Hitreje kot brskalnik!
147 odnosi: Abasidi, Abd Al Rahman III., Adolf Hitler, Al Andaluz, Almohadi, Almoravidi, Ana Avstrijska, Anarhizem v Španiji, Antika, Antisemitizem, Aragonska krona, Aranjuez, Atlantski ocean, Augsburški verski mir, Azteška civilizacija, Španija, Španska državljanska vojna, Španska falanga, Španska nasledstvena vojna, Španska revolucija 1868, Španska vojna za neodvisnost, Črna legenda, Črna smrt, Balearski otoki, Barok, Bartolomé de las Casas, Benito Mussolini, Berberi, Bitka pri Poitiersu, Bitka pri Trafalgarju, Bizantinsko cesarstvo, Bourboni, Cádiz, Chansons de geste, Damask, Druga punska vojna, Druga svetovna vojna, Fatimidi, Feničani, Ferdinand II. Aragonski, Ferdinand IV. Habsburški, Fevdalizacija, Filip IV. Španski, Filip V. Španski, Francija, Francisco de Goya, Francisco Franco, Francisco Pizarro, Francoska revolucija, Franki, ..., Frankovsko cesarstvo, Gaspar Melchor de Jovellanos, Gibraltar, Goti, Gotska arhitektura, Granada, Grki, Habsburžani, Haiti, Henrik Pomorščak, Homo erectus, Imperializem, Inki, Inkvizicija, Inter caetera, Islam, Izabela I. Kastiljska, Jamajka, Josif Stalin, Kakav, Kalvinizem, Karel II. Španski, Karel IV. Španski, Karel Martel, Karel V. Habsburški, Karel VI. Habsburški, Karlistične vojne, Kelti, Koalicijske vojne, Konstantinopel, Kordova, Kordovski emirat, Kordovski kalifat, Koruza, Krištof Kolumb, Krompir, Kuga, Ljudska fronta, Londonski sporazum (1915), Ludvik XIV. Francoski, Luigi Amedeo Savojski, Maji, Marco Polo, Marinidi, Marsejeza, Martin Luter, Mavri, Málaga, Meka, Miguel Primo de Rivera, Mohamed, Napoleon Bonaparte, Napoleonske vojne, NATO, Nemčija, Nizozemska osamosvojitvena vojna, Novi svet, Omajadski kalifat, Osmani, Pablo Picasso, Papež Aleksander VI., Papež Pij II., Pax Hispanica, Pedro Álvarez de Toledo, Pesem o Rolandu, Pogodba iz Tordesillasa, Portoriko, Praška defenestracija, Prva svetovna vojna, Racionalizem (arhitektura), Razsvetljenstvo, Rekonkvista, Renesansa, Richelieu, Rimsko cesarstvo, Romeji, Safir, San Salvador, Sevilja, Simon Bolivar, Sinjorija, Stoletna vojna, Sveto rimsko cesarstvo, Teodorik I., Tisk, Tobak, Toulouse, Tridesetletna vojna, Trinidad in Tobago, Turčija, Utrechtski mir, Valladolid, Vasco da Gama, Vestfalski mir, Vizigoti, Zemljiški kataster, 1714. Razširi indeks (97 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Novo!!: Zgodovina Španije in Abasidi · Poglej več »
Abd Al Rahman III.
Abd Al Rahman III. (arabsko عبد الرحمن الثالث, DIN: ′Abd ar-Rahmān ibn Muhammad ibn ′Abd Allāh ibn Muhammad ibn ′abd ar-Rahman ibn al-Hakam ar-Rabdi ibn Hisham ibn ′abd ar-Rahman ad-Dakhil, špansko Abderramán III), kordovski emir (912-929) in kalif (929-961) iz andaluške veje Omajadske dinastije, * 889 ali 891, Córdoba, † 961, Córdoba.
Novo!!: Zgodovina Španije in Abd Al Rahman III. · Poglej več »
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Novo!!: Zgodovina Španije in Adolf Hitler · Poglej več »
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Novo!!: Zgodovina Španije in Al Andaluz · Poglej več »
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Novo!!: Zgodovina Španije in Almohadi · Poglej več »
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Novo!!: Zgodovina Španije in Almoravidi · Poglej več »
Ana Avstrijska
Ana Avstrijska (Ana Marija Mavricija), španska princesa in kasneje francoska kraljica, * 22. september 1601, Valladolid v Španiji, † 20. januar 1666, Pariz.
