Kazalo
167 odnosi: Aerenhim, Alge, Amiloplast, Anemofilija, Anorganska spojina, Apikalna dominanca, Apomiksa, Apoplast, Šiška (botanika), Škrob, Čebele, Bakterije, Biologija, Bolezen, Botanika, Briofiti, Brst, Celična delitev, Celična stena, Celično jedro, Celica, Citoplazma, Cvet, Cvetna formula, Cvetni diagram, Deblo, Deoksiribonukleinska kislina, Dezmotubul, Dnevni metulji, Dormanca, Drevo, Dušik, Dvodomnost, Dvojna oploditev, Dvokrilci, Dvoletnica, Elajoplast, Endoderm, Endoplazemski retikulum, Enoletnica, Entomofilija, Epiderm, Epifit, Etioplast, Evkarionti, Fitosfera, Floem, Fotosinteza, Gametofit, Gametogamija, ... Razširi indeks (117 več) »
Aerenhim
Aerenhim je viden kot majhni prazni prostori na prečnem prerezu rastlinskega stebla Aerenhim ali zračni parenhim, ponekod tudi prezračevalni parenhim, je gobasto rastlinsko tkivo, ki sestoji iz zračnih kanalov in velikih medceličnih prostorov v listih, poganjkih in koreninah nekaterih rastlinskih vrst.
Poglej Botanični slovar in Aerenhim
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Botanični slovar in Alge
Amiloplast
Amiloplast je tip plastida, organela z dvojno membrano, ki je udeležen v mnoge biološke presnovne poti.
Poglej Botanični slovar in Amiloplast
Anemofilija
Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.
Poglej Botanični slovar in Anemofilija
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Poglej Botanični slovar in Anorganska spojina
Apikalna dominanca
Apikalna dominanca ali prevlada glavnega vršička (ponekod tudi vršno obvladovanje) je fenomen, ki se pojavlja pri rastlinah, in pri katerem rastni vršiček glavnega poganjka (oziroma apikalni meristem v glavnem poganjku) dominira ter obenem zavira rast ostalih (stranskih) poganjkov.
Poglej Botanični slovar in Apikalna dominanca
Apomiksa
Apomiksa ali apomiksis je proces nespolnega razmnoževanja, značilen za rastline, pri katerem embrio (kalček) nastane, ne da bi prišlo do oploditve.
Poglej Botanični slovar in Apomiksa
Apoplast
Apoplast je rastlinski sistem, ki ga gradijo celične stene in medcelični prostori (intercelulariji).
Poglej Botanični slovar in Apoplast
Šiška (botanika)
Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.
Poglej Botanični slovar in Šiška (botanika)
Škrob
Škrob pri 800-kratni povečavi Škrob (lat. amylum; kemijska formula (C6H10O5)n) je naravni polisaharid, polimer sestavljen iz povezanih glukoznih enot.
Poglej Botanični slovar in Škrob
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Botanični slovar in Čebele
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Botanični slovar in Bakterije
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Botanični slovar in Biologija
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Botanični slovar in Bolezen
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Botanični slovar in Botanika
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Poglej Botanični slovar in Briofiti
Brst
210x210px Brst je rastni vršiček stebla ali poganjka, ki ga obkrožajo listne zasnove in v nekaterih primerih luskolisti.
Poglej Botanični slovar in Brst
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Poglej Botanični slovar in Celična delitev
Celična stena
Celična stena je specializirana celična struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani celične membrane, ki daje celici obliko in zaščito; značilna je za rastline in bakterije.
Poglej Botanični slovar in Celična stena
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Botanični slovar in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Botanični slovar in Celica
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Botanični slovar in Citoplazma
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Botanični slovar in Cvet
Cvetna formula
Cvetna formula je opisna metoda, s pomočjo katere se prikazuje zgradbo (morfologijo) rastlinskega cveta.
Poglej Botanični slovar in Cvetna formula
Cvetni diagram
Cvetni diagram je grafična in geometrična metoda, s pomočjo katere se prikazuje zgradbo (morfologijo) rastlinskega cveta.
