Hitreje kot brskalnik!
122 odnosi: Albert Einstein, Alkalijska kovina, Annalen der Physik, Anschluss, Antisemitizem, Arnold Sommerfeld, Arthur Schopenhauer, Ateizem, Atom, Avstrija, Avstrijci, Avstrijska akademija znanosti, Avstro-Ogrska, Šempeter pri Gorici, Žarek gama, Baruch Spinoza, Biologija, Brownovo gibanje, Claude Servais Mathias Pouillet, Delčnovalovna dualnost, Delec beta, Deoksiribonukleinska kislina, Devin, Italija, Dielektričnost, Doktorat, Dopplerjev pojav, Družina (časopis), Dunaj, Dvoatomna molekula, Dvojna vijačnica DNK, Elektrika in magnetizem, Elektron, Elektrotehnika, Ernest Rutherford, Felix Bloch, Fizik, Fizika, Francis Crick, Franz Serafin Exner, Friedrich Hasenöhrl, Gen, Genetski kod, Geometrija, Gorica, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Weyl, Humboldtova univerza v Berlinu, Imperialni kolidž v Londonu, Irci, Isaac Newton, ..., James Clerk Maxwell, James Dewey Watson, John Clarke Slater, Københavnska interpretacija, Koherentno valovanje, Kolidž svete Trojice, Dublin, Kraljeva družba, Kristal, Kvantna mehanika, Kvantni harmonični oscilator, Lastna vrednost, Linus Carl Pauling, Luna, Luteranstvo, Matematična statistika, Matematika, Matteuccijeva medalja, Max Planck, Merrionski park, Dublin, Miselni preizkus, Molekula, Nacionalsocializem, Niels Henrik David Bohr, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziko, Objektivnost, Organizem, Panteizem, Papeška akademija znanosti, Paul Adrien Maurice Dirac, Pedofilija, Prosek, Trst, Prostor-čas, Psihologija, Radioaktivnost, Rimskokatoliška cerkev, Schrödingerjeva enačba, Schrödingerjeva mačka, Sesljan, Snov, Spekter, Splošna teorija relativnosti, Spolna zloraba, Starkov pojav, Svobodna volja, Taoiseach, Težnost, Teoretična fizika, The New York Times, The Times, Tir, Tretji rajh, Tuberkuloza, Umetni splav, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Univerza na Dunaju, Univerza Princeton, Univerza v Edinburgu, Univerza v Gradcu, Univerza v Oxfordu, Upanišade, Valovanje, Valovna enačba, Vroclav, Walther Wilhelm Georg Bothe, Werner Karl Heisenberg, Wolfgang Ernst Pauli, Zeitschrift für Physik, 12. avgust, 1887, 1961, 4. januar. Razširi indeks (72 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Albert Einstein · Poglej več »
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Alkalijska kovina · Poglej več »
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Annalen der Physik · Poglej več »
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Anschluss · Poglej več »
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Antisemitizem · Poglej več »
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Arnold Sommerfeld · Poglej več »
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Arthur Schopenhauer · Poglej več »
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Ateizem · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Atom · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Avstrija · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Avstrijci · Poglej več »
Avstrijska akademija znanosti
Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Avstrijska akademija znanosti · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šempeter pri Gorici
Šempeter pri Gorici (ponekod napačno imenovan Šempeter pri Novi Gorici, po domače tudi samo Šempeter) je mesto z okoli 3.700 prebivalci (2020) v Sloveniji, središče Občine Šempeter - Vrtojba s 6.300 prebivalci.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Šempeter pri Gorici · Poglej več »
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Žarek gama · Poglej več »
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Baruch Spinoza · Poglej več »
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Biologija · Poglej več »
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Brownovo gibanje · Poglej več »
Claude Servais Mathias Pouillet
Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Claude Servais Mathias Pouillet · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Delec beta · Poglej več »
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Deoksiribonukleinska kislina · Poglej več »
Devin, Italija
Devín (ali) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Devin, Italija · Poglej več »
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Dielektričnost · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Doktorat · Poglej več »
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Dopplerjev pojav · Poglej več »
Družina (časopis)
Družina je slovenski katoliški tednik.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Družina (časopis) · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Dunaj · Poglej več »
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Dvoatomna molekula · Poglej več »
Dvojna vijačnica DNK