Novo!!: Zgodovina Španije in Ana Avstrijska · Poglej več »
Anarhizem v Španiji
Anarhizem v Španiji: anarhizem je v Španijo prvič prodrl leta 1868.
Novo!!: Zgodovina Španije in Anarhizem v Španiji · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Zgodovina Španije in Antika · Poglej več »
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Novo!!: Zgodovina Španije in Antisemitizem · Poglej več »
Aragonska krona
Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).
Novo!!: Zgodovina Španije in Aragonska krona · Poglej več »
Aranjuez
Aranjuez je mesto in občina, ki leži 42 km južno od Madrida v južnem delu Madridske skupnosti.
Novo!!: Zgodovina Španije in Aranjuez · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Zgodovina Španije in Atlantski ocean · Poglej več »
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Novo!!: Zgodovina Španije in Augsburški verski mir · Poglej več »
Azteška civilizacija
Sončni kamen Aztéki so bili ena izmed najrazvitejših civilizacij predkolumbovske Amerike.
Novo!!: Zgodovina Španije in Azteška civilizacija · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Zgodovina Španije in Španija · Poglej več »
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Novo!!: Zgodovina Španije in Španska državljanska vojna · Poglej več »
Španska falanga
'''Zastava Španske falange skupnosti nacionalistične, sindikalistične ofenzive''' Španska falanga je bila desničarska politična stranka, ki je temeljila na fašistični ideologiji in državnem sindikalizmu, ustvarjena 29.
Novo!!: Zgodovina Španije in Španska falanga · Poglej več »
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Novo!!: Zgodovina Španije in Španska nasledstvena vojna · Poglej več »
Španska revolucija 1868
220x220_pik Španska revolucija leta 1868 (v španščini la Gloriosa ali la Septembrina) je bila vojaška vstaja, ki se je zgodila v Španiji septembra leta 1868 in je zahtevala odstop in izgon kraljice Isabel II ter konec Burbonske monarhije.
Novo!!: Zgodovina Španije in Španska revolucija 1868 · Poglej več »
Španska vojna za neodvisnost
Španska vojna za neodvisnost je konflikt, ki se je razvil med letoma 1808 in 1814 v času Napoleonskih vojn.
Novo!!: Zgodovina Španije in Španska vojna za neodvisnost · Poglej več »
Črna legenda
Theodorja de Brya iz leta 1598 predstavlja Španca, ki naj bi domnevno hranil svoje pse z indijanskim otrokom. De Bryeva dela so tipična manifestacija protišpanske propagande, ki je vzniknila kot posledica 80-letne vojne. Črna legenda () je izraz, ki se uporablja za označevanje tendencioznih, neobjektivnih zgodovinskih zapisov ter za poimenovanje negativne propagande, ki demonizira Španijo, špansko ljudstvo ali kulturo z namenom v mednarodnem prostoru poškodovati ugled Španije.
Novo!!: Zgodovina Španije in Črna legenda · Poglej več »
Črna smrt
Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.
Novo!!: Zgodovina Španije in Črna smrt · Poglej več »
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Novo!!: Zgodovina Španije in Balearski otoki · Poglej več »
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Zgodovina Španije in Barok · Poglej več »
Bartolomé de las Casas
Bartolomé de las Casas, španski teolog, duhovnik, zgodovinar, filozof, kronist in borec za pravice južnoameriških staroselcev, * 24. avgust 1474 oz.
Novo!!: Zgodovina Španije in Bartolomé de las Casas · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Benito Mussolini · Poglej več »
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Novo!!: Zgodovina Španije in Berberi · Poglej več »
Bitka pri Poitiersu
Bitka pri Poitiersu se je bila med Angleži in Francozi 19. septembra 1356.
Novo!!: Zgodovina Španije in Bitka pri Poitiersu · Poglej več »
Bitka pri Trafalgarju
Bitka pri Trafalgarju je bila pomorska bitka med združenim francoskim in španskim ladjevjem ter britanskim ladjevjem v času Napoleonovih vojn.
Novo!!: Zgodovina Španije in Bitka pri Trafalgarju · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Zgodovina Španije in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Novo!!: Zgodovina Španije in Bourboni · Poglej več »
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Novo!!: Zgodovina Španije in Cádiz · Poglej več »
Chansons de geste
Chansons de geste so francoski srednjeveški junaški epi.