Poglej Botanični slovar in Cvetni diagram
Deblo
Debla v gozdu Dêblo je olesenelo steblo dreves, ki služi kot mehanska opora za ostale nadzemne dele rastline in skozi katerega se po prevajalnih elementih od korenin pretakajo rastlinski sokovi med koreninami ter listi.
Poglej Botanični slovar in Deblo
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Botanični slovar in Deoksiribonukleinska kislina
Dezmotubul
Dezmotubul je cevasto oblikovan in sploščen del endoplazemskega retikla, ki poteka skozi plazmodezmo in povezuje dve sosednji rastlinski celici.
Poglej Botanični slovar in Dezmotubul
Dnevni metulji
Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.
Poglej Botanični slovar in Dnevni metulji
Dormanca
Dormanca (iz latinske besede dormīre - »spati«) je stanje začasno zmanjšane aktivnosti presnove pri organizmih, največkrat v povezavi z neugodnimi razmerami v okolju.
Poglej Botanični slovar in Dormanca
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Botanični slovar in Drevo
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Botanični slovar in Dušik
Dvodomnost
Dvodomnost ali diecičnost je lastnost vrste, pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.
Poglej Botanični slovar in Dvodomnost
Dvojna oploditev
Dvojna oploditev je posebni tip oploditve rastlin, ki se pojavlja pri kritosemenkah.
Poglej Botanični slovar in Dvojna oploditev
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Botanični slovar in Dvokrilci
Dvoletnica
Navadni peteršilj je dvoletnica. V prvem letu razvije liste, v drugem pa steblo s cvetnimi kobuli. Dvólétnica (tudi diciklična rastlina ali biennes) je rastlina, ki običajno v zmernem podnebju potrebuje dve vegetacijski sezoni, da izpolni svoj življenjski cikel.
Poglej Botanični slovar in Dvoletnica
Elajoplast
Elajoplast ali elaioplast je rastlinski plastid in eden izmed treh glavnih oblik levkoplastov (poleg amiloplasta in proteinoplasta).
Poglej Botanični slovar in Elajoplast
Endoderm
Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.
Poglej Botanični slovar in Endoderm
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Botanični slovar in Endoplazemski retikulum
Enoletnica
Grah je enoletnica. Enoletnica (tudi monociklična rastlina ali annuelles) je rastlina, katere razvoj od kalitve do semenske zrelosti je opravljen v isti vegetacijski sezoni.
Poglej Botanični slovar in Enoletnica
Entomofilija
Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.
Poglej Botanični slovar in Entomofilija
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Botanični slovar in Epiderm
Epifit
Epifit je rastlina, ki ima korenino na drevesnem deblu ali vejah in ne v zemlji.
Poglej Botanični slovar in Epifit
Etioplast
Etioplasti so posebna oblika kloroplastov, ki niso izpostavljeni svetlobi in jih lahko najdemo v tkivih kritosemenk, rastočih v temi.
Poglej Botanični slovar in Etioplast
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Botanični slovar in Evkarionti
Fitosfera
Fitosfera je neposredna okolica rastlin, kjer okoljski dejavniki opredeljujejo habitate in življenjske cikle rastlin.
Poglej Botanični slovar in Fitosfera
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Poglej Botanični slovar in Floem
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Botanični slovar in Fotosinteza
Gametofit
Gametofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo gamete ali spolne celice, ki se združijo in tvorijo zigoto, ta pa je osnova za nastanek novega sporofitskega osebka.. Gametofit je haploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je haploidna spora (tros), preko mitotske delitve pa proizvede gamete (spolne celice), ki se spojijo in tvorijo zigoto.
Poglej Botanični slovar in Gametofit
Gametogamija
177x177_pik Gametogamija je tip spolnega razmnoževanja, pri katerem se zlijeta dve raznospolni enocelični gameti (spolni celici) in nato pride do združitve njunih jeder ter pripadajočih znotrajceličnih struktur, nakar nastane tako jedro zigote (spojka) kot tudi druge celične strukture.
