Kazalo
146 odnosi: Abasidi, Abd Al Rahman III., Adolf Hitler, Al Andaluz, Almohadi, Almoravidi, Ana Avstrijska, Anarhizem v Španiji, Antika, Antisemitizem, Aragonska krona, Aranjuez, Atlantski ocean, Augsburški verski mir, Azteška civilizacija, Španija, Španska državljanska vojna, Španska falanga, Španska nasledstvena vojna, Španska revolucija 1868, Španska vojna za neodvisnost, Črna legenda, Črna smrt, Balearski otoki, Barok, Bartolomé de las Casas, Benito Mussolini, Berberi, Bitka pri Poitiersu, Bitka pri Trafalgarju, Bizantinsko cesarstvo, Bourboni, Cádiz, Chansons de geste, Damask, Druga punska vojna, Druga svetovna vojna, Fatimidi, Feničani, Ferdinand II. Aragonski, Ferdinand IV. Habsburški, Fevdalizacija, Filip IV. Španski, Filip V. Španski, Francija, Francisco de Goya, Francisco Franco, Francisco Pizarro, Francoska revolucija, Franki, ... Razširi indeks (96 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Zgodovina Španije in Abasidi
Abd Al Rahman III.
Abd Al Rahman III. (arabsko عبد الرحمن الثالث, DIN: ′Abd ar-Rahmān ibn Muhammad ibn ′Abd Allāh ibn Muhammad ibn ′abd ar-Rahman ibn al-Hakam ar-Rabdi ibn Hisham ibn ′abd ar-Rahman ad-Dakhil, špansko Abderramán III), kordovski emir (912-929) in kalif (929-961) iz andaluške veje Omajadske dinastije, * 889 ali 891, Córdoba, † 961, Córdoba.
Poglej Zgodovina Španije in Abd Al Rahman III.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Zgodovina Španije in Adolf Hitler
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Zgodovina Španije in Al Andaluz
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Poglej Zgodovina Španije in Almohadi
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Poglej Zgodovina Španije in Almoravidi
Ana Avstrijska
Ana Avstrijska (Ana Marija Mavricija), španska princesa in kasneje francoska kraljica, * 22. september 1601, Valladolid v Španiji, † 20. januar 1666, Pariz.
Poglej Zgodovina Španije in Ana Avstrijska
Anarhizem v Španiji
Anarhizem v Španiji: anarhizem je v Španijo prvič prodrl leta 1868.
Poglej Zgodovina Španije in Anarhizem v Španiji
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Zgodovina Španije in Antika
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Zgodovina Španije in Antisemitizem
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Poglej Zgodovina Španije in Aragonska krona
Aranjuez
Aranjuez je mesto in občina, ki leži 42 km južno od Madrida v južnem delu Madridske skupnosti.
Poglej Zgodovina Španije in Aranjuez
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Zgodovina Španije in Atlantski ocean
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Poglej Zgodovina Španije in Augsburški verski mir
Azteška civilizacija
Sončni kamen Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.
Poglej Zgodovina Španije in Azteška civilizacija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Zgodovina Španije in Španija
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Poglej Zgodovina Španije in Španska državljanska vojna
Španska falanga
'''Zastava Španske falange skupnosti nacionalistične, sindikalistične ofenzive''' Španska falanga je bila desničarska politična stranka, ki je temeljila na fašistični ideologiji in državnem sindikalizmu, ustvarjena 29.
Poglej Zgodovina Španije in Španska falanga
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Zgodovina Španije in Španska nasledstvena vojna
Španska revolucija 1868
220x220_pik Španska revolucija leta 1868 (v španščini la Gloriosa ali la Septembrina) je bila vojaška vstaja, ki se je zgodila v Španiji septembra leta 1868 in je zahtevala odstop in izgon kraljice Isabel II ter konec Burbonske monarhije.
Poglej Zgodovina Španije in Španska revolucija 1868
Španska vojna za neodvisnost
Španska vojna za neodvisnost je konflikt, ki se je razvil med letoma 1808 in 1814 v času Napoleonskih vojn.
