Kazalo
74 odnosi: Arhimedsko telo, Conwayjeva notacija poliedrov, Coxeter-Dinkinov diagram, Deltoidni heksekontaeder, Diedrski kot, Dodekaeder, Dolžina, Dualni polieder, Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder, Enakostranični trikotnik, Eulerjeva karakteristika, Geometrija, Geometrijsko telo, Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Girorombiikozidodekaeder, Ikozaeder, Ikozidodekaeder, Izginjajoč rombiikozidodekaeder, Johnsonovo telo, Kantelacija (geometrija), Kartezični koordinatni sistem, Koordinatno izhodišče, Kot, Krožni lok, Kupola (geometrija), Kvadrat (geometrija), Mali dodeciikozidodekaeder, Mali rombidodekaeder, Mali zvezdni prisekan dodekaeder, Meta dvojni girorombiikozidodekaeder, Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder, Mreža telesa, Notacija orbifold, Oglišče, Para dvojni girorombiikozidodekaeder, Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder, Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder, Parnost permutacije, Pentagramska prizma, Petkotnik, Petstrana kupola, Ploščina, Polieder, Polpravilni polieder, Površina, Pravilni mnogokotnik, Premica, Prisekanost (geometrija), Prizma, ... Razširi indeks (24 več) »
- Arhimedska telesa
- Uniformni poliedri
Arhimedsko telo
Rombiikozidodekaeder je eno izmed arhimedskih teles. Arhimedsko telo je visoko simetrični, polpravilni polieder, ki ga sestavlja dva ali več vrst pravilnih mnogokotnikov.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Arhimedsko telo
Conwayjeva notacija poliedrov
Ta primer kaže, kako lahko 11 novih oblik dobimo iz kocke z uporabo 3 postopkov. Novi poliedri so prikazani kot podobe na površini kocke, da so topološke spremembe bolj opazne. Oglišča so označena na vseh oblikah s krogci. Conwayjeva notacija poliedrov se uporablja za opis poliedrov na osnovi osnovnega poliedra, ki ga spremenimo z različnimi operacijami.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Conwayjeva notacija poliedrov
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Coxeter-Dinkinov diagram
Deltoidni heksekontaeder
Deltoidni heksekontaeder (tudi trapezoidni heksekontaeder ali strombski heksekontaeder ali tetragonalni heksakontaeder) je Catalanovo telo, ki izgleda kot malo napihnjen dodekaeder ali ikozaeder.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Deltoidni heksekontaeder
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so določeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši črni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeči, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Diedrski kot
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Dodekaeder
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Dolžina
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Dualni polieder
Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder
Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J79).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Dvojno giro izginjajoči rombiikozidodekaeder
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Enakostranični trikotnik
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Eulerjeva karakteristika
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Geometrija
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Geometrijsko telo
Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder (tudi giro dvakrat zmanjšan rombiikozidodekaeder) je eno izmed Johnsonovih teles (J82). V letu 1966 je Norman Johnson (rojen 1930) imenoval in opisal 92 Johnsonovih teles.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Giro dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Girorombiikozidodekaeder
Girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J72).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Girorombiikozidodekaeder
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Ikozaeder
Ikozidodekaeder
Ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Ikozidodekaeder
Izginjajoč rombiikozidodekaeder
Izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J76).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Izginjajoč rombiikozidodekaeder
Johnsonovo telo
Podaljšana kvadratna girobikupola (''J''37) je Johnsonovo telo 24-imi enakostraničnimi trikotniki ni Johnsonovo telo, ker ni konveksno (to je v resnici stelacija, ki je edino možno za oktaeder.) diedrske kote.) Johnsonovo telo je strogo konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki pa niso uniformni.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Johnsonovo telo
Kantelacija (geometrija)
Kantelirana kocka – Rdeče stranske ploskve so zmanjšane. Robovi so nagnjeni tako, da tvorijo nove rumene kvadratne stranske ploskve. Oglišča so prirezana in tvorijo nove modre trikotne stranske ploskve. rektificirane kocke Kantelácija je v geometriji postopek, ki odreže pravilne politope na njihovih robovih ali ogliščih in pri tem nastanejo nove facete tam, kjer je prej bil rob ali oglišče.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Kantelacija (geometrija)
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Kartezični koordinatni sistem
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Koordinatno izhodišče
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Kot
Krožni lok
Krožni lok ''L'' in ustrezni središčni kot ''θ''. Zeleno obarvani lik se imenuje krožni izsek Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Krožni lok
Kupola (geometrija)
Kupola je v geometriji telo, ki nastane z združevanjem dveh mnogokotnikov.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Kupola (geometrija)
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Kvadrat (geometrija)
Mali dodeciikozidodekaeder
Mali dodeciikozidodekaeder je neuniformni zvezdni polieder z oznako (indeksom) U33.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Mali dodeciikozidodekaeder
Mali rombidodekaeder
Mali rombidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U39.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Mali rombidodekaeder
Mali zvezdni prisekan dodekaeder
Mali zvezdni prisekan dodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U58.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Mali zvezdni prisekan dodekaeder
Meta dvojni girorombiikozidodekaeder