Novo!!: Zgodovina Španije in Chansons de geste · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Zgodovina Španije in Damask · Poglej več »
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Novo!!: Zgodovina Španije in Druga punska vojna · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Zgodovina Španije in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Novo!!: Zgodovina Španije in Fatimidi · Poglej več »
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Novo!!: Zgodovina Španije in Feničani · Poglej več »
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Novo!!: Zgodovina Španije in Ferdinand II. Aragonski · Poglej več »
Ferdinand IV. Habsburški
Ferdinand IV., rimski kralj, češki kralj, hrvaški kralj, ogrski kralj.
Novo!!: Zgodovina Španije in Ferdinand IV. Habsburški · Poglej več »
Fevdalizacija
Srednjeveška fevdalizacija pomeni določitev nekega ozemlja za svoj fevd, kar se je večinoma dogajalo z nasilno pridobljenimi ozemlji.
Novo!!: Zgodovina Španije in Fevdalizacija · Poglej več »
Filip IV. Španski
Filip IV.
Novo!!: Zgodovina Španije in Filip IV. Španski · Poglej več »
Filip V. Španski
Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.
Novo!!: Zgodovina Španije in Filip V. Španski · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Zgodovina Španije in Francija · Poglej več »
Francisco de Goya
Francisco José de Goya y Lucientes (Špansko.
Novo!!: Zgodovina Španije in Francisco de Goya · Poglej več »
Francisco Franco
Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Francisco Franco · Poglej več »
Francisco Pizarro
Francisco Pizarro González, španski konkvistador, * 1478, Trujillo, Extremadura, † 26. junij 1541, Ciudad de los Reyes, današnja Lima.
Novo!!: Zgodovina Španije in Francisco Pizarro · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Zgodovina Španije in Francoska revolucija · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Zgodovina Španije in Franki · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Zgodovina Španije in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Gaspar Melchor de Jovellanos
Gaspar Melchor de Jovellanos (rojen kot Gaspar Melchor de Xove y Llanos), španski filozof, pisatelj, akademik in politik, * 5. januar 1744, Gijón, Španija, † 27. november 1811, Navia.
Novo!!: Zgodovina Španije in Gaspar Melchor de Jovellanos · Poglej več »
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Zgodovina Španije in Gibraltar · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Zgodovina Španije in Goti · Poglej več »
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Novo!!: Zgodovina Španije in Gotska arhitektura · Poglej več »
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Granada · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Zgodovina Španije in Grki · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Zgodovina Španije in Habsburžani · Poglej več »
Haiti
Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.
Novo!!: Zgodovina Španije in Haiti · Poglej več »
Henrik Pomorščak
Henrik, vojvoda Viseujski (4. marec 1394 - 13. november 1460), bolj znan kot princ Henrik Pomorščak (portugalsko Infante de Sagres ou Navegador ali Infante Dom Henrique), je bil osrednji lik v prvih dneh Portugalskega imperija in v evropskih pomorskih odkritjih v 15.
Novo!!: Zgodovina Španije in Henrik Pomorščak · Poglej več »
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Novo!!: Zgodovina Španije in Homo erectus · Poglej več »
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Novo!!: Zgodovina Španije in Imperializem · Poglej več »
Inki
Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.
Novo!!: Zgodovina Španije in Inki · Poglej več »
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Novo!!: Zgodovina Španije in Inkvizicija · Poglej več »
Inter caetera
Inter caetera je papeška bula, ki jo je napisal papež Aleksander VI. 4. maja 1493.
Novo!!: Zgodovina Španije in Inter caetera · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Zgodovina Španije in Islam · Poglej več »
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Novo!!: Zgodovina Španije in Izabela I. Kastiljska · Poglej več »
Jamajka
Jamajka (izgovarjava /dʒəˈmeɪkə/) je otoška država v Karibskem morju.
Novo!!: Zgodovina Španije in Jamajka · Poglej več »
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Novo!!: Zgodovina Španije in Josif Stalin · Poglej več »
Kakav
Kakav je posušeno in polno fermentirano orešček rastline kakavovca.
Novo!!: Zgodovina Španije in Kakav · Poglej več »
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Novo!!: Zgodovina Španije in Kalvinizem · Poglej več »
Karel II. Španski
Karel II.