bazne pare ter s tem tvorita dvojnovijačno strukturo. Dvojna vijačnica DNK (tudi dvojni heliks DNK, dvojnovijačna DNK ali dvojnoverižna DNK) je v molekularni biologiji struktura, ki jo tvorita dve antiparalelno potekajoči verigi DNK, ki se združujeta po načelu komplementarnosti baz svojih nukleotidov; vsak polni obrat nastale dvojne vijačnice vsebuje okoli deset nukleotidnih parov.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Dvojna vijačnica DNK · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Elektron · Poglej več »
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Novo!!: Erwin Schrödinger in Elektrotehnika · Poglej več »
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Ernest Rutherford · Poglej več »
Felix Bloch
Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Felix Bloch · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Fizika · Poglej več »
Francis Crick
Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Francis Crick · Poglej več »
Franz Serafin Exner
Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Franz Serafin Exner · Poglej več »
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Erwin Schrödinger in Friedrich Hasenöhrl · Poglej več »
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Gen · Poglej več »
Genetski kod
Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Genetski kod · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Geometrija · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Gorica · Poglej več »
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Poglej več »
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Hermann Weyl · Poglej več »
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Humboldtova univerza v Berlinu · Poglej več »
Imperialni kolidž v Londonu
Imperialni kolidž v Londonu (s polnim uradnim imenom Imperial College of Science, Technology and Medicine) je britanska javna raziskovalna univerza s sedežem v Londonu, ki ponuja študijske programe na področjih bioloških in fizikalnih znanosti, geologije, inženirstva, računalništva ter medicine.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Imperialni kolidž v Londonu · Poglej več »
Irci
Irci so keltski narod, ki izvira z Irske.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Irci · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Isaac Newton · Poglej več »
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in James Clerk Maxwell · Poglej več »
James Dewey Watson
James Dewey Watson, ameriški molekularni biolog, * 6. april 1928, Chicago, Illinois, ZDA.
Novo!!: Erwin Schrödinger in James Dewey Watson · Poglej več »
John Clarke Slater
John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.
Novo!!: Erwin Schrödinger in John Clarke Slater · Poglej več »
Københavnska interpretacija
Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Københavnska interpretacija · Poglej več »
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Koherentno valovanje · Poglej več »
Kolidž svete Trojice, Dublin
Kolidž svete Trojice (Trinity College Dublin, irsko Coláiste na Tríonóide, Baile Átha Cliath) je ugledna univerza v irski prestolnici Dublin.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Kolidž svete Trojice, Dublin · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Kraljeva družba · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Kristal · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Kvantna mehanika · Poglej več »
Kvantni harmonični oscilator
Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).
Novo!!: Erwin Schrödinger in Kvantni harmonični oscilator · Poglej več »
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Lastna vrednost · Poglej več »
Linus Carl Pauling
Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Linus Carl Pauling · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Luna · Poglej več »
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Luteranstvo · Poglej več »
Matematična statistika
Matematična statistika je uporaba teorije verjetnosti na področju statistike, v nasprotju z metodami zbiranja statističnih podatkov.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Matematična statistika · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Matematika · Poglej več »
Matteuccijeva medalja
Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Matteuccijeva medalja · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Max Planck · Poglej več »
Merrionski park, Dublin
Merrionski park (Merrion Square, irsko Cearnóg Mhuirfean) je jurijanski vrtni trg na južni strani središča mesta Dublin na Irskem.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Merrionski park, Dublin · Poglej več »
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Miselni preizkus · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Molekula · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Nacionalsocializem · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Objektivnost
Objektivnost je lastnost pomeni pa neodvisno od duhovnega stanja, vedenja, doživljanja, čutenja...
