Kazalo
24 odnosi: Dodekaeder, Dualni polieder, Enakostranični trikotnik, Geometrija, Ikozaeder, Johnsonovo telo, Kocka, Kvadrat (geometrija), Kvadratna kupola, Kvadratna piramida, Mnogokotnik, Oktaeder, Petkotnik, Petstrana kupola, Petstrana prizma, Pravilni mnogokotnik, Pravokotnik, Rob (geometrija), Rombiikozidodekaeder, Rombikubooktaeder, Simetrijska grupa, Tetraeder, Trikotnik, Tristrana prizma.
- Johnsonova telesa
- Poliedri
- Prizmatoidni poliedri
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Kupola (geometrija) in Dodekaeder
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Kupola (geometrija) in Dualni polieder
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Kupola (geometrija) in Enakostranični trikotnik
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Kupola (geometrija) in Geometrija
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Kupola (geometrija) in Ikozaeder
Johnsonovo telo
Podaljšana kvadratna girobikupola (''J''37) je Johnsonovo telo 24-imi enakostraničnimi trikotniki ni Johnsonovo telo, ker ni konveksno (to je v resnici stelacija, ki je edino možno za oktaeder.) diedrske kote.) Johnsonovo telo je strogo konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki pa niso uniformni.
Poglej Kupola (geometrija) in Johnsonovo telo
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Kupola (geometrija) in Kocka
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Kupola (geometrija) in Kvadrat (geometrija)
Kvadratna kupola
Kvadratna kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J4).
Poglej Kupola (geometrija) in Kvadratna kupola
Kvadratna piramida
Kvadratna piramida (tudi štiristrana piramida) je v geometriji piramida, ki ima kvadratno osnovno ploskev.
Poglej Kupola (geometrija) in Kvadratna piramida
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Kupola (geometrija) in Mnogokotnik
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Kupola (geometrija) in Oktaeder
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Kupola (geometrija) in Petkotnik
Petstrana kupola
Petstrana kupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J5).
Poglej Kupola (geometrija) in Petstrana kupola
Petstrana prizma
Petstrana prizma je v geometriji prizma s petkotniško osnovno ploskvijo.
Poglej Kupola (geometrija) in Petstrana prizma
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Kupola (geometrija) in Pravilni mnogokotnik
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Kupola (geometrija) in Pravokotnik
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del črte, ki povezuje dve sosednji oglišči v mnogokotniku.
Poglej Kupola (geometrija) in Rob (geometrija)
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Kupola (geometrija) in Rombiikozidodekaeder
Rombikubooktaeder
Rombikubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Kupola (geometrija) in Rombikubooktaeder
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Kupola (geometrija) in Simetrijska grupa
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Kupola (geometrija) in Tetraeder
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Kupola (geometrija) in Trikotnik
Tristrana prizma
Tristrana prizma je v geometriji prizma s tremi stranskimi ploskvami.
Poglej Kupola (geometrija) in Tristrana prizma