Novo!!: Zgodovina Španije in Karel II. Španski · Poglej več »
Karel IV. Španski
Karel IV.
Novo!!: Zgodovina Španije in Karel IV. Španski · Poglej več »
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Karel Martel · Poglej več »
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Karel V. Habsburški · Poglej več »
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Novo!!: Zgodovina Španije in Karel VI. Habsburški · Poglej več »
Karlistične vojne
Karlistične vojne predstavljajo serijo državljanskih spopadov v Španiji v 19. stoletju.
Novo!!: Zgodovina Španije in Karlistične vojne · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Zgodovina Španije in Kelti · Poglej več »
Koalicijske vojne
Koalicijske vojne je vrsta več spopadov, med katerimi je postal Napoleon Bonaparte francoski cesar.
Novo!!: Zgodovina Španije in Koalicijske vojne · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Zgodovina Španije in Konstantinopel · Poglej več »
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Novo!!: Zgodovina Španije in Kordova · Poglej več »
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Novo!!: Zgodovina Španije in Kordovski emirat · Poglej več »
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Novo!!: Zgodovina Španije in Kordovski kalifat · Poglej več »
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Novo!!: Zgodovina Španije in Koruza · Poglej več »
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Novo!!: Zgodovina Španije in Krištof Kolumb · Poglej več »
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Novo!!: Zgodovina Španije in Krompir · Poglej več »
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Novo!!: Zgodovina Španije in Kuga · Poglej več »
Ljudska fronta
Ljudska fronta je politična zveza komunistične partije, organizirane v kominterni, z drugimi strankami in organizacijami proti fašizmu, za mir, demokratične svoboščine in socialno pravičnost.
Novo!!: Zgodovina Španije in Ljudska fronta · Poglej več »
Londonski sporazum (1915)
Lóndonski spórazum (italijansko Patto di Londra) je bil tajni sporazum med Italijo na eni strani in silami antante na drugi strani, ki so ga 26. aprila 1915 v Londonu podpisali predstavniki Italije, Združenega kraljestva, Francije in Rusije.
Novo!!: Zgodovina Španije in Londonski sporazum (1915) · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Zgodovina Španije in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Luigi Amedeo Savojski
Luigi Amedeo Savojski, vojvoda Abruški, italijanski admiral, raziskovalec in plemič, * 29. januar 1873, † 18. marec 1935.
Novo!!: Zgodovina Španije in Luigi Amedeo Savojski · Poglej več »
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Novo!!: Zgodovina Španije in Maji · Poglej več »
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Novo!!: Zgodovina Španije in Marco Polo · Poglej več »
Marinidi
Marinidi ali Banu abd al-Haqq (berbersko Imrinen, arabsko مرينيون ali بنو مرين - Marinovi sinovi) so bili muslimanska sunitska dinastija zanatskih Berberov, ki je vladala v Maroku od 13.
Novo!!: Zgodovina Španije in Marinidi · Poglej več »
Marsejeza
La Marseillaise (v slovenščini Marsejeza ali tudi Marseljeza, je državna himna Francije.
Novo!!: Zgodovina Španije in Marsejeza · Poglej več »
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Martin Luter · Poglej več »
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Novo!!: Zgodovina Španije in Mavri · Poglej več »
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Málaga · Poglej več »
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Zgodovina Španije in Meka · Poglej več »
Miguel Primo de Rivera
Miguel Primo de Rivera y Orbaneja, 2.
Novo!!: Zgodovina Španije in Miguel Primo de Rivera · Poglej več »
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Novo!!: Zgodovina Španije in Mohamed · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Zgodovina Španije in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Zgodovina Španije in Napoleonske vojne · Poglej več »
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Novo!!: Zgodovina Španije in NATO · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Zgodovina Španije in Nemčija · Poglej več »
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Novo!!: Zgodovina Španije in Nizozemska osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Novo!!: Zgodovina Španije in Novi svet · Poglej več »
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Novo!!: Zgodovina Španije in Omajadski kalifat · Poglej več »
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Novo!!: Zgodovina Španije in Osmani · Poglej več »
Pablo Picasso
Pablo Ruiz Picasso, špansko-francoski slikar, grafik in kipar, * 25. oktober 1881, Málaga, Španija, † 8. april 1973, Mougins, Francija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Pablo Picasso · Poglej več »
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Novo!!: Zgodovina Španije in Papež Aleksander VI. · Poglej več »
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Novo!!: Zgodovina Španije in Papež Pij II. · Poglej več »
Pax Hispanica
Pax hispanica (iz latinščine ga prevajamo kot "španski mir") je zgodovinski izraz, ki ga je predlagal hispanist John Elliott.
