friderik III. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Habsburžani in Nadvojvodina Avstrija · Habsburžani in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Ivana Blazna in Nadvojvodina Avstrija · Ivana Blazna in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Karel I. Habsburško-Lotarinški in Nadvojvodina Avstrija · Karel I. Habsburško-Lotarinški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Nadvojvodina Avstrija · Karel IV. Luksemburški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Karel V. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija · Karel V. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Katolištvo in Nadvojvodina Avstrija · Katolištvo in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Koroška (vojvodina) in Nadvojvodina Avstrija · Koroška (vojvodina) in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Kraljevina Češka in Nadvojvodina Avstrija · Kraljevina Češka in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nadvojvodina Avstrija · Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Kranjska in Nadvojvodina Avstrija · Kranjska in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Ladislav Posmrtni in Nadvojvodina Avstrija · Ladislav Posmrtni in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Leopold III. Habsburški
Leopold III.
Leopold III. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija · Leopold III. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Maksimilijan I. Habsburški in Nadvojvodina Avstrija · Maksimilijan I. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13. februar 1457, Bruselj, † 27. marec 1482, Grad Wijnendale.
Marija Burgundska in Nadvojvodina Avstrija · Marija Burgundska in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Nacionalsocializem in Nadvojvodina Avstrija · Nacionalsocializem in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Nadvojvodina Avstrija in Nadvojvodina Avstrija · Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Nadvojvodina Avstrija in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Seznam avstrijskih vladarjev ·
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Nadvojvodina Avstrija in New York · New York in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Nadvojvodina Avstrija in Notranja Avstrija · Notranja Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Nadvojvodina Avstrija in Ogrska · Ogrska in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Nadvojvodina Avstrija in Otokar II. Přemysl · Otokar II. Přemysl in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Nadvojvodina Avstrija in Pariz · Pariz in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Nadvojvodina Avstrija in Poljska · Poljska in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV. Habsburškega (vladal 1358-1365).
Nadvojvodina Avstrija in Privilegium maius · Privilegium maius in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Nadvojvodina Avstrija in Privilegium minus · Privilegium minus in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Nadvojvodina Avstrija in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Nadvojvodina Avstrija in Prvo Francosko cesarstvo · Prvo Francosko cesarstvo in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Rodbina Habsburško-Lotarinška
Rodbina Habsburško-Lotarinška je bila ustanovljena leta 1736 s poroko vojvode lotarinškega Franca I. Štefana iz rodbine Châtenois (veja Vaudémont) z nadvojvodo Marijo Terezijo iz rodbine Habsburžanov.
Nadvojvodina Avstrija in Rodbina Habsburško-Lotarinška · Rodbina Habsburško-Lotarinška in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Nadvojvodina Avstrija in Rudolf I. Habsburški · Rudolf I. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Nadvojvodina Avstrija in Rudolf IV. Habsburški · Rudolf IV. Habsburški in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Seznam avstrijskih vladarjev
Seznam avstrijskih vladarjev vsebuje seznam vladarjev na področju današnje Avstrije - večinoma tudi na področju današnje Slovenije in širje - od visokega srednjega veka pa do konca Prve svetovne vojne.
Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev · Seznam avstrijskih vladarjev in Seznam avstrijskih vladarjev ·
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Nadvojvodina Avstrija in Spodnja Avstrija · Seznam avstrijskih vladarjev in Spodnja Avstrija ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Nadvojvodina Avstrija in Sveto rimsko cesarstvo · Seznam avstrijskih vladarjev in Sveto rimsko cesarstvo ·
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Nadvojvodina Avstrija in Vojvodina Avstrija · Seznam avstrijskih vladarjev in Vojvodina Avstrija ·
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Nadvojvodina Avstrija in Vojvodina Bavarska · Seznam avstrijskih vladarjev in Vojvodina Bavarska ·
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Nadvojvodina Avstrija in Zgornja Avstrija · Seznam avstrijskih vladarjev in Zgornja Avstrija ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev
Primerjava med Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev
Nadvojvodina Avstrija 117 odnose, medtem ko je Seznam avstrijskih vladarjev 261. Saj imajo skupno 50, indeks Jaccard je 13.23% = 50 / (117 + 261).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Nadvojvodina Avstrija in Seznam avstrijskih vladarjev. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
