Hitreje kot brskalnik!
48 odnosi: Alelopatija, Anorganska spojina, Antagonist (farmakologija), Živali, Žuželke, Bakterije, Biocenoza, Biotska raznovrstnost, Detritna veriga, Dušik, Ekološki dejavnik, Endoderm, Energija, Epiderm, Fagocitoza, Fitosfera, Flavonoidi, Fosfor, Gliste, Glive, Hifa, Kalij, Kalitev, Kemijski element, Kislina, Korenina, Ksilem, Levitev, Ličinka, Mikoriza, Mikroflora, Mikroorganizem, Mutualizem, Ogljik, Organ, Organska spojina, Patogen, Plenilstvo, Priskledništvo, Prst (pedologija), Rastline, Rastlinojedec, Smrt, Sožitje, Spora, Tkivo, Voda, Vrsta (biologija).
Alelopatija
Alelokemikalije iz odpadlih listov drevesa ''Casuarina equisetifolia'' zavirajo kalitev podrastja, kljub relativno odprtemu prostoru in rednemu deževju Alelopatíja je biološki pojav, pri katerem določeni organizem proizvaja eno ali več biokemijskih spojin, imenovanih alelokemikalije, ki vplivajo na rast, preživetje in razmnoževanje drugih organizmov.
Novo!!: Rizosfera in Alelopatija · Poglej več »
Anorganska spojina
Anorganske spojine so po eni definiciji spojine, ki ne vsebujejo ogljika, z izjemo karbonatov in karbidov.
Novo!!: Rizosfera in Anorganska spojina · Poglej več »
Antagonist (farmakologija)
Antagonist je v farmakologiji eksogena molekula, ki se specifično veže na nek receptor in prepreči delovanje endogeno prisotne snovi, zlasti hormona ali živčnega prenašalca, ki se veže sicer na ta receptor.
Novo!!: Rizosfera in Antagonist (farmakologija) · Poglej več »
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Novo!!: Rizosfera in Živali · Poglej več »
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Novo!!: Rizosfera in Žuželke · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Rizosfera in Bakterije · Poglej več »
Biocenoza
Biocenoza ali življenjska združba je živi del ekosistema.
Novo!!: Rizosfera in Biocenoza · Poglej več »
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Novo!!: Rizosfera in Biotska raznovrstnost · Poglej več »
Detritna veriga
Detritna veriga je del prehranjevalne verige, v kateri so prvi člen mrtvi ostanki rastlin in živali (detritus).
Novo!!: Rizosfera in Detritna veriga · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Rizosfera in Dušik · Poglej več »
Ekološki dejavnik
Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.
Novo!!: Rizosfera in Ekološki dejavnik · Poglej več »
Endoderm
Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.
Novo!!: Rizosfera in Endoderm · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Rizosfera in Energija · Poglej več »
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Novo!!: Rizosfera in Epiderm · Poglej več »
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Novo!!: Rizosfera in Fagocitoza · Poglej več »
Fitosfera
Fitosfera je neposredna okolica rastlin, kjer okoljski dejavniki opredeljujejo habitate in življenjske cikle rastlin.
Novo!!: Rizosfera in Fitosfera · Poglej več »
Flavonoidi
Flavonoidi so sekundarni rastlinski metaboliti.
Novo!!: Rizosfera in Flavonoidi · Poglej več »
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Novo!!: Rizosfera in Fosfor · Poglej več »
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Novo!!: Rizosfera in Gliste · Poglej več »
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Novo!!: Rizosfera in Glive · Poglej več »
Hifa
Hife čopičaste plesni s konidiji Hifa (s tujko hypha, množ. hyphae, iz starogrške ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s citoplazmo napolnjena in celično steno obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere bakterije in glive ter glivam podobne oomicete.
Novo!!: Rizosfera in Hifa · Poglej več »
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Novo!!: Rizosfera in Kalij · Poglej več »
Kalitev
Sončnične sadike, stare samo tri dni po vzkalitvi. Kalitev je proces v razvoju rastline, ki se začne po obdobju počitka semena.
Novo!!: Rizosfera in Kalitev · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Rizosfera in Kemijski element · Poglej več »
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Novo!!: Rizosfera in Kislina · Poglej več »
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Novo!!: Rizosfera in Korenina · Poglej več »
Ksilem
listom in poganjkom. Ksilem je eden izmed dveh tipov prevajalnih tkiv pri višjih rastlinah, pri čemer se drugi imenuje floem.
Novo!!: Rizosfera in Ksilem · Poglej več »
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Novo!!: Rizosfera in Levitev · Poglej več »
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Novo!!: Rizosfera in Ličinka · Poglej več »
Mikoriza
Mikoriza (grško μύκης — goba in ρίζα — korenina) je sožitje med glivami in višjimi rastlinami.
Novo!!: Rizosfera in Mikoriza · Poglej več »
Mikroflora
Mikroflora so majhni organizmi, vidni pod mikroskopom ki živijo v določenem okolju.
Novo!!: Rizosfera in Mikroflora · Poglej več »
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Novo!!: Rizosfera in Mikroorganizem · Poglej več »
Mutualizem
Opraševanje je primer mutualizmaMutualízem je sožitje dveh ali več vrst, kjer imajo vse udeleženke korist; zveza jim omogoča preživetje v okolju z neugodnimi življenjskimi pogoji (npr. mikoriza pri lišajih) ali učinkovitejšo izrabo hrane (bakterije in praživali v vampu prežvekovalcev, bakterije v prebavilu medicinske pijavke itd.) Kategorija:Biološka interakcija.
Novo!!: Rizosfera in Mutualizem · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Rizosfera in Ogljik · Poglej več »
Organ
Organ je lahko.
Novo!!: Rizosfera in Organ · Poglej več »
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Novo!!: Rizosfera in Organska spojina · Poglej več »
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Novo!!: Rizosfera in Patogen · Poglej več »
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Novo!!: Rizosfera in Plenilstvo · Poglej več »
Priskledništvo
Kravja čaplja, ''Bubulcus ibis'', je tipičen primer priskledništva. Sprehaja se po polju med govedi in konji, ter se prehranjuje z mrčesom, ki ga odganjajo živali na paši. Čaplja v tem odnosu pridobi, medtem ko na živino to ne vpliva. Priskledništvo ali komenzalízem (latinsko con - pri + mensa - miza) označuje razmerje dveh ali več organizmov, bodisi rastlin, živali ali rastlin in živali, pri katerem ima eden od organizmov (prisklednik ali komenzal) koristi, drugi (gostitelj) pa nima niti koristi niti škode.
Novo!!: Rizosfera in Priskledništvo · Poglej več »
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Novo!!: Rizosfera in Prst (pedologija) · Poglej več »
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Novo!!: Rizosfera in Rastline · Poglej več »
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Novo!!: Rizosfera in Rastlinojedec · Poglej več »
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Novo!!: Rizosfera in Smrt · Poglej več »
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Novo!!: Rizosfera in Sožitje · Poglej več »
Spora
Spora (iz starogrške besede σπορά spora - »seme«) ali tros je posebna tvorba, ki jo tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne življenjske razmere, ki jih povzročajo različni abiotski dejavniki, kot so pomanjkanje hrane ali vode, previsoka ali prenizka temperatura.
Novo!!: Rizosfera in Spora · Poglej več »
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Novo!!: Rizosfera in Tkivo · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Rizosfera in Voda · Poglej več »
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Novo!!: Rizosfera in Vrsta (biologija) · Poglej več »