Poglej Zgodovina Španije in Španska vojna za neodvisnost
Črna legenda
Theodorja de Brya iz leta 1598 predstavlja Španca, ki naj bi domnevno hranil svoje pse z indijanskim otrokom. De Bryeva dela so tipična manifestacija protišpanske propagande, ki je vzniknila kot posledica 80-letne vojne. Črna legenda () je izraz, ki se uporablja za označevanje tendencioznih, neobjektivnih zgodovinskih zapisov ter za poimenovanje negativne propagande, ki demonizira Španijo, špansko ljudstvo ali kulturo z namenom v mednarodnem prostoru poškodovati ugled Španije.
Poglej Zgodovina Španije in Črna legenda
Črna smrt
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.
Poglej Zgodovina Španije in Črna smrt
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Poglej Zgodovina Španije in Balearski otoki
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Zgodovina Španije in Barok
Bartolomé de las Casas
Bartolomé de las Casas, španski teolog, duhovnik, zgodovinar, filozof, kronist in borec za pravice južnoameriških staroselcev, * 24. avgust 1474 oz.
Poglej Zgodovina Španije in Bartolomé de las Casas
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Zgodovina Španije in Benito Mussolini
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Zgodovina Španije in Berberi
Bitka pri Poitiersu
Bitka pri Poitiersu se je bila med Angleži in Francozi 19. septembra 1356.
Poglej Zgodovina Španije in Bitka pri Poitiersu
Bitka pri Trafalgarju
Bitka pri Trafalgarju je bila pomorska bitka med združenim francoskim in španskim ladjevjem ter britanskim ladjevjem v času Napoleonovih vojn.
Poglej Zgodovina Španije in Bitka pri Trafalgarju
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Zgodovina Španije in Bizantinsko cesarstvo
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Zgodovina Španije in Bourboni
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Zgodovina Španije in Cádiz
Chansons de geste
Chansons de geste so francoski srednjeveški junaški epi.
Poglej Zgodovina Španije in Chansons de geste
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Zgodovina Španije in Damask
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Zgodovina Španije in Druga punska vojna
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Zgodovina Španije in Druga svetovna vojna
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Poglej Zgodovina Španije in Fatimidi
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Zgodovina Španije in Feničani
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Zgodovina Španije in Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand IV. Habsburški
Ferdinand IV., rimski kralj, češki kralj, hrvaški kralj, ogrski kralj.
Poglej Zgodovina Španije in Ferdinand IV. Habsburški
Fevdalizacija
Srednjeveška fevdalizacija pomeni določitev nekega ozemlja za svoj fevd, kar se je večinoma dogajalo z nasilno pridobljenimi ozemlji.
Poglej Zgodovina Španije in Fevdalizacija
Filip IV. Španski
Filip IV.
Poglej Zgodovina Španije in Filip IV. Španski
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Poglej Zgodovina Španije in Filip V. Španski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Zgodovina Španije in Francija
Francisco de Goya
Francisco José de Goya y Lucientes (Špansko.
Poglej Zgodovina Španije in Francisco de Goya
Francisco Franco
Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.
Poglej Zgodovina Španije in Francisco Franco
Francisco Pizarro
Francisco Pizarro González, španski konkvistador, * 1478, Trujillo, Extremadura, † 26. junij 1541, Ciudad de los Reyes, današnja Lima.
Poglej Zgodovina Španije in Francisco Pizarro
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Zgodovina Španije in Francoska revolucija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Zgodovina Španije in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Zgodovina Španije in Frankovsko cesarstvo
Gaspar Melchor de Jovellanos
Gaspar Melchor de Jovellanos (rojen kot Gaspar Melchor de Xove y Llanos), španski filozof, pisatelj, akademik in politik, * 5. januar 1744, Gijón, Španija, † 27. november 1811, Navia.
Poglej Zgodovina Španije in Gaspar Melchor de Jovellanos
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Zgodovina Španije in Gibraltar
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Zgodovina Španije in Goti
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Zgodovina Španije in Gotska arhitektura
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Zgodovina Španije in Granada
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Zgodovina Španije in Grki
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Zgodovina Španije in Habsburžani
Haiti
Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.
