Kazalo
122 odnosi: Albert Einstein, Alkalijska kovina, Annalen der Physik, Anschluss, Antisemitizem, Arnold Sommerfeld, Arthur Schopenhauer, Ateizem, Atom, Avstrija, Avstrijci, Avstrijska akademija znanosti, Avstro-Ogrska, Šempeter pri Gorici, Žarek gama, Baruch Spinoza, Biologija, Brownovo gibanje, Claude Servais Mathias Pouillet, Delčnovalovna dualnost, Delec beta, Deoksiribonukleinska kislina, Devin, Italija, Dielektričnost, Doktorat, Dopplerjev pojav, Družina (časopis), Dunaj, Dvoatomna molekula, Dvojna vijačnica DNK, Elektrika in magnetizem, Elektron, Elektrotehnika, Ernest Rutherford, Felix Bloch, Fizik, Fizika, Francis Crick, Franz Serafin Exner, Friedrich Hasenöhrl, Gen, Genetski kod, Geometrija, Gorica, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Weyl, Humboldtova univerza v Berlinu, Imperialni kolidž v Londonu, Irci, Isaac Newton, ... Razširi indeks (72 več) »
- Filozofi znanosti
- Irski fiziki
- Nobelovi nagrajenci za fiziko
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
- Predavatelji na Univerzi na Dunaju
- Predavatelji na Univerzi v Breslauu
- Predavatelji na Univerzi v Gradcu
- Predavatelji na Univerzi v Stuttgartu
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
- Člani Papeške akademije znanosti
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in Albert Einstein
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Erwin Schrödinger in Alkalijska kovina
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Poglej Erwin Schrödinger in Annalen der Physik
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Poglej Erwin Schrödinger in Anschluss
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Erwin Schrödinger in Antisemitizem
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Poglej Erwin Schrödinger in Arnold Sommerfeld
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Erwin Schrödinger in Arthur Schopenhauer
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Erwin Schrödinger in Ateizem
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Erwin Schrödinger in Atom
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Erwin Schrödinger in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Erwin Schrödinger in Avstrijci
Avstrijska akademija znanosti
Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.
Poglej Erwin Schrödinger in Avstrijska akademija znanosti
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Erwin Schrödinger in Avstro-Ogrska
Šempeter pri Gorici
Šempeter pri Gorici (ponekod napačno imenovan Šempeter pri Novi Gorici, po domače tudi samo Šempeter) je mesto z okoli 3.700 prebivalci (2020) v Sloveniji, središče Občine Šempeter - Vrtojba s 6.300 prebivalci.
Poglej Erwin Schrödinger in Šempeter pri Gorici
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Erwin Schrödinger in Žarek gama
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Poglej Erwin Schrödinger in Baruch Spinoza
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Erwin Schrödinger in Biologija
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Poglej Erwin Schrödinger in Brownovo gibanje
Claude Servais Mathias Pouillet
Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.
Poglej Erwin Schrödinger in Claude Servais Mathias Pouillet
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Erwin Schrödinger in Delčnovalovna dualnost
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Poglej Erwin Schrödinger in Delec beta
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Erwin Schrödinger in Deoksiribonukleinska kislina
Devin, Italija
Devín (ali) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine.
Poglej Erwin Schrödinger in Devin, Italija
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Erwin Schrödinger in Dielektričnost
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Erwin Schrödinger in Doktorat
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Erwin Schrödinger in Dopplerjev pojav
Družina (časopis)
Družina je slovenski katoliški tednik.
Poglej Erwin Schrödinger in Družina (časopis)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Erwin Schrödinger in Dunaj
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Poglej Erwin Schrödinger in Dvoatomna molekula
Dvojna vijačnica DNK
bazne pare ter s tem tvorita dvojnovijačno strukturo. Dvojna vijačnica DNK (tudi dvojni heliks DNK, dvojnovijačna DNK ali dvojnoverižna DNK) je v molekularni biologiji struktura, ki jo tvorita dve antiparalelno potekajoči verigi DNK, ki se združujeta po načelu komplementarnosti baz svojih nukleotidov; vsak polni obrat nastale dvojne vijačnice vsebuje okoli deset nukleotidnih parov.
Poglej Erwin Schrödinger in Dvojna vijačnica DNK
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Erwin Schrödinger in Elektrika in magnetizem
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Erwin Schrödinger in Elektron
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Erwin Schrödinger in Elektrotehnika
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Poglej Erwin Schrödinger in Ernest Rutherford
Felix Bloch
Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.
Poglej Erwin Schrödinger in Felix Bloch
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Erwin Schrödinger in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Erwin Schrödinger in Fizika
Francis Crick
Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in Francis Crick
Franz Serafin Exner
Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.