Novo!!: Erwin Schrödinger in Objektivnost · Poglej več »
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Organizem · Poglej več »
Panteizem
Meglica Helix, običajno poimenovana kot "Božje oko" Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa; ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Panteizem · Poglej več »
Papeška akademija znanosti
Papeška akademija znanosti je znanstvena akademija v Vatikanu, ki jo je leta 1936 ustanovil papež Pij XI.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Papeška akademija znanosti · Poglej več »
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »
Pedofilija
Pedofilija (lat. paedophilia) je psihiatrična motnja, pri kateri odrasel ali starejši mladostnik goji spolno nagnjenje do otrok, s katerimi izvaja tudi spolne aktivnosti.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Pedofilija · Poglej več »
Prosek, Trst
Prosek je naselje na Tržaškem.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Prosek, Trst · Poglej več »
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Prostor-čas · Poglej več »
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Psihologija · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Radioaktivnost · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva mačka · Poglej več »
Sesljan
Sesljan je naselje v občini Devin Nabrežina na Tržaškem, v Italiji.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Sesljan · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Snov · Poglej več »
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Spekter · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Spolna zloraba
Spolna zloraba je dejanje ali ravnanje, s katerim oseba prisili drugo osebo k spolnim stikom ali spolnemu občevanju.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Spolna zloraba · Poglej več »
Starkov pojav
Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Starkov pojav · Poglej več »
Svobodna volja
Svobodna volja je posameznikova domnevna sposobnost, da lahko svobodno izbira in pri tem ni omejen, oviran oz.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Svobodna volja · Poglej več »
Taoiseach
Taoiseach (tudi: An Taoiseach) je vodja vlade Republike Irske.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Taoiseach · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Težnost · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Teoretična fizika · Poglej več »
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Novo!!: Erwin Schrödinger in The New York Times · Poglej več »
The Times
Naslovnica 4. decembra 1788 The Times je britanski dnevni državni časnik, ki je pričel izhajati leta 1785 kot The Daily Universal Register.
Novo!!: Erwin Schrödinger in The Times · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Tir · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Tretji rajh · Poglej več »
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Tuberkuloza · Poglej več »
Umetni splav
Prikaz umetnega splava z metodo vakuumske aspiracije pri osmih tednih gestacijske starosti ploda (šest tednov po oploditvi): 1: plodnik, 2: zarodek, 3: endometrij, 4: vaginalni spekulum, 5: cevka, 6: ki je pritrjena na sesalno črpalko. Umetni splav ali umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Umetni splav · Poglej več »
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni · Poglej več »
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Univerza na Dunaju · Poglej več »
Univerza Princeton
Univerza Princeton je zasebna raziskovalna univerza v kraju Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Univerza Princeton · Poglej več »
Univerza v Edinburgu
Univerza v Edinburgu je javna univerza s sedežem v mestu Edinburg na Škotskem.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Univerza v Edinburgu · Poglej več »
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Univerza v Gradcu · Poglej več »
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Univerza v Oxfordu · Poglej več »
Upanišade
Upanišade predstavljajo zaključek ved in jih zato pogosto poimenujejo tudi veda-anta.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Upanišade · Poglej več »
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Valovanje · Poglej več »
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Valovna enačba · Poglej več »
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Vroclav · Poglej več »
Walther Wilhelm Georg Bothe
Walther Wilhelm Georg Bothe, nemški fizik, kemik in matematik, * 8. januar 1891, Oranienburg, Nemčija, † 8. februar 1957, Heidelberg, Nemčija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Walther Wilhelm Georg Bothe · Poglej več »
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Novo!!: Erwin Schrödinger in Zeitschrift für Physik · Poglej več »
12. avgust
12.
Novo!!: Erwin Schrödinger in 12. avgust · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Erwin Schrödinger in 1887 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Erwin Schrödinger in 1961 · Poglej več »
4. januar
4.
Novo!!: Erwin Schrödinger in 4. januar · Poglej več »
Preusmerja sem:
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, Schroedinger, Schrödinger.