Poglej Botanični slovar in Gametogamija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Botanični slovar in Glive
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Botanični slovar in Golosemenke
Gomolj
Gomolj krompirja s poganjki Gomolj je rastlinska struktura, namenjena shranjevanju založnih snovi, ki se razvije pri nekaterih rastlinah in jim pomaga preživeti obdobja neugodna za rast.
Poglej Botanični slovar in Gomolj
Gostitelj (biologija)
Gostitelj je življenjsko okolje za zajedavca, lahko je žival, človek ali rastlina.
Poglej Botanični slovar in Gostitelj (biologija)
Grmovnica
Grm leske spomladi Grmovnica ali grm je v hortikulturi lesnata rastlina z več debli.
Poglej Botanični slovar in Grmovnica
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Botanični slovar in Habitat
Haploidija
Zgoraj: haploidna celica z enojno garnituro vseh kromosomov (n), spodaj: diplodna celica z dvema homolognima kopijama vsakega kromosoma (2n). Haploidija ali haploidnost je lastnost celic in organizmov, katerih genski zapis sestavlja enojni komplet kromosomov (enojno garnituro avtosomov in en spolni kromosom).
Poglej Botanični slovar in Haploidija
Helofit
Širokolistni rogoz (''Typha latifolia'') Helofit je tipična rastlina, ki uspeva v močvirjih.
Poglej Botanični slovar in Helofit
Heterocista
Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.
Poglej Botanični slovar in Heterocista
Heterosporija
Heterosporija ali anizosporija je pojav proizvajanja dveh različno velikih tipov spor pri sporofitih višjih rastlin.
Poglej Botanični slovar in Heterosporija
Hidrofilija
Hidrofilija (manj ustrezno hidrogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za razmeroma slabo razširjen tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša s pomočjo vode.
Poglej Botanični slovar in Hidrofilija
Hidrofit
vodne lilije. Hidrofit ali vodne rastline so rastline, ki so prilagojene, da živijo v vodnih okoljih.
Poglej Botanični slovar in Hidrofit
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Botanični slovar in Hrošči
Jajčece
Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).
Poglej Botanični slovar in Jajčece
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Botanični slovar in Jesen
Jetrenjaki
Jetrenjaki (znanstveno ime Marchantiophyta) štejemo za primitivnejše, izvirnejše predstavnike mahov.
Poglej Botanični slovar in Jetrenjaki
Kalitev
Sončnične sadike, stare samo tri dni po vzkalitvi. Kalitev je proces v razvoju rastline, ki se začne po obdobju počitka semena.
Poglej Botanični slovar in Kalitev
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Botanični slovar in Kloroplast
Kolenhim
Kolenhim je tip opornega tkiva pri rastlinah, ki ga sestavljajo nekoliko podaljšane žive celice z okrepljenimi primarnimi celičnimi stenami.
Poglej Botanični slovar in Kolenhim
Korenika
pravega ingverja perunike mehke medene trave, ''Holcus mollis'' Koreníka ali rizóm je navadno podzemno in vodoravno rastlinsko steblo, iz katerega pogosto izraščajo nadomestne korenine.
Poglej Botanični slovar in Korenika
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Botanični slovar in Korenina
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Botanični slovar in Kritosemenke
Kserofit
Oleander ima ozke, voskaste liste, kar zmanjša izgubo vode v sušnih okoljih Kserofiti so rastline, prilagojene na življenje v zelo suhih okoljih.
Poglej Botanični slovar in Kserofit
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Poglej Botanični slovar in Ksilem
Kukavičevke
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst.
Poglej Botanični slovar in Kukavičevke
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Botanični slovar in Les
Levkoplast
krompirja. Levkoplasti so vrsta neobarvanih plastidov, ki so udeleženi v različnih vrstah presnove (metabolizma).
Poglej Botanični slovar in Levkoplast
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Botanični slovar in Lišaj
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Botanični slovar in List
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Botanični slovar in Mahovi
Marcescenca
Marcescenca pri bukvi. Marcescenca je pojav, pri katerem posušeni rastlinski listi listopadnih dreves jeseni ne odpadejo, temveč se na vejah obdržijo čez zimo in do pomladi.