Poglej Erwin Schrödinger in Franz Serafin Exner
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Poglej Erwin Schrödinger in Friedrich Hasenöhrl
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Erwin Schrödinger in Gen
Genetski kod
Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.
Poglej Erwin Schrödinger in Genetski kod
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Erwin Schrödinger in Geometrija
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Erwin Schrödinger in Gorica
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Erwin Schrödinger in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Erwin Schrödinger in Hermann Weyl
Humboldtova univerza v Berlinu
Spomenik Alexandru von Humboldtu pred sedežem univerze Spomenik Wilhelmu von Humboldtu pred Humboldtsko Univerzo Humboldtova univerza v Berlinu (nemško Humboldt-Universität zu Berlin) je najstarejša in druga največja univerza v Berlinu.
Poglej Erwin Schrödinger in Humboldtova univerza v Berlinu
Imperialni kolidž v Londonu
Imperialni kolidž v Londonu (s polnim uradnim imenom Imperial College of Science, Technology and Medicine) je britanska javna raziskovalna univerza s sedežem v Londonu, ki ponuja študijske programe na področjih bioloških in fizikalnih znanosti, geologije, inženirstva, računalništva ter medicine.
Poglej Erwin Schrödinger in Imperialni kolidž v Londonu
Irci
Irci so keltski narod, ki izvira z Irske.
Poglej Erwin Schrödinger in Irci
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Erwin Schrödinger in Isaac Newton
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Erwin Schrödinger in James Clerk Maxwell
James Dewey Watson
James Dewey Watson, ameriški molekularni biolog, * 6. april 1928, Chicago, Illinois, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in James Dewey Watson
John Clarke Slater
John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in John Clarke Slater
Københavnska interpretacija
Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.
Poglej Erwin Schrödinger in Københavnska interpretacija
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Erwin Schrödinger in Koherentno valovanje
Kolidž svete Trojice, Dublin
Kolidž svete Trojice (Trinity College Dublin, irsko Coláiste na Tríonóide, Baile Átha Cliath) je ugledna univerza v irski prestolnici Dublin.
Poglej Erwin Schrödinger in Kolidž svete Trojice, Dublin
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Erwin Schrödinger in Kraljeva družba
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Erwin Schrödinger in Kristal
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Erwin Schrödinger in Kvantna mehanika
Kvantni harmonični oscilator
Kvantni harmonični oscilator je kvantnomehanski analogon klasičnemu harmoničnemu oscilatorju (harmoničnemu nihalu).
Poglej Erwin Schrödinger in Kvantni harmonični oscilator
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Erwin Schrödinger in Lastna vrednost
Linus Carl Pauling
Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in Linus Carl Pauling
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Erwin Schrödinger in Luna
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Erwin Schrödinger in Luteranstvo
Matematična statistika
Matematična statistika je uporaba teorije verjetnosti na področju statistike, v nasprotju z metodami zbiranja statističnih podatkov.
Poglej Erwin Schrödinger in Matematična statistika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Erwin Schrödinger in Matematika
Matteuccijeva medalja
Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.
Poglej Erwin Schrödinger in Matteuccijeva medalja
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Erwin Schrödinger in Max Planck
Merrionski park, Dublin
Merrionski park (Merrion Square, irsko Cearnóg Mhuirfean) je jurijanski vrtni trg na južni strani središča mesta Dublin na Irskem.
Poglej Erwin Schrödinger in Merrionski park, Dublin
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Poglej Erwin Schrödinger in Miselni preizkus
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Erwin Schrödinger in Molekula
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Erwin Schrödinger in Nacionalsocializem
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Poglej Erwin Schrödinger in Niels Henrik David Bohr
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Erwin Schrödinger in Nobelova nagrada
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Erwin Schrödinger in Nobelova nagrada za fiziko
Objektivnost
Objektivnost je lastnost pomeni pa neodvisno od duhovnega stanja, vedenja, doživljanja, čutenja...
Poglej Erwin Schrödinger in Objektivnost
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Erwin Schrödinger in Organizem
Panteizem
Meglica Helix, običajno poimenovana kot "Božje oko" Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa; ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.
Poglej Erwin Schrödinger in Panteizem
Papeška akademija znanosti
Papeška akademija znanosti je znanstvena akademija v Vatikanu, ki jo je leta 1936 ustanovil papež Pij XI.
Poglej Erwin Schrödinger in Papeška akademija znanosti
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in Paul Adrien Maurice Dirac
Pedofilija
Pedofilija (lat. paedophilia) je psihiatrična motnja, pri kateri odrasel ali starejši mladostnik goji spolno nagnjenje do otrok, s katerimi izvaja tudi spolne aktivnosti.