Poglej Zgodovina Španije in Haiti
Henrik Pomorščak
Henrik, vojvoda Viseujski (4. marec 1394 - 13. november 1460), bolj znan kot princ Henrik Pomorščak (portugalsko Infante de Sagres ou Navegador ali Infante Dom Henrique), je bil osrednji lik v prvih dneh Portugalskega imperija in v evropskih pomorskih odkritjih v 15.
Poglej Zgodovina Španije in Henrik Pomorščak
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Poglej Zgodovina Španije in Homo erectus
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Poglej Zgodovina Španije in Imperializem
Inki
Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.
Poglej Zgodovina Španije in Inki
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Poglej Zgodovina Španije in Inkvizicija
Inter caetera
Inter caetera je papeška bula, ki jo je napisal papež Aleksander VI. 4. maja 1493.
Poglej Zgodovina Španije in Inter caetera
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Zgodovina Španije in Islam
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Poglej Zgodovina Španije in Izabela I. Kastiljska
Jamajka
Jamajka (izgovarjava /dʒəˈmeɪkə/) je otoška država v Karibskem morju.
Poglej Zgodovina Španije in Jamajka
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Zgodovina Španije in Josif Stalin
Kakav
Kakav je posušeno in polno fermentirano orešček rastline kakavovca.
Poglej Zgodovina Španije in Kakav
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Zgodovina Španije in Kalvinizem
Karel II. Španski
Karel II.
Poglej Zgodovina Španije in Karel II. Španski
Karel IV. Španski
Karel IV.
Poglej Zgodovina Španije in Karel IV. Španski
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Zgodovina Španije in Karel Martel
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Zgodovina Španije in Karel V. Habsburški
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Zgodovina Španije in Karel VI. Habsburški
Karlistične vojne
Karlistične vojne predstavljajo serijo državljanskih spopadov v Španiji v 19. stoletju.
Poglej Zgodovina Španije in Karlistične vojne
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Zgodovina Španije in Kelti
Koalicijske vojne
Koalicijske vojne je vrsta več spopadov, med katerimi je postal Napoleon Bonaparte francoski cesar.
Poglej Zgodovina Španije in Koalicijske vojne
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Zgodovina Španije in Konstantinopel
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Zgodovina Španije in Kordova
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Poglej Zgodovina Španije in Kordovski emirat
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Poglej Zgodovina Španije in Kordovski kalifat
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Zgodovina Španije in Koruza
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Zgodovina Španije in Krištof Kolumb
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Zgodovina Španije in Krompir
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Zgodovina Španije in Kuga
Ljudska fronta
Ljudska fronta je politična zveza komunistične partije, organizirane v kominterni, z drugimi strankami in organizacijami proti fašizmu, za mir, demokratične svoboščine in socialno pravičnost.
Poglej Zgodovina Španije in Ljudska fronta
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Poglej Zgodovina Španije in Londonski sporazum (1915)
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Zgodovina Španije in Ludvik XIV. Francoski
Luigi Amedeo Savojski
Luigi Amedeo Savojski, vojvoda Abruški, italijanski admiral, raziskovalec in plemič, * 29. januar 1873, † 18. marec 1935.
Poglej Zgodovina Španije in Luigi Amedeo Savojski
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Poglej Zgodovina Španije in Maji
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Zgodovina Španije in Marco Polo
Marinidi
Marinidi ali Banu abd al-Haqq (berbersko Imrinen, arabsko مرينيون ali بنو مرين - Marinovi sinovi) so bili muslimanska sunitska dinastija zanatskih Berberov, ki je vladala v Maroku od 13.
Poglej Zgodovina Španije in Marinidi
Marsejeza
La Marseillaise (v slovenščini Marsejeza ali tudi Marseljeza, je državna himna Francije.
Poglej Zgodovina Španije in Marsejeza
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Zgodovina Španije in Martin Luter
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Zgodovina Španije in Mavri
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Poglej Zgodovina Španije in Málaga
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Zgodovina Španije in Meka
Miguel Primo de Rivera
Miguel Primo de Rivera y Orbaneja, 2.
