Kazalo
51 odnosi: Alojzijevišče, Ljubljana, Apologetika, Begunje na Gorenjskem, Bogoslovno semenišče Ljubljana, Brezboštvo, Erotika (Cankar), Gornji Grad, Gregorij Rožman, Jakob Missia, Kanonik, Katoliška narodna stranka, Katolištvo, Komunizem, Kraljevina Italija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Krščanstvo, Kurat, Liberalizem, Ljubljana, Majniška deklaracija (1917), Nadškof, Nemško cesarstvo, Novinarstvo, Profesor, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Sarajevo, Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane, Slovenci, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Stična, Teologija, Unitarizem, Univerza, Univerza na Dunaju, Vikar, Vodiška Johanca, Zadruga, Zavod sv. Stanislava, 1850, 1873, 1876, 1881, 1882, 1898, 1917, 1930, 1932, 1937, 2. julij, ... Razširi indeks (1 več) »
Alojzijevišče, Ljubljana
Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Alojzijevišče, Ljubljana
Apologetika
Apologetika se je razvila kmalu po pričetku krščanstva (2. stoletje n. št.) in tako predstavlja vsako dejanje, s katero so kristjani predstavljali, razlagali oz.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Apologetika
Begunje na Gorenjskem
Begunje na Gorenjskem so vas v Občini Radovljica z okoli 1.000 prebivalci na nadmorski višini 586 m pod Begunjščico (2063 m).
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Begunje na Gorenjskem
Bogoslovno semenišče Ljubljana
Ljubljansko bogoslovno semenišče Bogoslovno semenišče Ljubljana (latinsko ime Collegium Carolinum Labacense; dobesedno: Ljubljanski karolinski kolegij) je bilo uradno ustanovljeno leta 1717, ko so v Semeniški palači pričeli stanovati prvi bogoslovci.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Bogoslovno semenišče Ljubljana
Brezboštvo
Brezboštvo je svetovni nazor, ki ne vključuje potrebe po obstoju enega ali več bogov.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Brezboštvo
Erotika (Cankar)
Erotika je pesniška zbirka Ivana Cankarja, ki je prvič izšla marca 1899 pri založniku Bambergu, drugič pa je izšla leta 1902.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Erotika (Cankar)
Gornji Grad
Gornji Grad je naselje v Zgornji Savinjski dolini s približno 1.000 prebivalci in sedež istoimenske občine.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Gornji Grad
Gregorij Rožman
Gregorij Rožman med polaganjem temeljnega kamna za cerkev na Kodeljevem, 1936 Leon Rupnik, Gregorij Rožman in SS-general Erwin Rösener pregledajo Domobransko vojsko, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarja 1945 ljubljanski stolnici Gregorij Rožman, ljubljanski škof, * 9.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Gregorij Rožman
Jakob Missia
Jakob Missia, slovenski nadškof, kardinal, teolog in filozof, * 30. junij 1838, Hrastje - Mota, † 24. marec 1902, Gorica.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Jakob Missia
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Kanonik
Katoliška narodna stranka
Katoliška narodna stranka (kratica KNS) je bila slovenska politična stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Katoliška narodna stranka
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Katolištvo
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Komunizem
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Kraljevina Italija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Krščanstvo
Kurat
Izidor Cankar kot avstroogrski vojni kurat (1915) Kurát je naziv za katoliškega duhovnika, ki duhovno oskrbuje različne kategorije potrebnih (iz utečenega vsakdanjega življenja) izvzetih ljudi.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Kurat
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Liberalizem
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Ljubljana
Majniška deklaracija (1917)
Majniška deklaracija Majniška deklaracija je politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, ki jo je v dunajskem državnem zboru 30.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Majniška deklaracija (1917)
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Nadškof
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Nemško cesarstvo
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Novinarstvo
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Profesor
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Prva svetovna vojna
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Rimskokatoliška cerkev
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Sarajevo
Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Škofija Ljubljana je bila ustanovljena leta 1461, ustanovil pa jo je cesar Friderik III. S tem je Ljubljana po približno 850 letih ponovno postala škofijski sedež kot naslednica antične Škofije Emona.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Seznam rimskokatoliških nadškofov Ljubljane
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Slovenci
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Stična
Stična je kraj z okoli 1.000 prebivalci v Občini Ivančna Gorica.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Stična
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Teologija
Unitarizem
Unitarizem je poimenovanje za več političnih teorij, konceptov in politik, ki svetujejo ali uveljavljajo poenoten in centralističen sistem vladanja s skupnim ciljem ustvarjanja unitaristične države.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Unitarizem
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Univerza
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Univerza na Dunaju
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Vikar
Vodiška Johanca
Poročilo o prevari v ''Slovenskem narodu'', 12. september 1913 Ivana »Ivanka« Jerovšek, bolj znana pod imenom Vodiška Johanca, slovenska lažna mistikinja in verska prevarantka, * 4. december 1885, Repnje, † 22. september 1919, Ljubljana.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Vodiška Johanca
Zadruga
Zadruga (tudi "kooperativa", angl. cooperative, co-operative, coops) je posebna oblika družbeno gospodarskega povezovanja oseb.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Zadruga
Zavod sv. Stanislava
Zavod sv.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in Zavod sv. Stanislava
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1850
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1873
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1876
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1881
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1882
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1898
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1917
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1930
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1932
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 1937
2. julij
2.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 2. julij
29. maj
29.
Poglej Anton Bonaventura Jeglič in 29. maj
Prav tako znan kot Bonaventura Jeglič, Škof Jeglič.