Poglej Erwin Schrödinger in Pedofilija
Prosek, Trst
Prosek je naselje na Tržaškem.
Poglej Erwin Schrödinger in Prosek, Trst
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Erwin Schrödinger in Prostor-čas
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Erwin Schrödinger in Psihologija
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Erwin Schrödinger in Radioaktivnost
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Erwin Schrödinger in Rimskokatoliška cerkev
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.
Poglej Erwin Schrödinger in Schrödingerjeva mačka
Sesljan
Sesljan je naselje v občini Devin Nabrežina na Tržaškem, v Italiji.
Poglej Erwin Schrödinger in Sesljan
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Erwin Schrödinger in Snov
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Erwin Schrödinger in Spekter
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Erwin Schrödinger in Splošna teorija relativnosti
Spolna zloraba
Spolna zloraba je dejanje ali ravnanje, s katerim oseba prisili drugo osebo k spolnim stikom ali spolnemu občevanju.
Poglej Erwin Schrödinger in Spolna zloraba
Starkov pojav
Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.
Poglej Erwin Schrödinger in Starkov pojav
Svobodna volja
Svobodna volja je posameznikova domnevna sposobnost, da lahko svobodno izbira in pri tem ni omejen, oviran oz.
Poglej Erwin Schrödinger in Svobodna volja
Taoiseach
Taoiseach (tudi: An Taoiseach) je vodja vlade Republike Irske.
Poglej Erwin Schrödinger in Taoiseach
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Erwin Schrödinger in Težnost
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Erwin Schrödinger in Teoretična fizika
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Erwin Schrödinger in The New York Times
The Times
Naslovnica 4. decembra 1788 The Times je britanski dnevni državni časnik, ki je pričel izhajati leta 1785 kot The Daily Universal Register.
Poglej Erwin Schrödinger in The Times
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Erwin Schrödinger in Tir
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Erwin Schrödinger in Tretji rajh
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Erwin Schrödinger in Tuberkuloza
Umetni splav
Prikaz umetnega splava z metodo vakuumske aspiracije pri osmih tednih gestacijske starosti ploda (šest tednov po oploditvi): 1: plodnik, 2: zarodek, 3: endometrij, 4: vaginalni spekulum, 5: cevka, 6: ki je pritrjena na sesalno črpalko. Umetni splav ali umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice.
Poglej Erwin Schrödinger in Umetni splav
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Erwin Schrödinger in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Erwin Schrödinger in Univerza na Dunaju
Univerza Princeton
Univerza Princeton je zasebna raziskovalna univerza v kraju Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Erwin Schrödinger in Univerza Princeton
Univerza v Edinburgu
Univerza v Edinburgu je javna univerza s sedežem v mestu Edinburg na Škotskem.
Poglej Erwin Schrödinger in Univerza v Edinburgu
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Erwin Schrödinger in Univerza v Gradcu
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Poglej Erwin Schrödinger in Univerza v Oxfordu
Upanišade
Upanišade predstavljajo zaključek ved in jih zato pogosto poimenujejo tudi veda-anta.
Poglej Erwin Schrödinger in Upanišade
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Erwin Schrödinger in Valovanje
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Erwin Schrödinger in Valovna enačba
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Erwin Schrödinger in Vroclav
Walther Wilhelm Georg Bothe
Walther Wilhelm Georg Bothe, nemški fizik, kemik in matematik, * 8. januar 1891, Oranienburg, Nemčija, † 8. februar 1957, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Erwin Schrödinger in Walther Wilhelm Georg Bothe
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Poglej Erwin Schrödinger in Werner Karl Heisenberg
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Erwin Schrödinger in Wolfgang Ernst Pauli
Zeitschrift für Physik
Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.
Poglej Erwin Schrödinger in Zeitschrift für Physik
12. avgust
12.
Poglej Erwin Schrödinger in 12. avgust
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Erwin Schrödinger in 1887
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Erwin Schrödinger in 1961
4. januar
4.
Poglej Erwin Schrödinger in 4. januar
Glej tudi
Filozofi znanosti
Irski fiziki
Nobelovi nagrajenci za fiziko
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Predavatelji na Humboldtovi univerzi v Berlinu
Predavatelji na Univerzi na Dunaju
Predavatelji na Univerzi v Breslauu
Predavatelji na Univerzi v Gradcu
Predavatelji na Univerzi v Stuttgartu
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
Člani Papeške akademije znanosti
Prav tako znan kot Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, Schroedinger, Schrödinger.