Poglej Zgodovina Španije in Miguel Primo de Rivera
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Zgodovina Španije in Mohamed
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Zgodovina Španije in Napoleon Bonaparte
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Zgodovina Španije in Napoleonske vojne
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Zgodovina Španije in NATO
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Zgodovina Španije in Nemčija
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Poglej Zgodovina Španije in Nizozemska osamosvojitvena vojna
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Zgodovina Španije in Novi svet
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Zgodovina Španije in Omajadski kalifat
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Poglej Zgodovina Španije in Osmani
Pablo Picasso
Pablo Ruiz Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar, * 25. oktober 1881, Málaga, Španija, † 8. april 1973, Mougins, Francija.
Poglej Zgodovina Španije in Pablo Picasso
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Zgodovina Španije in Papež Aleksander VI.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Zgodovina Španije in Papež Pij II.
Pax Hispanica
Pax hispanica (iz latinščine ga prevajamo kot "španski mir") je zgodovinski izraz, ki ga je predlagal hispanist John Elliott.
Poglej Zgodovina Španije in Pax Hispanica
Pedro Álvarez de Toledo
Pedro Álvarez de Toledo, španski državnik, * 1484, † 1553.
Poglej Zgodovina Španije in Pedro Álvarez de Toledo
Pesem o Rolandu
Rolandova smrtBremnu Pesem o Rolandu (francosko Chanson de Roland) je francoski srednjeveški junaški ep.
Poglej Zgodovina Španije in Pesem o Rolandu
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Zgodovina Španije in Pogodba iz Tordesillasa
Portoriko
Portoriko je otok ter ozemlje Združenih držav Amerike v vzhodnih Karibih s samoupravo.
Poglej Zgodovina Španije in Portoriko
Praška defenestracija
Praška defenestracija (Pražská defenestrace, Prager Fenstersturz) je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna, čeprav je z izrazom Praška defenestracija običajno mišljena druga praška defenestracija.
Poglej Zgodovina Španije in Praška defenestracija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Zgodovina Španije in Prva svetovna vojna
Racionalizem (arhitektura)
V arhitekturi je racionalizem arhitekturni tok, ki se je v glavnem razvil v Italiji med 1920-1930.
Poglej Zgodovina Španije in Racionalizem (arhitektura)
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Zgodovina Španije in Razsvetljenstvo
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Zgodovina Španije in Rekonkvista
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Zgodovina Španije in Renesansa
Richelieu
Richelieu ima več pomenov.
Poglej Zgodovina Španije in Richelieu
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Zgodovina Španije in Rimsko cesarstvo
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Zgodovina Španije in Romeji
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Poglej Zgodovina Španije in Safir
San Salvador
San Salvador (špansko: Sveti Odrešenik, okrajšano tudi San Sivar) je glavno mesto Salvadorja in istoimenskega departmaja v upravni delitvi te srednjeameriške države.
Poglej Zgodovina Španije in San Salvador
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Zgodovina Španije in Sevilja
Simon Bolivar
Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios Ponte-Andrade y Blanco, običajno samo Simón Bolívar (vzdevek El Libertador /slov. Osvoboditelj/), venezuelski revolucionar, vojskovodja in politik, * 24. julij 1783, Caracas, Španski imperij, današnja Venezuela, † 17.
Poglej Zgodovina Španije in Simon Bolivar
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Poglej Zgodovina Španije in Sinjorija
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Zgodovina Španije in Stoletna vojna
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Zgodovina Španije in Sveto rimsko cesarstvo
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Zgodovina Španije in Teodorik I.
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Poglej Zgodovina Španije in Tisk
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Zgodovina Španije in Tobak
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Zgodovina Španije in Toulouse
Trinidad in Tobago
Trinidad in Tobago, uradno Republika Trinidad in Tobago, je najjužnejša otoška država v Karibih.
Poglej Zgodovina Španije in Trinidad in Tobago
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Zgodovina Španije in Turčija
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Zgodovina Španije in Utrechtski mir
Valladolid
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Zgodovina Španije in Valladolid
Vasco da Gama
Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.
Poglej Zgodovina Španije in Vasco da Gama
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Zgodovina Španije in Vestfalski mir
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Zgodovina Španije in Vizigoti
Zemljiški kataster
Zemljiški kataster je temeljna uradna evidenca o zemljiščih.
Poglej Zgodovina Španije in Zemljiški kataster
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovina Španije in 1714