Novo!!: Zgodovina Španije in Pax Hispanica · Poglej več »
Pedro Álvarez de Toledo
Pedro Álvarez de Toledo, španski državnik, * 1484, † 1553.
Novo!!: Zgodovina Španije in Pedro Álvarez de Toledo · Poglej več »
Pesem o Rolandu
Rolandova smrtBremnu Pesem o Rolandu (francosko Chanson de Roland) je francoski srednjeveški junaški ep.
Novo!!: Zgodovina Španije in Pesem o Rolandu · Poglej več »
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Novo!!: Zgodovina Španije in Pogodba iz Tordesillasa · Poglej več »
Portoriko
Portoriko je otok ter ozemlje Združenih držav Amerike v vzhodnih Karibih s samoupravo.
Novo!!: Zgodovina Španije in Portoriko · Poglej več »
Praška defenestracija
Praška defenestracija (Pražská defenestrace, Prager Fenstersturz) je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna, čeprav je z izrazom Praška defenestracija običajno mišljena druga praška defenestracija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Praška defenestracija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Zgodovina Španije in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Racionalizem (arhitektura)
V arhitekturi je racionalizem arhitekturni tok, ki se je v glavnem razvil v Italiji med 1920-1930.
Novo!!: Zgodovina Španije in Racionalizem (arhitektura) · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Zgodovina Španije in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: Zgodovina Španije in Rekonkvista · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Zgodovina Španije in Renesansa · Poglej več »
Richelieu
Richelieu ima več pomenov.
Novo!!: Zgodovina Španije in Richelieu · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Zgodovina Španije in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Novo!!: Zgodovina Španije in Romeji · Poglej več »
Safir
Safir je redek dragi kamen, mineral korunda.
Novo!!: Zgodovina Španije in Safir · Poglej več »
San Salvador
San Salvador (špansko: Sveti Odrešenik, okrajšano tudi San Sivar) je glavno mesto Salvadorja in istoimenskega departmaja v upravni delitvi te srednjeameriške države.
Novo!!: Zgodovina Španije in San Salvador · Poglej več »
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Novo!!: Zgodovina Španije in Sevilja · Poglej več »
Simon Bolivar
Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios Ponte-Andrade y Blanco, običajno samo Simón Bolívar (vzdevek El Libertador /slov. Osvoboditelj/), venezuelski revolucionar, vojskovodja in politik, * 24. julij 1783, Caracas, Španski imperij, današnja Venezuela, † 17. december 1830, Santa Marta, Velika Kolumbija, današnja Kolumbija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Simon Bolivar · Poglej več »
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Novo!!: Zgodovina Španije in Sinjorija · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Zgodovina Španije in Stoletna vojna · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Zgodovina Španije in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Teodorik I. · Poglej več »
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Novo!!: Zgodovina Španije in Tisk · Poglej več »
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Novo!!: Zgodovina Španije in Tobak · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Zgodovina Španije in Toulouse · Poglej več »
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Novo!!: Zgodovina Španije in Tridesetletna vojna · Poglej več »
Trinidad in Tobago
Trinidad in Tobago, uradno Republika Trinidad in Tobago, je najjužnejša otoška država v Karibih.
Novo!!: Zgodovina Španije in Trinidad in Tobago · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Zgodovina Španije in Turčija · Poglej več »
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Novo!!: Zgodovina Španije in Utrechtski mir · Poglej več »
Valladolid
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Novo!!: Zgodovina Španije in Valladolid · Poglej več »
Vasco da Gama
Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.
Novo!!: Zgodovina Španije in Vasco da Gama · Poglej več »
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Novo!!: Zgodovina Španije in Vestfalski mir · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Zgodovina Španije in Vizigoti · Poglej več »
Zemljiški kataster
Zemljiški kataster je temeljna uradna evidenca o zemljiščih.
Novo!!: Zgodovina Španije in Zemljiški kataster · Poglej več »
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Zgodovina Španije in 1714 · Poglej več »