Poglej Botanični slovar in Marcescenca
Mejoza
Mejóza ali redukcijska delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic.
Poglej Botanični slovar in Mejoza
Meristem
Meristem ali meristematsko (meristemsko) tkivo je tkivni tip, ki ga najdemo v rastlinah.
Poglej Botanični slovar in Meristem
Metageneza
Metageneza ali menjava generacij (tudi prerod) je tip življenjskega cikla, ki se pojavlja pri rastlinah, algah (rdečih in zelenih) in nekaterih protistih, za katere sta značilni jasno opredeljeni haploidna spolna in diploidna nespolna faza.
Poglej Botanični slovar in Metageneza
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Botanični slovar in Mikroorganizem
Mitoza
Prikaz poteka mitoze Mitoza je postopek delitve celice, značilen za evcite.
Poglej Botanični slovar in Mitoza
Mlečkovke
Mlečkovke (znanstveno ime Euphorbiaceae) je velika družina rastlin, v kateri je 300 rodov in okoli 7.500 vrst.
Poglej Botanični slovar in Mlečkovke
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Poglej Botanični slovar in Mnogoceličar
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Botanični slovar in Močvirje
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Botanični slovar in Modrozelene cepljivke
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Botanični slovar in Morfologija (biologija)
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Botanični slovar in Mravlje
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Botanični slovar in Nektar
Nespolno razmnoževanje
Nespolno razmnoževanje je način razmnoževanja, ki ne vključuje mejoze, zmanjšanja plodnosti ali oploditve.
Poglej Botanični slovar in Nespolno razmnoževanje
Nočni metulji
Nočni metulji ali nočniki so običajno manj barviti od dnevnih metuljev.
Poglej Botanični slovar in Nočni metulji
Nodul
Nodul je majhna kroglasta tvorba, ki se razvije na rastlinskih koreninah ali steblih.
Poglej Botanični slovar in Nodul
Olje
Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.
Poglej Botanični slovar in Olje
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Botanični slovar in Oploditev
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Botanični slovar in Opraševanje
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Botanični slovar in Organ (biologija)
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Botanični slovar in Organel
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Botanični slovar in Organska spojina
Ornitofilija
Ornitofilija (manj ustrezno ornitogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo ptiči.
Poglej Botanični slovar in Ornitofilija
Osrednja lamela
Osrednja lamela je skrajna zunanja plast celične stene rastlinskih celic, ki med seboj povezuje različne celice v tkiva in predstavlja njihovo skupno steno.
Poglej Botanični slovar in Osrednja lamela
Ovršni list
Prikaz ovršnih listov, kamor uvrščamo različne tipe listov, ki se nahajajo v cvetni regiji in opravljajo različne vloge. Ovršni list je rastlinski list, ki se nahaja v cvetnem predelu stebla (poganjka).
Poglej Botanični slovar in Ovršni list
Parenhim
Parenhim je izraz, ki opisuje skupino določenih celic; pomen parenhima je različen pri živalih in pri rastlinah.
Poglej Botanični slovar in Parenhim
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Botanični slovar in Patogen
Pelod
Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.
Poglej Botanični slovar in Pelod
Periderm
Periderm je sekundarno krovno tkivo, ki se pojavlja pri lesnatih rastlinah na deblu in koreninah (namesto primarnih krovnih tkiv), razmeroma redko pa je prisoten na steblih in koreninah, ki so se debelile le primarno.
Poglej Botanični slovar in Periderm
Pestič
Pestič sestavljajo plodnica, vrat in brazda.
Poglej Botanični slovar in Pestič
Plastid
Rastlinske celice z vidnimi zeleno obarvanimi kloroplasti Plastidi so organeli v rastlinskih celicah, udeleženi v sintezi in skladiščenju pomebnih spojin.
Poglej Botanični slovar in Plastid
Plazmodezma
Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti, ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic in celic nekaterih vrst alg.
Poglej Botanični slovar in Plazmodezma
Plod
Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.