Meta dvojni giro rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J74).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Meta dvojni girorombiikozidodekaeder
Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J81).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Meta dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Meta giro izginjajoč rombiikozadodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J78).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Meta giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Mreža telesa
Mréža (tudi ravnínska mréža) geometrijskega telesa je ravninski prikaz vseh stranskih ploskev, ki omejujeo dano telo.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Mreža telesa
Notacija orbifold
Notacija orbifold je v geometriji sistem, ki pomaga prikazovati simetrijske grupe v dvorazsežnem prostoru, ki ima konstantno ukrivljenost.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Notacija orbifold
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Oglišče
Para dvojni girorombiikozidodekaeder
Para dvojni girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J73).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Para dvojni girorombiikozidodekaeder
Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J80).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Para dvojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J77).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Para giro izginjajoč rombiikozidodekaeder
Parnost permutacije
Parnost permutacije je v matematiki za končno množico vsaj dveh elementov X \, značilnost vsake posamezne permutacije.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Parnost permutacije
Pentagramska prizma
Pentagramska prizma je ena izmed prizem v neskončni množici nekonveksnih prizem, ki jih sestavljajo kvadratne stranske ploskve in po dva pravilna pokrova iz dveh zvezdnih mnogokotnikov, ki sta v tem primeru pentagrama.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Pentagramska prizma
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Petkotnik
Petstrana kupola
Petstrana kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J5).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Petstrana kupola
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Ploščina
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Polieder
Polpravilni polieder
Polpravilni polieder kot izraz uporabljajo različni avtorji na različne načine.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Polpravilni polieder
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Površina
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Pravilni mnogokotnik
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Premica
Prisekanost (geometrija)
Prisekana kocka ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami. Prisekanost je v geometriji operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže politopu oglišča in pri tem tvori novo faceto povsod tam, kjer je prej bilo oglišče.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Prisekanost (geometrija)
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Prizma
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Prostornina
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Ravnina
Razvrstitev oglišč
Razvrstitev oglišč je v geometriji množica točk, ki so opisane z relativnimi legami.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Razvrstitev oglišč
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Rob (geometrija)
Rombiikozidodekaedrski graf
Rombiikozidodekaedrski graf je v teoriji grafov poliedrski graf – graf oglišč in robov rombiikozidodekaedra.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Rombiikozidodekaedrski graf
Rombski triakontaeder
Rombski triakontaeder je konveksni polieder s 30 rombskimi stranskimi ploskvami.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Rombski triakontaeder
Schläflijev simbol
oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Schläflijev simbol
Sestav šestih pentagramskih prizem
Sestav šestih pentagramskih prizem je v geometriji sestav uniformnih poliedrov s simetrično razporeditvijo šestih pentagramskih prizem, ki so razporejene vzdolž osi s petkratno vrtilno simetrijo dodekaedra.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Sestav šestih pentagramskih prizem
Seznam grup sferne simetrije
Seznam grup sferne simetrije vsebuje grupe sferne simetrije.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Seznam grup sferne simetrije
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige Polyhedron Models (Modeli poliedrov), katere avtor je Magnus Wenninger (rojen 1919).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Sfera
Slika oglišč
tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišč za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišč je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Slika oglišč
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Stranska ploskev
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Teselacija
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Topologija
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Trikotnik
Trojni girorombiikozidodekaeder
Trojni girorombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J75).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Trojni girorombiikozidodekaeder
Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J83).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Trojno izginjajoč rombiikozidodekaeder
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Rombiikozidodekaeder in Uniformni polieder
Uniformni zvezdni polieder
Uniformni zvezdni polieder je sebesekajoči uniformni polieder.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Uniformni zvezdni polieder
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Vrtenje
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Wythoffov simbol
Zlati pravokotnik
Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z višino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Konstrukciji zlatih pravokotnikovSlika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a.
Poglej Rombiikozidodekaeder in Zlati pravokotnik
62 (število)
62 (dváinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 62.
Poglej Rombiikozidodekaeder in 62 (število)
Glej tudi
Arhimedska telesa
Uniformni poliedri
Prav tako znan kot Mali rombiikozidodekaeder.