Kazalo
55 odnosi: Arhimedsko telo, Conwayjeva notacija poliedrov, Coxeter-Dinkinov diagram, Desetkotnik, Diedrski kot, Disdiakisni triakontaeder, Dolžina, Dualni polieder, Eulerjeva karakteristika, Geometrija, Geometrijsko telo, Hiperbolična geometrija, Ikozidodekaeder, Izrojenost (matematika), Johannes Kepler, Kartezični koordinatni sistem, Koordinatno izhodišče, Kot, Krožni lok, Kvadrat (geometrija), Mreža telesa, Nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder, Norman Johnson (matematik), Oglišče, Omniprisekanost, Parnost permutacije, Polieder, Polpravilni polieder, Površina, Pravilni mnogokotnik, Pravokotnik, Premica, Prisekani dodekaeder, Prisekani ikozaeder, Prisekani ikozidodekaeder, Prisekanost (geometrija), Prizma, Prostornina, Rob (geometrija), Rombiikozidodekaeder, Rombski triakontaeder, Schläflijev simbol, Schleglov diagram, Seznam grup sferne simetrije, Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov, Sfera, Slika oglišč, Stranska ploskev, Topologija, Uniformni polieder, ... Razširi indeks (5 več) »
- Arhimedska telesa
- Posamezni grafi
- Prisekana tlakovanja
- Ravninski grafi
- Uniformni poliedri
- Zonoedri
Arhimedsko telo
Rombiikozidodekaeder je eno izmed arhimedskih teles. Arhimedsko telo je visoko simetrični, polpravilni polieder, ki ga sestavlja dva ali več vrst pravilnih mnogokotnikov.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Arhimedsko telo
Conwayjeva notacija poliedrov
Ta primer kaže, kako lahko 11 novih oblik dobimo iz kocke z uporabo 3 postopkov. Novi poliedri so prikazani kot podobe na površini kocke, da so topološke spremembe bolj opazne. Oglišča so označena na vseh oblikah s krogci. Conwayjeva notacija poliedrov se uporablja za opis poliedrov na osnovi osnovnega poliedra, ki ga spremenimo z različnimi operacijami.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Conwayjeva notacija poliedrov
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Coxeter-Dinkinov diagram
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Desetkotnik
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Diedrski kot
Disdiakisni triakontaeder
Disdiakisni triakontaeder (tudi heksakisni ikozaeder) konveksni polieder s 120-imi stranskimi ploskvami.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Disdiakisni triakontaeder
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Dolžina
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Dualni polieder
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Eulerjeva karakteristika
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Geometrija
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Geometrijsko telo
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Hiperbolična geometrija
Ikozidodekaeder
Ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Ikozidodekaeder
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Izrojenost (matematika)
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Johannes Kepler
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Kartezični koordinatni sistem
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Koordinatno izhodišče
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Kot
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Krožni lok
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Kvadrat (geometrija)
Mreža telesa
Mréža (tudi ravnínska mréža) geometrijskega telesa je ravninski prikaz vseh stranskih ploskev, ki omejujeo dano telo.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Mreža telesa
Nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder
Nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U67.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Nekonveksni veliki rombiikozidodekaeder
Norman Johnson (matematik)
Norman Woodason Johnson, ameriško-kanadski matematik, * 12. november 1930, † 13. julij 2017.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Norman Johnson (matematik)
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Oglišče
Omniprisekanost
Omniprisekanost (omni je latinska predpona, ki pomeni vse ali vsak) je v geometriji operacija, ki se lahko uporabi za pravilne politope in za satovje v Wythoffovih konstrukcijah, ki omogočajo kreiranje največjega števila facet.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Omniprisekanost
Parnost permutacije
Parnost permutacije je v matematiki za končno množico vsaj dveh elementov X \, značilnost vsake posamezne permutacije.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Parnost permutacije
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Polieder
Polpravilni polieder
Polpravilni polieder kot izraz uporabljajo različni avtorji na različne načine.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Polpravilni polieder
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Površina
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Pravilni mnogokotnik
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Pravokotnik
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Premica
Prisekani dodekaeder
Prisekani dodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Prisekani dodekaeder
Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekanost (geometrija)
Prisekana kocka ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami. Prisekanost je v geometriji operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže politopu oglišča in pri tem tvori novo faceto povsod tam, kjer je prej bilo oglišče.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Prisekanost (geometrija)
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Prizma
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Prostornina
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Rob (geometrija)
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Rombiikozidodekaeder
Rombski triakontaeder
Rombski triakontaeder je konveksni polieder s 30 rombskimi stranskimi ploskvami.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Rombski triakontaeder
Schläflijev simbol
oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Schläflijev simbol
Schleglov diagram
kvadrati in zeleni petkotniki. Projekcija teserakta v trirazsežni prostor kot Schlegelov diagram. Vidnih je 8 kubičnih celic, ena je v središču, po ena na vsaki od šestih zunanjih zunanjih stranskih ploskev in ena po ena pod vsako od šestih zunanjih stranskih ploskev, zadnja pa predstavlja prostor zunaj meja kocke.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Schleglov diagram
Seznam grup sferne simetrije
Seznam grup sferne simetrije vsebuje grupe sferne simetrije.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Seznam grup sferne simetrije
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige Polyhedron Models (Modeli poliedrov), katere avtor je Magnus Wenninger (rojen 1919).
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Sfera
Slika oglišč
tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišč za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišč je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Slika oglišč
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Stranska ploskev
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Topologija
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Uniformni polieder
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Vrtenje
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Wythoffov simbol
Zlati pravokotnik
Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z višino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Konstrukciji zlatih pravokotnikovSlika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Zlati pravokotnik
Zonoeder
Zonoeder je konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve mnogokotnike s točkovno simetrijo (simetrija pri vrtenju za 180º).
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in Zonoeder
62 (število)
62 (dváinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 62.
Poglej Prisekani ikozidodekaeder in 62 (število)
Glej tudi
Arhimedska telesa
Posamezni grafi
Prisekana tlakovanja
Ravninski grafi
Uniformni poliedri
Zonoedri
Prav tako znan kot Graf prisekanega ikozidodekaedra, Veliki rombiikozidodekaeder.