Poglej Botanični slovar in Plod
Poganjek
Glede na red ločujemo glavni poganjek (pri drevesih deblo) in stranske poganjke (pri drevesih veje in vejice). Na sliki je pripadnik aravkarijevk (Araucariaceae). Poganjek je rastlinsko steblo z listi in cvetovi.
Poglej Botanični slovar in Poganjek
Prašnik
Prašnik gradi prašnična nit, na kateri je prašnica (tudi antera), ki jo sestavljata dve polprašnici.
Poglej Botanični slovar in Prašnik
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Botanični slovar in Praprotnice
Prave muhe
Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.
Poglej Botanični slovar in Prave muhe
Pritlika
Pritlike ali stoloni so stranski poganjki rastlin, ki rastejo v vertikalni (vodoravni) smeri in za katere velja, da se širijo stran od svoje materinske rastline.
Poglej Botanični slovar in Pritlika
Propagul
V biologiji je propagul vsak material, ki služi propagaciji organizma v naslednjo stopnjo njegovega življenjskega cikla, največkrat v obliki razširjanja.
Poglej Botanični slovar in Propagul
Protoplast
Protoplast (iz stare grščine πρώτον (prvi) + πλάθω ali πλάττω (oblikovati)) je rastlinska, glivna ali bakterijska celica, ki nastane s popolno mehansko ali encimsko odstranitvijo celične stene.
Poglej Botanični slovar in Protoplast
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Botanični slovar in Ptiči
Rastišče
Rastišče se nanaša na določen prostor v naravi kjer kaj raste, običajno rastline ali rastlinske združbe.
Poglej Botanični slovar in Rastišče
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Botanični slovar in Rastline
Rastlinska žila
Rastlinska žila kislice (''Rumex''), ki jo gradijo floem (A), žilni kambij (B), ksilem (C) in ovoj iz sklerenhimatskih celic (D). Rastlinska žila je izraz, ki se v botaniki uporablja za skupek prevajalnih tkiv (floema, ki prevaja fotosintate, in ksilema, po katerem potujejo voda in mineralne snovi) in sklerenhimatskih celic (običajno sklerenhimatskih vlaken), ki jih obdajajo ter služijo kot zaščita pred mehanskimi pritiski.
Poglej Botanični slovar in Rastlinska žila
Rastlinska celica
Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.
Poglej Botanični slovar in Rastlinska celica
Razmnoževanje
Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.
Poglej Botanični slovar in Razmnoževanje
Ribosom
Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.
Poglej Botanični slovar in Ribosom
Rizoid
Rizoidi so nitaste strukture brstnic, nekaterih steljčnic in gliv, ki opravljajo vlogo pritrjevanja v tla in absorpcije, podobno kot korenine.
Poglej Botanični slovar in Rizoid
Rizosfera
glista Rizosfera je del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin.
Poglej Botanični slovar in Rizosfera
Rozeta
Rozeta lahko pomeni.
Poglej Botanični slovar in Rozeta
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Botanični slovar in Seme
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Botanični slovar in Semenčica
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Botanični slovar in Semenke
Seznam
Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.
Poglej Botanični slovar in Seznam
Simetrija (biologija)
Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije.
Poglej Botanični slovar in Simetrija (biologija)
Simplast
Simplast je rastlinski sistem, ki ga tvorijo protoplasti (živi deli rastlinskih celic), medsebojno povezani s plazmodezmami.
Poglej Botanični slovar in Simplast
Sklerenhim
Sklerenhim je tip opornega tkiva, za katerega so značilne mrtve celice z izredno odebeljenimi sekundarnimi celičnimi stenami, in katerega glavna vloga je ohranjanje stabilnosti in mehanske trdnosti rastline.
Poglej Botanični slovar in Sklerenhim
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Botanični slovar in Sožitje
Socvetje
vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.
Poglej Botanični slovar in Socvetje
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Botanični slovar in Sonce
Spolno razmnoževanje
T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.
Poglej Botanični slovar in Spolno razmnoževanje
Spora
Spora (iz starogrške besede σπορά spora - »seme«) ali tros je posebna tvorba, ki jo tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne življenjske razmere, ki jih povzročajo različni abiotski dejavniki, kot so pomanjkanje hrane ali vode, previsoka ali prenizka temperatura.
Poglej Botanični slovar in Spora
Sporofit
Sporofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo razširjevalne enote, spore. Sporofit ali sporogon je diploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je diploidna zigota, ob zrelosti pa preko mejotske delitve proizvede haploidne spore.
Poglej Botanični slovar in Sporofit
Steblo
Steblo s členkom, kolencem in listnim pecljem, ter novim steblom, ki izrašča iz kolenca.stem.
Poglej Botanični slovar in Steblo
Stela (botanika)
Stela je ime za prostorsko porazdelitev rastlinskega žilja, zgrajenega iz posamičnih žil (sestavljenih iz prevajalnih tkiv ksilema in floema).
Poglej Botanični slovar in Stela (botanika)
Steljka
Steljka ali talus bračiča (''Fucus'') vrste ''Fucus serratus'' na Norveškem. Steljka ali talus je telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov – korenin, stebla, listov.
Poglej Botanični slovar in Steljka
Stržen (botanika)
Stržen ali osrednji stržen, ponekod tudi centralni stržen, je osrednji del stebla ali korenine (brez prevajalnih tkiv), ki ga sestavljajo parenhimatske celice.
Poglej Botanični slovar in Stržen (botanika)
Stroma
Stróma je vezivno ogrodje organa.
Poglej Botanični slovar in Stroma
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Botanični slovar in Svetloba
Terminologija
Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.
Poglej Botanični slovar in Terminologija
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Botanični slovar in Tkivo
Trajnica
Navadni hren (''Armoracia rusticana'') je odporna trajnica, pri kateri prezimi korenina. Trajnica (tudi pollakantna rastlina ali perennes) je rastlina, ki raste in cveti več let.
Poglej Botanični slovar in Trajnica
Trn
A) trn (angleško ''thorn''), ki ima tudi jasno vidno žilje, B) bodica (angleško ''prickle''), ki žilja nima Trn je preobražen list, poganjek ali del lista.
Poglej Botanični slovar in Trn
Večletnica
''Agave victoriae-reginae'' - ob pravilni vzgoji, rastlina lahko doseže starost 40-50 let. Cvete samo enkrat in po cvetenju odmre. Večletnica (tudi policiklična rastlina ali pluriennes) je rastlina, ki potrebuje za razvoj vegetativnih organov več vegetacijskih dob.
Poglej Botanični slovar in Večletnica
Vegetacijska doba
Vegetacijska doba (tudi rastna doba) je trajanje letne rastne dobe rastlin v času med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka v spomladanskem času preide nad temperaturni prag 5 °C in dnem, ko v jesenskem času spet pade pod to vrednost.
Poglej Botanični slovar in Vegetacijska doba
Venčni list
Venčni listi ali petali so v venec razporejeni vrhnji cvetni listi, ki obkrožajo rastlinske razmnoževalne organe - po vencu, ki ga tvorijo, so tudi dobili ime.
Poglej Botanični slovar in Venčni list
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Botanični slovar in Veter
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Botanični slovar in Višje rastline
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Botanični slovar in Voda
Vodne bolhe
Vodne bolhe (znanstveno ime Cladocera) so red rakov, ki ga uvrščamo v primitiven razred Branchiopoda, sestavlja pa ga blizu 1000 danes živečih opisanih vrst, kar je približno polovica vseh znanih vrst Branchiopodov.
Poglej Botanični slovar in Vodne bolhe
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Botanični slovar in Vrsta (biologija)
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Botanični slovar in Zajedavstvo
Zarodek
Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.
Poglej Botanični slovar in Zarodek
Zelišče
Zelišča, zelnate rastline oz.
Poglej Botanični slovar in Zelišče
Zigota
Zigota, spojek ali oplojeno jajčece je celica, ki nastane z oploditvijo oz.
Poglej Botanični slovar in Zigota
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Botanični slovar in Zima
Zoofilija (botanika)
Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.
Poglej Botanični slovar in Zoofilija (botanika)